-----    356   -----
Iz deželnega zbora kranjskega.
Dr. Tomanov nasvet
zastran izpeljave železnice od Ljubljane po Dolenskem do Karlovca ali do kakega druzega kraja v dotiko z hrvaškimi, ogerskimi in dalmatinskimi železnicami.
Važnost železnih cest je že tako spoznana na svetu, da mislim, da ni nobenega pametnega in previdnega človeka, ki bi se zoperstavljal zoper železnice; kajti kdor se zoperstavlja železnicam, ta se bojuje 8 Časom, in čas ga bode žalil v svoje mogočne valove.
Železnicam se le tak človek upira, kteri sam za sebe na svojem zaslužku škodo trpi, in včasi zna škodo trpeti; ali tako sebični in mali vzroki ne veljajo in dobro izpeljana cesta splošno le koristi.
Važnost železne ceste čez dolensko stran je dobro spoznana v naši deželi; govoril sem o tem že 1866. L, ko je govorica bila zastran železnice čez Gorensko. Poznala je važnost in potrebe te železnice že tudi kup-čijska zbornica, kjer se je to že poprej govorilo in posebne zasluge si je v tem pridobil umrli Jožef Pleiweis.
Koj, ko se je up pokazal, da bo naša gorenska železnica v državnem zboru dovoljena, sem se oziral na dolensko železnico in podal sem v imenu obstoječega odbora za železnice kranjske prošnjo naši in oger-ski vladi, da bi nam one dali predpravico, da smemo trasirati železnico od Ljubljane do Karlovca ali do kakega druzega kraja, kjer pride v dotiko s hrvaškimi, slavonskimi in dalmatinskimi železnicami.
Od obeh strani je tudi privoljenje prišlo, od naše c. kr. vlade že poprej , od ogerske vlade pa pred 8 dnevi, da imamo pravico to trasiranje do Karlovca izpeljati.
V mojih rokah se znajde že tudi po učeni roki narejen glavni operat in do 1. januarja 1869. leta bode cel operat — tudi detailni — dokončan in popolnoma dodelan tako, da se na to zamore dalje delati, da se zamore vlada prositi, da pri državnem zboru priporoča ustanovo te železne ceste od Ljubljane do Karlovca, ter da priporoča, da tudi država s svojimi pripomočki priskoči.
Morebiti  bi  vsega  tega  ne  bilo  mogoče  do  zdaj,
-        357    -----
ako bi se ne bil najdel hvalevredni mož, ki je brez dobička, brez vse zaveze naše z veseljem meni v svojem zaupanji toliko denarja položil, da je mogoče trasiranje izpeljati in tako ni treba skrbeti za denarje drugod, kar bi prav veliko in težko bilo, ker bode treba skor do 20.000 gold. za trasiranje vse.
Važnost dolenske železne ceste je očividna, ona ima veliko sveta rodovitnega, deloma še tudi neobdelanega. Tam je veliko borštov, ali tako ločena od celega sveta, kakor so do zdaj, ne morejo borštni pridelki se drago prodajati, kdor poznd kulturo po Do-lenskem, mora razvideti, da dolenska stran ima prav veliko moči v sebi in ta železnica je jako potrebna za zapuščeno dolensko stran, kakor gorenska. Koliko blagd leži v borštih, koliko v vinogradih in koliko je tudi^ druzih sredstev za fabrike, za tvornice! V Kočevji in Črnomlju obilo premoga leži, in na več krajih še dosti železne rude. Železnica bode pot odprla in industrijo jako povzdignila, brez nje pa bode dolenska stran še bolj padla v siromaštvo. Železna cesta je za Dolensko tako neobhodno potrebna, da morebiti za Go-rensko ni bila bolj potrebna, ker ne leži tako daleč preč od glavne ceste, kakor pa veči del dolenskih krajev.
Ta železnica pa ni samo za dolensko stran, temveč tudi za Gorensko in sploh za nas, ki smo Kranjci, jako važna. Ta-le železnica, ki ima peljati po Dolen-skem, pride v Karlovcu v dotiko z zdanjo hrvaško železnico, z drugo, ki se namerava iz Siska v Karlovec, ktera pride potem v Reko in s to se ima zvezati železnica dalmatinska, ktero država na stroške državne trasira, kajti potrebna je sploh, in posebno iz strate-gičnih obzirov. Kam pa še peljd železnica od Karlovca naprej? Ce se bode to spolnilo v prihodnjem času, pelja cesta naprej čez Novi v Sarajevo, in je najbliža pot v Turčijo, Grecijo do Salonika, ki lezi nasproti Aleksandrije. Ta cesta je najkrajša, ki veže Aleksan-drijo najbliže, bliže kot čez Carigrad, z Londonom in Parizom, in kadar bode enkrat Suez-Kanal predrt, bode konečno vendar Aleksandrija glavno kupčijsko mesto, kakor je že enkrat bilo. Tako se znd zgoditi, kar v duhu vidim, da bode enkrat dolenska železnica zveza vseh evropskih železnic od juga proti severu.
Toliko za danes. Statističnih dat danes ne bodem razkladal; imam jih nekoliko v rokah, morebiti jih k poročilu pridenem. Ali iz tega je vendar važnost dolenske železnice jasna in nadjam se, da deželni zbor ne bode drugače mislil, da bode potrdil moj predlog,^ki je bil podpisan od vseh poslancev deželnega zbora. Čas nam odhaja in zato le stavim prošnjo, da se moj predlog odda gospodarskemu odboru, da ga on pretrese in po tem o njem v kratkem poroča deželnemu zboru in da naj poročuje, kaj ima deželni zbor storiti, da kolikor mogoče podpira to važno napravo železnice po Do-lenskem. (Živahna občna pohvala.)