Naše narodno prosvetno delo. PSIHA JVIAS 1N NARODNO - PROSVETNO DELO.* »Kakor so torcj ruzlogi za čimliitrejše, obširnejše in globljc izobraževunje l.iudskili mas radi naglejja procusa splošnc dumokratizaciie in sociaiizacijc pri nas pasubno važni, tako so tudi očividni razlogi, da ie ravno pri nas posebno pnIr.bno, da z dobro preinišljeniin in inočno o.Ratiiziraiiiin Ijudskim izobražcvanjern čimprej ozdravimo slabc poslcdice vojne, odstranimo njenc sledove, pomirjamo, iztreznimo razKibanc, zburkanc in iz rav- iio.ežja vržciic Ijudske mase in jim potnnganio, da zopet zadobc in še bolj razvi.i-jo prejšnjo sposobnost v razsojan.iu o vscli onih vrednotah, ki jili ie vojna premaknila.« Nikola Radojčič, univ. prof. Ko se je pojačalo spoznanje, kako odvisen je ves napredek človeštva od kulturne višine vsakega člana družbe, so se ppv.ečale tudi zahteve, ki se stavljajo na vsakega posameznika in ki delajo vsakogar soodgovornejja. V in.odernih demokratskih državah ne more biti skladnega in stalnega napredka brcz izobrazbe širokih množic, ki imajo odločevati o najvažnejših državnih poslih, in od čijih razpoloženja zavise vse sineri celokupnega državnega razvoja. Preostaja saino. posebno pri mladili dcmokracijah, da se prostrane mase pripravijo za tako odgovorne in dalekosežne posle, da bi sicer ne dobile s svobodnimi ustavami in naprednimi zakoni v roke nevarnega orožja, s katerim bi delale ne za svoj in splošen napredek, niarveč za svoj iu tuj propad. Proces demokratizacije in socializacije je danes splošen, silen in v zaletu, a demokratizacija družbe more biti le tec'aj stalna in splošno koristna, če se viscko dvigne nivo izobrazbe širokih na- rodnili mas. * Ker je očividno tcmpo demokratizaciie in socializacije sedaj zelo hiter, je potreba drnžabnega izobraževanja zeio aktualna in akutna, ker nastane sicer vel'ka opasnost za državo in družbo, če se izročita odločitvam in razpoloženju neizobraženih množic, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti in svoje odgovornosti napratn državi in družbi. Ta opasnost se je jasno opažala in obsežno čutila že pred veliko svetovno vojno, od tedaj pa se je zelo povečala in preti z resno občo katastrofo, ki se morc preprečiti le z dvignjenjeni. prosvetnega nivoja mas. V vojni so se namreč povsodi in brezobzirno uničevale visoke in cenjene vrednote, v miiogili slučajih so se izkoreninjali dobri začetki v dviganju izobraženosti širokih ljudskih mas, namenoma so z velikim aparatom tukaj in tam podivjali množice. tirali jih nazaj, da bi jih v vojskovanju porabili v čimvečjo korist za vojno. Narod je treba zopet dvigniti! Ali delo med ljudstvom inore biti — kar je posebno važno — dobro organizirano, pametno in temeljito urejeno in v vsakem slučaju vztrajno samo na osnovi prirojene In od starejših sprejete ljubezni do naroda. Podlaga za delo med ljudstvom je ljubezen do njega. Brez globoke, močne in delotvorne Ijubezni do naroda ne more biti uspešnega dela za njegovo izobraževanjc, kerje ta osnova zanj. * Odborniki iz brošure univ. prof. Nikola Radojčiča »Delo dijaštva za narod«. Založba »Jug« — Liubijana. To je dolžna vsa naša družba, ali ker je doslej samo mladina dokazala, da je do gotove meje zmožna najhitreje in i.cUpopolneje stresti raz sebe škodljive posledice vojne in najbolj se posvetiti delu za splošni dobiobit, izvira tudi iz te sposobnosti in volje njena dolžnost, da ona v prvi vrsti opravlja ta posel. Zato je delo za mladino prvo, da jo vzgojimo v tem smisln. Šolski odri in pevski zbori. -po Zg. Polskava. —¦ Dne 30. julija 1922 jc priredila mladina trirazredne osnovne šole v Zg. Polskavi zakl]učno predstavo in sicer kar štiri igre: »Bratovska ljubezen« »Škrat«. »Kaznovani saljivec«, »Čista vest« ter deklamacije in oetje. Ljudstvo, ki se ga je nabralo prav lepo število, je kar strmelo. kaj zmorejo otroci. celo iz 1. šolskega leta (Voika Reismanova).. Ves trud za to krasno uspelo prireditev sta iinela ga. dr. Reismanova ter nfen oče naduč. Sabati in sin Baldo. (lledalci, ki so se izvrstno zabavali in imeli cdinole užitek. pač niso imeli pojma, koliko napora in »ožrtvovalnosti je bilo treba v dosego tako lepega uspeha. — R—r. —po Gorenji Logatec. V proslavo porokc Nj. Vclič. kralja Aleksandra I. s pr.iieesinjo Marijo je priredila tukajšnja šolska mladina z učiteljstvoni dne 17. in 19. junija t. !. mladinski narodni igrokaz »Kral.j Matjaž«. Priznati se mora. da jc igra. ki io posebiio povzdigujejo krasne pesmi v splošnem izvrstno uspela. Vsi igralci so svoje uloge dobro rešili. Prav primerno in slikovito so bili opravljen. kralj Matjaž in Alenčica. puščavnik, škrat vile. deklice v narodnih nošah, vojaki in drut,ri. Tudi petje. sprcmljevano z glasovirjem ie bilo izbonio. S tako igro se v resnici pri mladini kakor tudi pri odraslih vzbuja čut pravc domovinske Ijubezni. — Že tretjič po prevratu ie pokazala naša mladina. da sc zna spretno kretati na odru. — Otroško navdušenie rodi med ljudstvom zadovoljnost ki je sodeluiočeinu učiteljstvu najlenše plačilo za tri'd- ki sa povzročaio otroške prireditve. Po vzpodbudi učiteljstva so se v spomin kraljeve poroke nabirali v občini darovi za »Deč.ii dom kraljice Marljc«. Občina ie prisoevala v ta namen 500 Din. a drugi domačini 434 Din, skupno 934 Din.