27
(Ne)spregledano iz 
Prirodoslovnega muzeja Slovenije
REGNOV FONOSKOP, PRVI GRAFIČNI PRIKAZ ZVOKA NA SVETU
Besedilo: Tomi Trilar
Ivan Regen (1868–1947), svetovno priznani pionir sodobne 
bioakustike, je bil rojen v Lajšah pri Gorenji vasi v Poljanski 
dolini. Študiral in doktoriral je na Dunaju, kjer je kasneje veči-
noma živel in tam v nesrečnih okoliščinah, v požaru, ki je uničil 
večino njegovih instrumentov in zapuščine, tudi umrl.
Preučeval je petje in zvočno komunikacijo žuželk, predvsem 
murnov in kobilic. Pri številnih vrstah je najprej raziskal 
zgradbo in delovanje cvrčal. Mnogi ugledni biologi tedanjega 
časa so trdili, da te žuželke slišijo s tipalnicami, vendar je Ivan 
Regen dokazal, da je slušni organ teh žuželk timpanalni organ 
na golencih sprednjih nog. Kasneje je z vrsto dobro premišlje-
nih poskusov dokazal tudi, da zgoraj omenjene vrste za zvočno 
komunikacijo uporabljajo zračni zvok, tako kot ljudje in mnoge 
druge živali, in ne tresljajev, ki se prenašajo po podlagi, kot so 
trdili nekateri tedanji raziskovalci.
Glavni poskus o privabljanju samic poljskega murna (Gryllus 
campestris) s samčevim petjem je napravil v tako imenovanem 
geobiološkem laboratoriju, pravzaprav ogromnem insektariju. 
Pri tem je v veliki raziskovalni areni naenkrat uporabil 1.600 
samic poljskega murna, ki so mu jih nabiralci iz domovine po-
šiljali po pošti v posebnih transportnih zabojčkih, ki jih je v ta 
namen izdelal sam.
LEDENODOBNI ROSOMAH, PALEONTOLOŠKO PRESENEČENJE IZ ERJAVČEVE JAME 
Besedilo in foto: Matija Križnar
Rosomah ali žeruh (Gulo gulo) je danes največji predstavnik 
kun. Današnji življenjski prostor te zveri obsega Skandinavijo 
ter Rusijo vse do Aljaske in severnih predelov Kanade in ZDA. 
Zgodovinski podatki kažejo, da je imel rosomah včasih veliko 
večjo razširjenost in je v pleistocenu dosegel celo obale Jadra-
na in Pireneje. 
Fosilne ostanke rosomaha so v Sloveniji do sedaj našli na še-
stih najdiščih. Najbolje ohranjene skeletne ostanke so našli v 
jami pri Kostanjevici na Krasu, opisal pa jih je italijanski geolog 
in speleolog Franco Anelli. Druga najdišča fosilnih rosomahov 
so še v Križni jami (ostanki odkriti že leta 1879), Ludvikovi 
jami pri Sežani, Jami velikih podkovnjakov na Kraškem robu in 
Potočki zijalki pod Olševo, geološko najstarejši (približno 210.000 let) pa so ostanki rosomaha iz kostne breče kamnoloma Črnotiče. 
V pomladnih mesecih leta 2021 so lokalni jamarji pri raziskovanju Erjavčeve jame pri Solčavi naleteli na ostanke rosomaha. Odlično 
ohranjeno lobanjo, prekrito s peščenim sedimentom, so našli v globljem delu jame, kamor je bila verjetno prenesena iz višje ležečih 
in danes erodiranih plasti. Novo odkritje rosomaha lepo dopolnjuje podatke o razširjenosti pleistocenskih rosomahov v Sloveniji in 
tudi na širšem ozemlju tega dela Evrope. 
Najnovejša najdba lobanje rosomaha iz Erjavčeve jame pri Solčavi je bila pravo 
paleontološko presenečenje. Dolžina ostanka je približno 16 cm.
Prvi začetki bioakustike segajo v leto 1913, ko je Ivanu Regnu uspelo s fonosko-
pom (galvanometrskim oscilografom) kot prvemu na svetu grafično prikazati 
čirikanje poljskega murna (Gryllus campestris). Zvočni signal murna, ki je čiri-
kal v kletki, je sprožil iskrenje elektrod, kar je zabeležil premikajoči se filmski 
trak. (foto: David Kunc)