Celjski tednik
CELJE
11. JULIJA 1958
L. IX. STEV. 27
CENA    15    DIN
aLASILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA  CELJSKEGA  OKRAJA
Juyoslavija je socialistična država
v njej si gradimo življenje kot nsjbolje znamo in Icot nam ustreza
IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA NA PROSLAVI NA SUTJESKI
Pozdravljen od sedemdesettisoćglave
množice je spregovoril predsednik re-
publike, heiroj in maršal Josip Broz-Ti-
to. Večkrat je njegov govor preglušilo
bučno V25klikanje in skandiranje, včasih
pa tudi pesem iz tisočerih grl. Vse, ki
so prišli na to veličastno prireditev, je
poleg veličine tega zbora vodila tudi
želja, da vidijo Maršala in da ix>novno
ponudijo svojo globoko vdanost največ-
jemu heroju naše borbe in povojne iz-
gradnje.
V začetku je maršal Tito poudaril po-
men bitke pred petnajstimi leti za na-
daljnji razvoj osvobodilnega gibanja in
za borbo proti fašizmu nasploh. V pre-
moči šestih na enega, so neprimerno
bolj oboroženi sovražniki hoteli zlomiti
odpor v Jugoslaviji, v strahu, da bi se
zavezniki utegnili izkrcati na Balkanu.
Bolni, zdesetkani, lačni in izmučeni bor-
ci so takrat izvojevali zmago, ki je bila
Maršal Tito ob pregledu enot, ki so se
po petnajstih letih spet zbrale na tere-
nu, kjer so izvojevale najtežjo in naj-
pomembnejšo miago v zgodovini osvo-
bodilnega boja.
odločilna za nadaljnjo borbo in dosego
ciljev revolucije. Ta zmaga je pred vsem
evetom pokazala, kdo se v Jugoslaviji
bori.
»Mi smo imeli,« je dejal ptredeednik
Tito, »19.000 borcev, sovražnik pa 120.006
do zob oboroženih ljudi z letalstvom, to-
povi in tanki. In vendar je 19.009 izčr-
panih in sestradanih, napol bosih in ra-
njenih borcev naše narodnoosvobodilne^:
vojske zmagalo v tej borbi, ker je duh
močnejši kakor vsako orožje...«
Zatem je mairšal Tito nanizal vrsto
spominov na to veliko bitko, ki je doka-
zovala visoko moralnopolitično zavest
Ixxrcev, nato pa poudaril, da je duh te
vojne, duh Sutjeske, ostal živ do da-
našnjih dni in da ga osvaja nova gene-
racija naše socialistične domovine.
Ravno zato, ker je večina Jugoslovanov
na svojih plečih nosila vse tegobe voj-
ne, je naša borba za mir in sodelovanje
med narodi toliko bolj iskrena in do-
sledna.
»Nekateri ljudje (v svetu) se niso nié
naučili iz pretekle tragedije,« je dejal
Maršal, »toda tisti, ki so prenašali bor-
bo na svojih ramenih, ki so krvaveli po
gozdovih in poljih, ki so pretrpeli vse
strahote vojne, nočejo vojne. Ta prosla-
va ima tudi simboličen pomen protesta
proti novim vojnam, proti novemu trp-
ljenju ljudi in vsega človeštva.«
Tovariš Maršal je govoril o vseh na-
porih naših ljudi, da bi zmagala ideja
miru, ideja sodelovanja med narodi. Pri
tem je poudaril veliko važnost tesnega
sodelovanja z državami izven blokov,
kot so Združena arabska republika, In-
dija, Burma, Indonezija ter druge drža-
ve Azije in Afrike. Naši cilji so jasni.
Mi želimo sodelovanje in prijatelje po-
vsod. Ne samo v državah izven blokov
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Nil FRaGU PRaZNIKil CElia
Svečane priprave
Zgleda, da bo letošnje praznovanje
praznika mesta Celja in Dneva vstaje
posebno lepo proslavljeno. Občinski LO
Celje in Občinski odbor ZB NOV Celje
že vabita prebivalstvo mesta Celja in
bližnje okolice, da se tega praznovanja,
ki bo v dneh od 19. do 22. julija, v čim
večjem številu udeleži. Spored priredi-
tev je že pripravljen in se bo odvijal
takode:
Na predvečer praznika mesta Celja —
19. julija — bo ob 16. uri pod pokro-
viteljstvom Občinsekga odbora ZB Celje
na stadionu AD Kladivarja atletsko tek-
movanje reprezentanc Srbije, Hrvatske
in Slovenije za memorial Ferda Skoka.
Isti dan, ob 19. uri bo v gledališču
tudi skupna slavnostna seja Občinskega
ljudskega odbora Celje in Občinskega
odbora ZB Celje. Za slavnostno obelež-
je bodo poskrbeli tamburaši ZPD »Fran-
ce Prešeren« in recitator mestnega gle-
dališča.
Ob 19,30 bo komemoracija pri spome-
niku na Slandrovem trgu. Poslušali bo-
mo krajši govor, recitacijo, petje me-
šanega pevskega zbora društva Svobode
iz Celja ter godbo na pihala.
Ob 20. wri bo po mestnih ulicah šta-
fetni tek ženskih in moških ekip delor-
nih kolektivov za pokal Občinskega od-
bora ZB Celje. Start in cilj pred kolo-
dvorom.
Ob 20.30 bo osrednja proslava na vrtu
Doma OF. Program bo obsegal slav-
nostni govor, nekaj pevskih in recita-
torskih točk, podelitev pokalov in pri-
znanj zmagovalcem štafetnega teka ter
razvitje nove zastave osnovne organi-
zacije ZB IV. četrti. Na istem prostoru
bo po zaključeni proslavi družabna pri-
reditev. Spomenik na Slandrovem trgu
in Stari grad bosta ta večer slavnostno
razsvetljena, po bližnjih vrhovih pa
bodo goreli kresovi.
Na dan praznika mesta Celja — 20<
julija — ipa bo ob 5,30 budnica po celj-
skih ulicah, ob 16. uri pa na stadionu
AD Kladivarja nadaljevanje tekmova-
nja za memorial Ferda Skoka.
Na ta dan bo osnovna organizacija ZB
v Skofji vasi praznovala tudi svoj kra-
jevni praznik ter razvila novo zastavo.
V soboto zvečer bodo na okoliških hri-
bih zažigali kresove, v nedeljo (20. ju-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Kot vsako leto, tako so tudi letos zastopniki  kolektivov  političnih  in  drugih
družbenih organizacij ob Dnevu borca obiskali kraj najbolj krvavega oknpar
torjevega zločina, grobove stotih talcev na Frankolovem.
Nad 70 tisoč ljudi na veličastni proslavi na Sufleski
Duh Sutjeshe ostane večno živ
Četrtega julija so se na Tjeništu, kra-
ju, kjer je pred petnajstimi leti divjala
najhujša bitka, ponovno zibrali preži-
veli borci vseh takrat sodedujočiih enot,
poleg njih pa ogromne množice držav-
ljanov, raznih organizacij, mladine ...
Nad 70.000 ljudi je prišlo v kanjon
Sutjeske, da obnovijo spomin na nečlo-
veške napore naših borcev, na najveli-
častnejšo zmago in da se poklonijo ti-
sočerim žrtvam, ki so tu pustile svoja
življenja. Prišli tpa so tudi zato, da vi-
dijo maršala Titai, da njemu. Zvezi ko-
mimistov in svojim narodom ponovno
zaprisežejo zvestobo in popolno pnedsi-
nost.
Svečanosti se je udeležil predsednik
republike, heroj in vrhovni komandant
maršal Tito. Z njim je bil tudi predsed-
nik Združene arabske republike Gamal
Adel Naser s svojim spremetvom, na-
dalje skoraj ves izvršni evet, vsi naj-
višji politični in oblastveni funkcionarji
zveze in republik. Množica je vzvalovila,
navdušenja ni bilo konca, ko so se sre-
čali boffibem voditelji in borbeno ljud-
stvo.
Glavno Bvečanost je začel predsednik
Ljudske skupščine Bosne in Hercego-
vine tov. Djuro Pucar. Preživeli borci
bitke na Sutjeski ne bodo nikoli poza-
bili trenutka, ko so z odlokom Zvezne
ljudske skupščine bile odlikovane z re-
dom narodnega heroja vse brigade, ki
so sodelovale v teh bojih in poleg njih
tudi zaščitni bataljon Vrhovnega štaba.
Vsak preživeli borec te bitke pa bo do-
bil spomenico, ki je tùia ob tej priliki
ustanovljena.
Udeleženci te velike svečanosti ne
bodo nikoli pozabili tega ponovnega sre-
čanja. Ves svet je ponovno prisluhnil
odmevom Sutjeske, kot je odmevom
bitke prisl\ihnil pred petnajstimi leti.
Tokrat so bili navzoči skoraj vsi člani
tujih vojaških misij, ki so hiii takrat
na strani partizanskih enot in sporočali
svetu vso resnico o boju jugoßlovansckih
Ijudsteiv.
Nadvse svečan je bil trenutek, ko je
predsednik Glavnega odbora Zveze bor-
cev tov. Aleksander Ranković prebral
in predal »Spomenico hvaležnosti« tova-
rišu Maršalu ... Ali pa val prijatelj-
skega navduienja, ko je udeležencem
spregovoril visoki gost iz prijateljske
di"žave premier Naser.
Globoka čustva pa so obdajala vse, ko
so na Tjeništu, v neposredni bližini
mesta, kjer je padel legendami heroj
(Nadaljevanje na 2. strani.)
S ČETRTE SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Še vec stanovani kot v prvotnem predlogu
»PREDDOPUSTNIŠKA« SEJA OBEH ZBOROV. — DOKONČNO SPRE-
JET PERSPEKTIVNI NACRT. — GRADBENIŠTVO BOMO INDUSTRI-
ALIZIRALI. — RAZPRAVA O PREDLOGIH KONFERENCE PRAVO-
SODNIH USTANOV. — DOLGA VRSTA POROŠTVENIH IZJAV.
V torek je bila seja obeh zborov
Okrajnega ljudskega odbora. Ker pred
jesenjo bržčas ne bo ponovne seje, bi
le-to lahko imenovali za »preddopu&t-
niško«.
Tokrat so odborniki nadaljevali raz-
pravo o perspektivnem načrtu oziroma
o poglavjih, katera so na pretekli seji
sklenili dopolniti in popraviti.
Nastale spremembe prvotno predlo-
ženega osnutka so za večino državlja-
nov razveseljive. Nastale so spremembe
v poglavju investiranja in to v korist
stanovanjske izgradnje. Tako bo za iz-
gradnjo stanovanj do leta 1961 porab-
ljeno za milijardo in 350 milijonov več
sredstev, kot je büo prvotno predvi-
deno. To pa konkretno pomeni okoli
750 stanovanj več v okraju. V Celju
naj bi se povečalo število stanovanj za
500, v Žalcu za 150, v Šoštanju za 70 in
v Laškem za 30 stanovanj. Sredstva za
teh 750 stanovanj, ki bodo občutno
zmanjšala v letu 1961 še vedno ne po-
polnoma rešeno stanovanjsko krizo, so
bila prenesena iz F>ostavk za gospodar-
ske investicije. S štednjo, predvsem pa
epričo pocenitve pri gradnji sušilnic in
omejitvijo nekaterih investicij v go-
stinstvu, se je vsota sredstev za stano-
vanja močno povečala.
Tudi poglavje o gradbeništvu je po
sugestijah razprave na pretekli seji pre-
cej spremenjeno. V osnovi gre za osvo-
jitev novih organizacijskih oblik dela т
gradbeništvu. Gradbena podjetja bo tre-
ba naglo preuiMneriti v industrijski tip».
Gradbena podjetja naj se specializirajo,
za stanovanjsko izgradnjo pa bo osvojen
tipski način zidave in kolikor mogoče
na zaokroženih gradbiščih. Temu se
bodo morali prilagoditi tudi ostali, pred-
vsem pa tiste obrtniške stroke, ki pri
gradnjah sodelujejo. Na tak način, tako
pričakujejo naši predstavniki ljudske
oblasti, se bo gradnja zelo pocenila m
izboljšala.
(Nadaljevanje na 5. stranL)
Ideja hoehsistence jc nezlomljiva
Prijateljsko sodelovanje - edina rešitev za človeStvo
TROJNI RAZGOVORI NA BRIONIH'
Po obisku proslave na Sutjeski se je
predsednik Tito z visokim gostom pre-
mierjem Naserjem in spremstvom po-
novno îwdal v Dubrovnik, od tu pa
vzdolž Jadranske obale na Brione. Spo-
toma so se visoki državniki ustavljali
v naših mestih, v kolektivih, prisostvo-
vali so raznim kulturnim prireditvam
in si ogledali zgodovinske ter prirodne
znamenitosti naše obale.
Oba predsednika sta končno prispela
na Brione, kjer so se pričeli državniški
razgovori. To četrto srečanje predsedni-
ka FLRJ in predsednika ZAR vseskozi
poteka v globokem prijateljstvu. Ti
razgovori zagotavljajo še veliko širše
sodelovanje na vseh področjih med obe-
ma državama. Najvažnejše pa je gotovo
to, da sta se oba državnika ponovno za-
vzela za miroljubno koeksistenco, kot
edino uspešno rešitev človeštva pred
ponovnimi vojnima grozotami.
Pred dnevi pa so se na Brionih za-
čeli trojni razgovori. Sekretar za zuna-
nje zadeve tov. Koča Popović je na Bri-
one povabil tudi grškega zunanjega mi-
nistra Evanfelosa Averofa. Trije mini-
stri za zunanje zadeve, navzoč je tudi
minister za гошапје zadeve Združene
arabske republike Mahmud Favzi, so se
pogovarjali predvsem o'vprašanjih miru
ter miroljubnem sodelovanju.
Narodi Jugoslavije čutijo globoko za-
dovoljstvo ob obisku tako iskrenih dr-
žavnikov in prijateljev naše domovine
in zatrdno pričakujejo od razgovorov,
da bodo veliko doprinesli k popuščanju
mednarodne napetosti in krepitvi mil
koeksistence.


11. JULIJA — STEV. 27
pogled po svata
Ne ravno popularni francoski mora-
list Vauvenargues je dejal, da prihajajo
velike misli vselej iz srca. To nam pri-
haja na misel, ko poslušamo in beremo,
kar je povedal predsednik naše države
ob spominu na junake s Sutjeske. Mo-
rebiti bi se svet kmalu zasukal dru-
gače, če bi odgovorni ljudje bolj mi-
slili s srcem, ne samo z razumom, brez-
krvnim skeletom, ki samo računa in
tehta.
V preteklem tednu je bilo nekaj take
svetlobe, ki jo izžareva optimistična
vera v človeka. V Libanonu je opravil
svojo nalogo Dag Hammarskjöld in to
tako, kakor niso pričakovali tisti, ki
menijo, da se dajo poravnati računi na
Bližnjem vzhodu samo z ognjem in me-
čem. Generalni sekretar OZN je s svo-
jimi delavci predvsem ugotovil, da se
ZAR ne vmešava v libanonske zadeve
in da je Chamoun s svojimi oprodami
kriv za nemir v deželi. Ce je od tega
poročila res odvisno, ali bo tu vojna
ali ne, potem je OZN spet enkrat in ne
prvič tu uspešno ločila vsak sebi stis-
njene pesti nepomirljivih nasprotnikov.
Angleški zunanji minister Lloyd je iz-
javil, da Anglija ni dobila nobenega
poziva za intervencijo in da za njo tu-
di ni nobenih razlogov, ker ni v skladu
z določili OZN. Ce je to že posledica
misije OZN, je to toliko več vredno,
kajti Chamoun je angleški človek, ne
ameriški. Chamoun naj bi šel, nastopil
naj bi od vseh strank sprejemljiv pred-
sednik ad interim, skratka generalni se-
kretar OZN predlaga kompromis in
pomiritev.
.Nekaj tega duha je razkrojilo temne
oblake, ki so zagrinjali nebo med Vzho-
dom in Zahodom. SZ je končno le pri-
stala na posvetovanje atomskih stro-
kovnjakov, ki so se zbrali v Ženevi.
SZ zastopa prof. Fedorov, ki se je z
ameriškim predstavnikom sestal tudi
privatno. SZ vztraja na prekinitvi je-
drskih poskusov, ZDA pa na vzposta-
vitvi nadzornih postaj, ki naj bi zago-
tovile nadzorstvo nad poskusi. Medtem
ko se strokovnjaki o tem pogovarjajo
v kar znosnem vzdušju, medtem ko si
svet od te »male« Ženeve obeta podobno
vzdušje tudi na vrhunskem sestanku,
se seveda vrše atomski poskusi naprej:
Na Bikinih so zaznamovali veliko eks-
plozijo,pričakuj e jo pa jo tudi v Sahari,
kajti Francozi niso opustili misli na
sprejem v atomski klub. Ce bo počila
francoska atomka, jo bodo verjetno
spravili na dan tudi na Švedskem in
v Izraelu. Jedrsko oboroževanje Za-
hodne Nemčije pa so »zaradi obrambe
svete vere« priporočili tudi nemški
katoliški škofje. Najbrž bo držalo tisto,
kar smo zapisali pred nekaj tedni:
Treba se je pogovoriti, kako bo svet
bolje živel z atomom, ne pa, kako bi
brez njega.
Zato je bil vrhunski sestanek potre-
ben. Misel nanj še ni opuščena, kontakt
je trajen, vendar preko praga ne stopi
nobeden. Hruščev je sprožil s posebnim
pismom vprašanje nenadnih napadov,
o čemer naj bi se najvišji pogovorili
čimprej. Njegovo pismo so v Ameriki
ocenili kot sprejemljivo. Macmillan, o
katerem pravijo nekateri, da bi se uteg-
nil držati pravila Ludvika XI, da kdor
se ne zna pretvarjati, ne zna vladati,
je sporočil v Moskvo, da gre Zahodu
predvsem za odpravo nekaterih nesogla-
sij, medtem ko gre Moskvi samo za
sestanek, naj že ta potem rodi kak
uspeh ali ne. Eisenhower pa zahteva
od Hruščeva naj pove, kaj hoče s se-
stankom doseči. Ce to Zahodu ne bo
jasno,  tudi do sestanka ne bo prišlo.
Se vedno se vrše ameriško kitajska
pogajanja v Svici. Trenutno so sicer v
krizi, kajti na Formozi ZDA vzpostav-
ljajo raketna oporišča in nič ne kažejo
volje, da bi se ta del sveta konsolidirah
ZDA računajo z gospodarskimi in po-
litičnimi težavami, ki jih na Kitajskeru
seveda ni malo. Zadnje čase se kažejo
v »lokalnem nacionalizmu«, zaradi ka-
terega je pekinška vlada kaznovala pet
funkcionarjev sinkianske oblasti, ker
so trdili, da se marksizem na Kitaj-
skem izkorišča samo v korist ene na-
rodnosti. Sinkiang je važna pokrajina,
bogata z rudami. Peking bo že moral ra-
čunati tudi z lokalnimi čustvi in po-
trebami, sicer bo dal razrednemu na-
sprotniku preveč propagandnega eks-
ploziva.
V Franciji si v palači Matignon ureja
državo general de Gaulle. Gre za pre-
cejšnje ustanovne spremembe, ki naj bi
Franciji dale večjo stabilnost. Vprašanje:
pa ni izolirano, kajti Francija se ne more
konsolidirati, če ne reši severnoafriških
zadev. V teh pa ni opravil še ničesar.
Tresle so se gore, rodila se je miš, bi
rekel Horac in za njim veliki Francoz
Lafontaine. Alžira ni mogoče odpraviti
s frazami o bratstvu, kajti Alžirci ne
marajo Francozov, francoski koloniald
pa ne Arabcev. Narodi se ne rode z
dekretom, pa tudi ne uničujejo se ne
z njim. Ce je general Salan, ki mu je
De Gaulle prepovedal vtikati se v po-
litiko, imenoval za prefekta v Alžirijo
generala Massuja, potem drži, da De
Gaulle nima položaja v rokah, če pa
ga nima, potem tudi ne bo mogel rešiti
alžirskega vprašanja tako, kakor je ob-
ljubljal pri prvem obisku v Alžiru in
kakor si to on zamišlja. De Gaulle go-
vori o bratenju, medtem ko bi politiko
»odborov« in generala Massuja lahko
označili s tistim starim izrekom iz
Attijeve tragedije o Atreju: Oderint,
dum metuant — naj me le sovražijo,
samo da se me boje. T. O.
Odsev Sutjeske
Nov zdravstveni dom v Celju
POMEN) BOLJŠO JAVNO ZDRAVSTVENO SLU2BO V NAŠEM OKRAJU
V sklopu proslav 15. obletnice slavnih
bojev na Sutjeski je bil preteklo so-
boto za Celjane in okoličane tudi zelo
pomemben praznik — otvoritev novega
zdravstvenega doma v Celju. Proslave
so se poleg vseh vidлih predstavnikov
javnega, političnega in kulturnega živ-
ljenja v Celju udeležili tudi član Zvez-
nega Izvršnega sveta tov. Franc Lesko-
šek-Luka, sekretar Sveta za zdravstvo
LRS, dir. Ravnikar, šef mariiborske poli-
klinike, dr. Pohar in drugi.
Že od osvoboditve dalje je zdravstve-
na služba v našem okraju močno trpela
zaradi pomanjkanja prostorov, saj se
zdravniške ordinacije zaradi tolikokrat--
nega porasta prebivalstva niso domala
nič spremenile. Naši zdravniki in bol-
niki so v iprenatrpanih čakalnicah po-
stajali nervozni in malodušni in razum-
ljivo je, da so bili pacienti pregledani
s premajhno intenzivnostjo. Preobreme-
njeni in ipreutrujeni zdravnik skoro ni
mogel več držati discipline v svoji ordi-
naciji, v zatohlih čakalnicah pa so bol-
niki pri večuimem čakanju padali v ne-
zavest.
Prizadevanje za nov zdravstveni dom
v Celju je bilo veliko. Po vsej verjet-
nosti te važne zdravsitvene ustanove da-
nes v Celju še ne bi odprli, če ne bi za
gradnjo vložili toliko truda upravnik
Zdravstvenega doma, zdravstveni svet-
nik dr. Lovšin ter upravni odbor s tov,
dr. Bele jem na čelu. Imenovana sta za
svojo izredno požrtvovalnost pri grad-
nji tega doma sprejela na sobotni .pro-
slavi iz Tok predsednika celjske občine^-
tov. Svetka, posebno pismeno prizncuijë
in zahvalo. Upravni odbor ¡pa je smatral
tudi za svojo dolžnost, da se je ob
otvoritvi zdravstvenega doma iskreno
zahvalil za pomoč in veliko moralno
podporo tov. Francu Leskošku, pred-
stavnikom Okrajnega in Občinskega LO,
Okrajnemu zavodu za socialno zavaro-
vanje (ki je nosil levji delež finančnih
izdatkov), Projektivnemu biroju Ljub-
ljana ter celjskemu gradbenemu ркхЈ-
jetju Beton, ki je pod skrbnim vodstvom
nadzornega inženirja, tovariša Mlejnika
vestno in v redu opravilo svojo nailogo.
Seveda — dograjena štaba še ni vse
— kot je v svojem pK>zdravnem govoru
poudaril predsednik Okrajnega sveta
za zdravstvo in ljudski ix>slanec, dr. Ko-
pač. Važen je predvsem človek, ki bo
v teh prostorih iskal zdravniško pomoč.
V teh novih prostorih zato ne bo opra-
vičila za površne preglede in se bo
lahko kvaliteta dela neprimerno dvig-
nila. Kolektiv Zdravstvenega doma se
je zato obvezal, da bo vzvišeno nalogo,
ki mu je poverjena, najvestneje vršil
v prid našega delovnega človeka.
Dograjeni 3 novi trakti — D, E in F
— ki so bili v soboto izročeni svojemu
namenu, so bili prvotno namenjeni iz-
ključno preventivni službi. Ker pa v
Celju kljub tej dograditvi še vedno pri-
manjkuje prostorov za zdravstvene svr-
he, so bili primorani nove prostore pre-
usmeriti za splošno preventivno in ku-
rativno službo. Kurativo od preventive
pa bodo lahko ločili šele po izselitvi LO
iz prostorov Zdravstvenega doma. Vse-
kakor pa se bodo v prihodnjih dneh
lahko skoro vse ustanove Zdravstvene-
ga doma vselile sem. S temi tremi trakti
bo zagotovljena dobra zdravstvena služ-
ba v našem okraju. Naloge bodo zmog-
ljive in bolnik bo v najkrajšem času
vsestransko obdelan f>o načelih moder-
ne zdravstvene medicine. V zvezi z uki-
nitvijo zasebne zdravniške prakse ne
bo naš ibolnik prav nič prikrajšan, saj
je v novem zdravstvenem domu ustvar-
jen tudi sistem intimnih ordinacij, kjer ^
bo zdravnik lahko s pacientom raziwav-
Ijal s^m, brez prisotnosti tretje osebe.
Se besedo o porazdelitvi prostorov v
novem zdravstvenem domu. Kot rečeno,
so zdaj dograjeni trije trakti — D, E in
F trakt. V pritličju D trakta bo šolska
poliklinika, rentgenski oddelek in sploš-
na ordinacija. V pritličju E trakta bo
Protituberkulozni dispanzer, v .pritličju
F trakta (ki še ni povsem dograjen),
pa bo otroški dispanzer. V I. nadstropju
D trakta bo ženski dispanzer in splošna
ordinacija, v E traktu prav tako sploš-
ne ordinacije, v F traktu i)a dvorana,
fizikalna terapija in 'prostori za admi-
nistracijo. V II. nadstropju D trakta bo
laboratorij Higienskega zavoda, v E
traktu Javna zobna poliklinika, v F
traktu pa prostori za administracijo s
še 1 splošno ordinacijo.
Jasno je, da bo javna zdravstvena
služba v našem okraju lahko delovala
šele takrat, ko bomo imeli zadostno šte-
vilo zdravstvenih delavcev. To pa bomo
dosegli, ko bomo imeli na razpolago za-
dostno število stanovanj za zdravstvene
delavce. Z gradnjo zdravstvenega doma
se je tudi ta problem vzporedno reševal
in bo v bližnji bodočnosti tudi to vpra-
šanje ugodno rešeno.
SERVISI IN TRGOVINE
v stanovanjskih skupnostih
o trgovinah in potrošniških svetih je
bilo pri nas že mnogo žolčnih, dostikrat
I>a tudi brezplodnih razprav. Trgovci so
radi dokazovali, da potrošniški sveti pri
nas ne morejo zaživeti in da je treba
čakati novih predpisov. Zdi se, da mi
raznim vodilnim uslužbencem v trgo-
vini le nasedamo. Govorice, da potrošni-
ški sveti po sedanjih predpisih ne mo-
rejo delati, so brez i)odlage. Vsakdo, ki
le nekoliko pozna te predpise, mora
priznati, da imajo potrošniški sveti do-
volj pravic, le potrošnik in trgovina sta
xxremalo zainteresirana zanje. Kot naši
državljani z veliko prizadevnostjo in
zanimanjem sodelujejo n. pr. pri šol-
skih svetih, prav tako bi lahko uspešno
sodelovali tudi v potrošniških svetih.
Zato pa bi morali na zborih volivcev
v potrošniške svete izvaliti take ljudi,
ki bi bUi res pripravljeni delati in ki
bi jim bua problemaítika trgovine in
trgovanja kolkor toliko tudi poznana.
Morda se bodo, odnosno se že pojav-
ljajo težnje, da bi v trgovini združili
delavski in potrošniški svet v eno telo.
To nikakor ne bi bilo priporočljivo, ker
bi se ob pojavljanju doJočenih pomanj-
kljivosti in napak verjetno delavski in
potrošniški svet izogibala odgovornosti,
ker bi se zanašala drug na drugega.
Tako dejansko niti prvi, niti drugi svet
ne bi v redu vršu svojih dolžnositi. Sicer
se bodo v stanovanjskih skupnostih
ustanavljali posebni odbori za preskrbo,
ki se bodo morali 'brigati za trgovino,
vendar to ne sme biti ovira za nadalj-
nje ustanavljanje in krepitev potrošni-
ških svetov. Apatijo glede potrošniških
svetov je pač treba premagati, saj je
dejstvo, da je le premalo zanimanja in
dobre volje, ne pa premalo predpisov.
O MEJAH STANOVANJSKE SKUPNO
STI NAJ ODLOČAJO VOLIVCI SAMI
O vprašanju obsega nove stanovanj-
ske skupnosti se ponekod kar ne morejo
zediniiti. To je pravzaprav pravda za
oslovsko senco. IVInogo razpravljajo o
velikih in malih skupnostih. Naši urba-
nisti se zavzemajo za take skupnosti,
ki bi združevale kakih 5000 prebival-
cev. (Beograd razpravlja o večjih skup--
nostih — do 20.000 prebivalcev!)
Dosti je že bilo in še bo predlo-
gov o obsegu stanovanjskih skupnosti,
vsekakor pa se ibo treba držati pravila:
ustanavljali bomo take stanovanjáke
skupnosti, ki se ibodo pač najbolje ob-
nesle in ki bcxìo v vsakem primeru naj-
bolje služUe našemu potrošniku. Morda
bo še najbolj prav, če se bo jxxirocje
stanovanjske skupnosti ujemalo s pod-
ročjem terenske organizacije SZDL.
POZOR — DA SE SERVISI V STANO
VANJSKIH  SKUPNOSTIH NE BI
SPREMENILI V PRIDOBITNA PODJE
TJA!
Kmetijske zadruge na naši vasi odda-
jajo svoje nekmetijske dejavnosti. 2e se
in še se bodo pojavljale težnje, da bi
zadruge te dejavnosti skrile v razne ser-
vise stanovanjske skupnosti, da bi se
tako izmaknue družbenim  dajatvam.
Taki servisi bi se znali čez noč razviti
v jjridobitna jxxijetja, v katerih bi pod
krinko stanovanjske skupnosti šušmarili
razni zasebni obrtniki. Nikakor tudi ne
bi kazalo vso gospodarsko dejavnost na
vasi zapreti v stanovanjsko skupnost.
Skrbno pa bomo morali paziti, da bodo
vsi servisi stanovanjske skupnosti ostali
resnično zaprtega tipa in bodo koristili
le ljudem določene stanovanjske skup-
nosti.
DELOVNI ODNOSI
V STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH
■bodo različni. Verjetno bomo imeli tudi
take sikupnosti, ki bodo zaposlovale
predvsem kvalificirano delovno silo. To
bo treba plačevati kot drugod in prav
tako bo treba tudi v sklade odvajati
sredstva, kot jih odvajamo za polno
zaposlene ljudi. Seveda pa bodo stano-
vanjske skupnosti imele tudi možnost
honorarno zaposliti take ljudi, za ka-
tere ne ibo treba plačevati prispevka za
socialno zavarovanje (žene, ki so za-
varovane po možeh, upokojenci). Za
starejše ljudi bi sploh bilo v stanovanj-
skih skupnostih mnogo hvaležnega dela.
Zlasti bi take ljudi lahko namestui v
rasjnih otroških ustanovah, ker je znano,
da starejši ljudje .pozitivno vplivajo na
otroke. Seveda bodo morali biti to kul-
turni, napredni in srčno dobri ljudje,
ki bodo imeli v vsakem pogledu pra-
vilen odnos do otroka. Končno pa bomo
tudi otroke kaj hitro lahko organizirali
za interese stanovanjske skupnosti.
Duh SutjBsIie...
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Sava Kovačevič, odkrili six>menik nad
grobnico 3001 borca, katerih posmrtne
ostanke so zbrali po nekdanjem bojnem
polju. Na tisoče vencev je prekrilo zad-
nje počivališče sutjeških junakov.
V času proslav v Sutjeski so v FoSi
odprli tudi ibolnišmco proletarskih bri-
gad, ki je darilo Glavnega odbora Zve-
ze borcev temu kraju. Do Tjeništa se
danes vije nova avtomobQska cesta,
ki so jo zgradile enote jugoslovanske
ljudske armade.
Odmev te veličastne proslave pa ni
odjeknil le po domovini. Ves svet je po-
zorno spremljal vsako izrečeno besedo
na tej proslavi. Titovim besedam je dal
svetovni tisk polno prednost, kajti ob
proslavi na Sutjeski je moral ves svet
ponovno V2:eti na znanje, da so jugoslo-
vanski narodi ohranili duh enotnosti,
ki sc je toliko izkazala v najtežjih tre-
nutkih njihove zgodovine. Najbolj pa je
ta veličastni dogodek odjeknil v naših
srcih. Bil je to dogodek, ki je okrepil
našo zavest, ki bo še dolgo vir naših
naporov za vse naloge, ki so pred nas
postavljene za izgradnjo naše domovine,
za srečo naših jwkolenj, ki ^bo najboljši
odgovor skeptikom in obrekovalcem in
končno najsvetlejši nalogi — borbi la
mir in sodelovanje v svetu.
Skrb za človeka
NALOGE PO VII. KONGRESU
ZKJ
Izgradnja socializma je boj za
človeka — za osvoboditev njegove
osebnosti in za zagotovitev nje-
govega boljšega življenja. V naši
socialistični praksi to ni fraza,
temveč stvarnost. Ce pregledamo
dosežene uspehe in postavljene
programske naloge v katerem-
koli področju družbenega živ-
ljenja, vsepovsod ugotavljamo
dejstvo, da je skrb za človeka v
središču pozornosti. Osvobojena
človekova osebnost je prva in
največja zmaga naše ljudske in
socialne revolucije. Polno vsebino
pa je ta zmaga začela dobivati
takrat, ko so podjetja dobili de-
lavci v upravljanje.
Toda družbeno upravljanje ne
bi büo to, kar je, če bi mu ne
dali materialne osnove. Krepitev
proizvodnih sil, rast proizvodnje
neprestano spremlja dviganje
standarda delovnih ljudi. Zave-
damo se, da pri tem naletimo na
številne probleme in da jih rešu-
jemo po njihovi nujnosti. Ko-
mune, podjetja in družbene or-
ganizacije na svojem področju,
enako kot vsa naša skupnost, bi-
jejo boj za reševanje perečih pro-
blemov, ki jih rojeva proces so-
cialistične izgradnje. Vzemimo na
primer socialno zavarovanje:
Proti koncu lanskega leta je
bilo v Jugoslaviji socialno zava-
rovanih sedem in pol milijonov
ljudi. To znaša 41 % vsega pre-
bivalstva. Za zavarovance je büo
porabljeno 165,2 milijard dinarjev
in sicer: 63,2 milijarde za zdrav-
stveno zavarovanje, 43,9 milijard
za invalidsko in pokojninsko za-
varovanje, 2,1 milijarde za ljudi,
ki so začasno izven delovnega
odnosa, 54 milijard za otroške do-
datke, 2 milijarde pa za rezervne
in ostale sklade.
Poleg doseženih uspehov so na
tem področju tudi novi problemi.
Le-te povzroča menjava strukture
prebivalstva vsled nagle indu-
strializacije. Vedno več je novo-
zaposlenih, ki težijo k boljšemu
standardu, ki se oprijemajo no-
vih, zahtevnejših življenjskih
oblik. S tem se povečajo tudi iz-
datki socialnega zavarovanja. Vse
to pa je treba vskladiti s splošnim
dvigom narodnega dohodka. Tu
pa je vloga komun zelo p>omemb-
na, saj le-te ne gledajo samo na
to, kako bi i>ovečale svoje prora-
čune, kako bi dobile čimveč sred-
stev od podjetij, temveč se trudijo,
da bi te narasle potrebe dosegle z
izboljšanjem proizvodnje v pod-
jetjih na svojem področju.
V bodoči politiki socialnega za-
varovanja je cilj, da zajamemo v
zavarovanje vse prebivalce v
državi. Vskladiti je treba doprinos
zavarovancev in vpeljati nove
oblike zavarovanja ter socialne
zaščite. To se predvsem nanaša
na postopno uvajanje socialnega
zavarovanja na podeželju. V
programu ZKJ je naloga, da se bo
Zveza komtmistov v bodoče še
bolj trudila za takšno rešitev
tega problema, da bo vsak član
naše socialistične skupnosti dele-
žen materialne pomoči za starost,
bolezen in onemoglost. Ženam in
otrokom bo posvečena posebna
pomoč in skrb preko posebnih
ustanov, ki bodo osvobajale dru-
žino od pritiska primitivnega go-
spodinjstva, otrokom pa bodo nu-
dile boljše pogoje za vsestranski
umski in telesni razvoj.
Nove bolnišnice, zdravstveni do-
movi, zdravstvene postaje, ambu-
lante po podjetjih, gradnja šol,
letovišč, organiziranje servisov,
ustanov za zaščito mater in otrok,
otroških vrtcev, igrališč itd., vse
to je že zdaj bilo v naših načrtih
in smo pri tem dosegli lepe us-
pehe. Povečanje števila teh usta-
nov pa nas ix>pelje še k večji
širini.
Posebna skrb je v zadnjem času
ÏKïsvecena stanovanjski in komu-
nalni izgradnji, organizaciji sta-
novanjskih skupnosti ter raznih
drugih oblik samoupravljanja in
samopomoči državljanov. Za te
oblike so čvrsti temelji že polo-
ženi. Lahko računamo, da bo v
bodoče uspeh še boljši, da bo do-
seganje cilja šlo hitreje od rok.
To pa predvsem zato, ker priča-
kujemo od komun, podjetij in
vseh družbenih organizacij, da
bodo vse te nologe združUe v
skupni program dela.
TOPER ' CELJE
išče strojepisko z znanjem stenografije.
Nastop   službe   takoj,   najkasneje   do
1. VIII. 1958. Reflektanti se naj zgla-sijo
T apravi podjetja.
11, JULIJA — STEV. 27


Naš mornar je povsod cenjen
z OBISKA NA »ŠIBENIKU« V REŠKI LUKI
LUŠKO Življenje vtisne Člo-
veku SVOJSTVEN PEČAT
»Reška luka je srce našega pomor-
stva, naša vrata v svet in vrata, skozi
katera dotekajo našemu gospodarstvu
nove moči. Utrip reške luke je utrip na-
šega gospodarstva,« mi je govoril usluž-
benec Transjuga, ko sva se napotila
proti luškim pomolom, kjer so bile za-
sidrane ladje — domače in tuje. Pre-
rinila sva se skozi vrvež pristaniških
delavcev — jutranja smena je dotekala
v luko, nočna jo je zapuščala.
Formalnosti za vstop v luko sva opra-
vila in napotila sva se vzdolž pomolov;
grška, ameriška, panamska in angleška
zastava so označevale poreklo ladij.
»Tako kot je tu sedaj, ni bilo leta pet-
inštiridesetega. Pomoli so bili kup raz-
valin in začeti smo morali znova.« Če-
prav zaposlen v administrativnem apa-
ratu pomorskega transporta, se mi je
zazdel spremljevalec ob nizanju misli
pravi pomorec. Luško življenje vtisne
človeku svojstven pečat; zaledjani tega
nimamo. »V staro luko so vložili naj-
več kapitala Madžari, med obema voj-
nama je bilo tukaj zatišje in center
tihotapstva. To je usoda vseh luk, ki
jim mirovne pogodbe odvzemajo za-
ledje. Sedanja luka je zrasla iz krvi,
znoja in mišic našega ljudstva.«
Nad nama je zarožljal žerjav. Iz tre-
buha ladje se je dvignil snop vreč. Na
naju so padala zrna riža.
»Burmanska roba!« Transjugovec je
modroval: »Dva milijona ton je danes
luška letna zmogljivost. Vse premalo
za potrebe našega gospodarstva. To je
slaba desetina hamburške zmogljivosti.
Si lahko predstavljate luko, ki zmore
šestindvajset milijonov ton!«
Obstala sva na robu pomola, od koder
sva imela lep razgled na sidrišče. Sku-
pina inozemskih ladij je bila zasidrana
ob vodni poti v luko.
»Čakajo, da -oride vrsta nanje. Koper,
kjer gradite Slovenci svojo luko, nas
bo le delno razbremenil. Našim potre-
bam bi odgovarjal Trst.«
Zavila sva vzdolž velikega skladišča,
iz katerega je teklo blago na tekočem
traku v »Morning Light«, staro škatljo,
ki pa še vedno služi svojemu namenu.
»Le z modernizacijo luških naprav
lahko širimo ozko luško grlo.«
DOLGA POT JE ZA NAMI
Raz stopnišče »Šibenika«, našega čez-
oceanerja, so kotalili sode, dva žerjava
sta segala v trebuh ladje in dvigala iz
nje riž.
»Mehanizacija včasih ne zadostuje,
luka utripa vse hitreje in človeška sila
še vedno pospešuje hitrost raztovarja-
nja.«
Povzpela sva se po stopnišču na ladjo.
Znojne, mišičaste postave pristaniških
delavcev so naju motrile v popuščenem
krču delovne napetosti.
»Želite?« naju je ogovoril mornar na
vrhu.
»Prvega oficirja!« je bil odgovor
transjugovca.
Skozi labirint ladijskih hodnikov smo
prišli v svetel prostor.
Rokovali smo se s simpatičnim ofi-
cirjem naše trgovske mornarice, tov.
Babićem, prvim častnikom »Šibenika«.
Pogostil naju je z močno žgano pijačo,
vrag vedi kakšne znamke. Stekel je
prijeten pogovor, tako da nisem utegnil
prebrati napisa na steklenici.
»Žal je naš barba — naš kapetan —
odsoten. S podatki pa lahko postrežem
vseeno, vendar, v opravičilo, barba pri-
poveduje lepše,« je povzel tov. Babic.
»Dolga pot je za nami. Reško luko smo
zapustili lani, 9. decembra, vrnili smo
se letos, 9. junija.«
»Vaša maršruta?« sem vprašal.
»Reka, Trst, Reka, Split, Aleksandri-
ja, Latakija, Beirut, Port Said, Colom-
bo, Singapur, Вапдкопд, Osaka, Kobe,
Nagoja, Jokohama, Osaka\, Sanghaj,
Djakarta, Singapur, Mulmein, Aden,
Reka! Dvakrat smo bunkerirali, v Sin-
gapurju in Adenu. se pravi, jemali smo
pogonsko gorivo.«
ŽIVLJENJE POMORCEV JE
VEDNO ZANIMIVO...
»Ste doživeli kaj zanimivega?«
»Življenje pomorca je vedno zanimi-
vo, Azija vedno interesantna!« je bil
odgovor. »Naloga Šibenika — prepeljati
iz Burme nekaj čez 12.000 ton riža —
je izpolnjena. To je pošiljka v okviru
burmansko-jugoslovanskega kliringa.«
»Kaj nam boste povedali o ladji, nje-
ni zmogljivosti, brzini?« sem vrtal vanj
z novinarsko tečnostjo.
»Dokaj moderna ladja, opremljena z
radarjem, na naftni pogon, hitrost 13
do li vozlov, teža 10.500 angleških ton,
izpodriva 6.000 brt.«
»Vaši vtisi o azijskem kotlu?«
»Vre. Vsa Azija vre. Ce bodo pre-
več kurili, zna eksplodirati.«
Vstopil je piccati pomorec. Prvi čast-
nik je vstal in ga predstavil:
»Naš barba, tov. Ceč Vladimir, vaš
rojak.«
»Rojak pa rojak, Slovenec, ki se je
izgubil na morju,« je vedro segel v po-
govor barba. »O čem je tekel pogovor,
o Aziji! Tu imata Japonska in Libanon
največ izgledov, da dohitita evropski
standard. Japonci so občudovanja vred-
ni, kar se tiče gospodarstva. Izredno
naglo so se amerikanizirali, njihovi in-
dustrijski dosežki pa presenečajo tako
učitelje kot ostali svet. Japonski ,dum-
ping'' ima tokrat resnejši značaj, kot ga
je imel pred vojno, kvaliteten je.«
»Kje v Aziji imamo največ pogojev
za prodajo našega blaga?«
»Naji]eč v Indoneziji. Bogata je in
revna ob enem. Nekaj sorodnega ima
ta država z našo. Doživljajo prav tak-
šna razočaranja na Zahodu, kot jih mi
doživljamo na Vzhodu. O daljnosežnih
perspektivah pa je v Aziji težko govo-
riti. Azijski značaj je spolzek. Kitajski
prostor je zaprt. Če se Kitajci sami ne
obdajo z zidom, ga sezidajo drugi. Pov-
sod, kjerkoli smo pristali, smo opazili,
da se množice prebujajo. Mali človek
ima korist od azijskega nacionalnega
vretja.«
NA KRAJU ŠE ZDRAVICA
»Pa še iiiterno vprašanje! Življenje
na ladji, sestav posadke, plače pomor-
cev ...?
»Posadko sestavljajo v glavnem fant-
je iz Hrvatskega Primorja in Dalmacije.
Kolektiv je dokaj dober, čeprav svojih
ljudi ne hvalim rad. Plače se sučejo
med 18 do 25 tisoč, poleg deviznega
dodatka do največ 45 dolarjev na me-
sec*
»In zadržanje vaših fantov v tujih
lukah?«
»Dokaj solidno. Manj pijejo kot
Skandinavci in Amerikanci skupaj. Zato
je naš mornar cenjen in iskan. Razen
tega slovimo po čistosti ladijskih pro-
storov. Fantje radi bero, knjige si iz-
posojamo med sabo.«
Se smo se pogovarjali in tudi pili
smo. Prišlo je tudi do zdravic, nisem
si zapomnil vse, komu smo nazdravljali,
vem le, da se je glasila najlepša:
»U zdravlje našeg mladog pomorstva,
u zdravlje Titovim mornarima!«
К. L.
Naša prekooceanska trgovska ladja »Ši benik«.
ZLBTO KLÌ1S3E ЗЕ DOZORELO
Valujoče žito pod belimi oblaki v Obsotelju...
Marsikaj je spremenilo obličje našega
podeželja. Romantika zaostalosti se po-
slavlja od nas in ni nam žal za idUo,
ki je bua sopotnica nazadnjaštva. Toda
bistveno je ostalo. Kadar dozoreva le-
tina, ko veter zavalovi žitna polja, se
znojno čelo kmeta razjasni. Krona vse-
ga truda, tolikih skrbi in ugibanj, po-
vračilo vloženih sredstev — to je žetev.
V žitorodnih krajih žanjejo. Ponekod
opravljajo to delo kombajni, drugod
kosci, ponajveč pa žanjice. Zlato klas-
je pada...
Kakšna je žitna letina? V glavnem
dobra. Najboljši pridelek pa obeta »ita-
lijanka«. V našem okraju jo imamo le-
tos okoli 180 ha. V povprečju bo baje
dala okoli 38 do 40 stotov na ha. Naj-
boljša je v okolici Ponikve, nato v Šem-
petru v Savinjski dolini, Obstotelju in
še kje.
In drugo leto?
Italijanska pšenica bo v prihodnjem
letu »okupirala« naša polja. Zadruge na
področju Obsotelja, šentjurskega in ko-
njiškega predela so sklenile s kmeti
pogodbe. Okoli 1.110 ha njiv bo na jesen
posejanih z Italijanko. S sodobnimi
ajgrotehničniimii ukrepi, od globokega
oranja pa do maksimalne porabe umet-
nih gnojil in zaščitnih sredstev, obe-
tajo doseči tudi veliko večji hektarski
pridelek. V Vojvodini so z Italijanko
prišli na 80 stotov. Če bi dosegli pri-
hodnje leto vsaj 50 stotov na hektar?
Vzemite svinčnik in izračunajte ...
Kako se ne bi oči ljubeče ustavile na
poljih zlatega klasja?
Sodelovanje med zadrugo in kmeti
Na področju kmetijske zadruge Slo-
venske Konjice so z kooperacijo večji
del pričeli lani v jeseni, nadaljevali z
akcijo pozimi in še naprej v pomladan-
skih mesecih. Tako so v Polenah ure-
dili skupni nasad sadnega drevja na
površini 5 ha, kjer je vključenih 8 za-
družnikov, pri tem pa sta pomagali KZ
in poslovna zveza. Ti sta poleg ostalega
skrbeli za pravilno izbiro sadnih vrst,
ki se na tem področju naj^bolje obnesejo.
Prav v tej okolici namreč sadno drevje
dobro uspeva, nevarnost slane in pozebe
ter toče poleti je minimalna. Seveda
bosta zadruga in poslovna zveza poma-
gali in s svojimi strokovnjaki sprem-
ljali nadaljnji razvoj tega mladega in
tudi prvega večjega skupnega nasada
v tej okolici.
V okolici Spitaiiča, kjer so dani vsi
naravni ipogoji za saditev malin, je ak-
cija tudi kar dobro uspela. Za letos so
nasadili okoli 3 ha malin in so pogodbe
sklenjene s 25 kmeti v tem okolišu. Ta
kraj je precej pasiiven, edini dohodek
je živina ter deloma sadje in les. Ker
gredo maline dobro v denar ter ne za-
htevajo posebnih stroškov pri o'bdelavi
in ker je lega zelo primerna, bo to tudi
rešitev, da si to področje gospodarsko
opomore. Zadružna organizacija je tudi
tu pomagala pri nabavi sadik, umetne-
ga gnojila in pri samem sajenju. Seveda
pridelka letos še ne bo, vendar pa pri-
hodnje leto že računajo nanj. Naj ome-
nimo, da so v okolici Spitaiiča že nekaj
let kar dobro sodelovali z zadrugo pri
skupnem zavarovanju posevkov, kar je
tudi neke vrste sodelovanje in se je v
praksi dobro obneslo.
Zelo važno je tudi sodelovanje, ki
so ga letos uvedli v konjiški okolici pri
sajenju hibridne koruze. Pogodbe o tem
je podpisalo 18 kmetov, katerim je za-
druga nabavila potrebno seme, s svojimi
strokovnjaki pa spremlja in pomaga pri
pravilni obdelavi, uporabi umetnih gno-
jil ter drugih opravilih. Zadruga je pri
tem zagotovila hektarski donos. Če bo
višji, 'bo dobiček razdeljen med zadrugo
in kmeta, če pa bo nižji in bo nastala
izguba, pa jo bo morala trpeti zadruga
sama. V jeseni bomo torej videli, kako-
bo stvar uspela.
Skupaj z zadrugo je letos na pod-
ročju konjiške zadruge zasajenih 12 ha
hmelja na njivah, ki so last 14 kmetov.
Poleg pol milijona din regresa, ki ga
dobijo za nove nasade, je zadruga oskr-
bela še 300.000 din posojila za vsak ha
hmelja. Seveda je to potrebno za naba-
vo drogov in žice, prvi pridelek pa bo
šele prihodnje leto ter s tem tudi do-
hodek. Pri tem pa še ni omenjeno po-
godbeno pitanje živine, večji del za iz-
voz. Samo letošnje leto je bilo iz tega
področja odkupljeno več vagonov pita-
ne živine na osnovi sklenjenih pogodb
med zadrugo in kmeti.
Že teh nekaj skopih podatkov pove,
da je v konjiški okolici kooperacija le
začela dobivati neke konkretne oblike.
Kot že rečeno, bodo prvi uspehi zelo
važni, posebno še za tiste, ki stoje ob
strani in gledajo z nezaupanjem.
PRVI KOMBAJN V KONJIŠKI
OBČINI
Konjiška kmetijska proizvajalna po-
slovna zveza je te dni nabavila iz Ze-
muna prvi kombajn. Ze kar prvi dan
si je stroj ogledalo lepo število ljudi,
saj takega stroja v tej okolici doslej
še ni bilo. Kot traktor pred 10 leti, tako
»čudo« je danes na konjiških njivah
kombajn. In zdaj bi povsod radi, da
jim požanje in omlati žito ta novi stroj.
Traktorist Lojze Lovec pravi, da ima že
toliko naročil, da jih bo težko zmogel.
»Ce že moramo najeti delovno silo za
žetev in mlačev, potem pač raje naja-
memo kombajn, ki nam vse delo hitro
in obenem opravi«, pravijo kmetje.
Novi kombajn pomeni za naše kme-
tijce gotovo veliko pridobitev.
Prodajalce za bencinske servise
v Celju in Šempetru v Savinj-
ski dolini, skladiščne delavce,
vratarja-kurirja
sprejme takoj
»PETRO L« CELJE
Anton Skobir
Иај nam je povedala anheta o delavsitem samoupravljanju
Zakon o delavskem samoupravljanju
je v naša podjetja uvedel nov način
upravljanja z družbenimi sredstvi. Ta
zakon je postavil okvire, v katerih se
razvijajo in delujejo delavski sveti, ki
so dokazali, da je delavski razred ne
samo sposolDen, da upravlja s podjetji,
temveč, da je sposoben, da zgradi so-
cializem in socialistične družbene od-
nose. Veliko število delavcev je v osmih
letih šlo skozi organe delavskega samo-
upravljanja. Ti organi so bili najboljša
življenjska šola za naše delavce. Pri
neposrednem upravljanju se je razvi-
jala družbena zavest proizvajalcev, da
niso več mezdni delavci, ki prodajajo
svojo suo kapitalistu ali državi, temveč
da so aktivni upravi j alci podjetja, ki
si sami določajo osnove in tudi višino
osnovnih dohodkov. Ne samo, da se je
tedaj stalno izpopolnjeval sistem uprav-
ljanja, marveč je bilo v tem času tudi
mnogo storjenega za razvijanje zavesti
neposrednih proizvajalcev. Ti se vsak
dan bolj zavedajo svojih pravic in dol-
žnosti in postajajo vse bolj aktivni
upravljalci celotnga družbenega življe-
nja.
Tudi v celjskem industrijskem bazenu
je delavsko samoupravljanje v teku
osmih let doseglo visoko raven. Delav-
ci tega bazena so imeli že staro tradici-
cijo in bogate izkušnje borbe za svoje
pravice iz dobe kapitalistične eksplo-
atacije buržoaznih režimov bivše Jugo-
slavije. Zaradi tega je bilo tu močno
jedro proletarcev. Ne moremo trditi, da
smo na tem področju storili že vse, če-
prav smo z uspehi lahko zadovoljni.
Upoštevati je treba, da naš delavski
razred še ni takšna homogena celota.
da bi bil interes posameznega proizva-
jalca že popolnoma v skladu z druž-
benimi interesi. Prav za podjetja in
tovarne celjskega bazena je značilno,
da je večina delavcev mladih, brez po-
trebnih izkušenj in da se je delovna
sua po osvoboditvi v pretežni meri re-
krutirala iz podeželja. Miselnost neka-
terih upravi j alcev je še obremenjena
z različnimi gledanji, ki izvirajo iz pri-
vatnolastniških odnosov, in zaradi tega
doživlja preobrazbo. Nekaterim proiz-
vajalcem obstoj določenega podjetja ne
pomeni tudi še njihov lastni obstoj.
Jasno pa je, da je lahko najbolj akti-
ven upravi j alee le tisti delavec, ki vi-
di v razvoju in čim večjem gospodar-
skem uspehu podjetja, tudi svoj uspeh
in zboljšanje lastnega materialnega po-
ložaja. Takšno izboljšanje pa ne pome-
ni samo povečanje osebnega dohodka,
temveč tudi to, da bodo podjetja gradila
stanovanja, menze itd.
Prav delavski sveti pa so in bodo ti-
sta šola, v katerih se bodo razvijali
in usposabljali delavci za čim boljše
in aktivnejše upravljalce.
IZVEDBA ANKETE
Leta 1957 je celjska podružnica Prav-
nik sklenila, da bo izvedla anonunno an-
keto o delavskem samoupravljanju v
podjetjih in tovarnah s področja celj-
ske občine. Za to delo je pritegnilo štu-
dente prava in ekonomije, ki so po
predhodnih instrukcijah odšli v pod-
jetja in si sami izbirali osebe za anketo.
Vsakemu anketirancu so bua obrazlo-
žena vprašanja; v vsaki gospodarski or-
ganizaciji sta bila za anketo izbrana,
po eden ali dva člana kolektiva, eden
ali dva člana delavskega sveta in uprav-'
nega odbora, ponekod pa tudi po en član
iz uprave. V vseh anketiranih gospo-
darskih organizacijah so tedaj sodelo-
vali tako člani delovnega kolektiva ka-
kakor člani delavskega samoupravlja-
nja, ne glede na kvalifikacijo in stro-
kovnost.
Ker je bü to prvi poizkus takšne an-
kete, so bila vprašanja le splošna. Na-
men je bil, da bi dobili podobo v de-
lavskem samoupravljanju anketiranih
podjetij. — Anketiranih je bilo 22 orga-
nizacij in sicer 7 industrijskih podjetij,
5 trgovskih podjetij in trgovin, 4 obrtna
podjetja, 4 obrti in 2 gostinski podjetju
Izprašanih je bilo 81 oseb, ki so na
stavljena vprašanja tudi vse odgovorile
bodisi pozitivno, negativno ali neod-
ločeno. Kakor rečeno, je bila anketa
anonimna, kar je bilo gospodarskim or-
ganizacijam tudi predhodno sporočeno.
VPRAŠANJA
1. Kdo določa sestav organov uprav-
ljanja v vaši gospodarski organizaciji?
Ali ima celoten kolektiv in posamezni
člani vpliv na to, kdo bo prišel v te
organe? (Pozitivno 60, negativno 19.)
2. Ali je kolektiv seznanjen, o čem
razpravlja delavski svet in upravni od-
bor in če je z delom teh organov zado-
voljen? Ali je kolektiv vplival na delo
delavskega sveta po posameznih važnih
vprašanjih (pri delitvi dobička, odio-,
čanju o sredstvih za samostojno razpo-'
laganje) in kako? (Pozitivnih 64, nega-
tivnih 17)
3. Ali je v vaši gospodarski organi-
zaciji nagrajevanje pravilno (tarifni
pravilnik, sistem premiranja, akordov
itd.) in v čem so nepravilnosti ter če
te nepravünosti vplivajo na fluktuacijo
delovne sile? (Pozitivnih 45, negativ-
nih 36)
4. Ali sistem nagrajevanja stimula-
tivno vpliva na povečanje produktiv-
nosti dela (pri normiranju, ak ordir an ju,
nagrajevanju)? (Pozitivnih 64, negativ-
nih 16 in neodločenih 1)
5. Ali so člani kolektiva zadovoljni
z načinom premiranja vodilnega osebja
(direktorja, tehničnega vodje, računo-
vodje, šefa komerciale) ter v čem so
nepravilnosti in slabosti? (Pozitivnih 23,
negativnih 42. in neodločenih 16)
6. Kakšnole razmerje pri delitvi do-
bička na plače in na sredstva za samo-
stojno razpolaganje, ali je ta delitev
pravilna? (Pozitivnih 39, negativnih 16
in neodločenih 26)
7. Ali so bila sredstva sklada za sa-
mostojno razpolaganje pravilno in ko-
ristno razdeljena in če je o tem de-
jansko odločal delavski svet ali pa samo
pasivno potrdü sklep upravnega od-
bora in direktorja? (Pozitivnih 53, ne-
gativnih 12, neodločenih 16)
8. Kakšne so seje delavskih svetov,
ali, so pripravljene in so člani pred-
hodno seznanjeni kaj bodo obravnavale,
so osvojeni in diskutirani predlogi po-
sameznih članov in če prisostvujejo di-
rektor in ostali vodilni uslužbenci?
(Pozitivnih 64, negativnih 16 in neod-
ločenih 1)
9. Kakšni so v vaši gospodarski orga-
nizaciji odnosi med delavskim svetom,
upravnim odborom in direktorjem, si
kakšen organ lasti večje pravice kot
mu pripadajo oziroma ne izvršuje svo-
jih pravic in dolžnosti ter hoče odgo-
vornost prevaliti na drugi organ? (Po-
zitivnih 66, negativnih 15)
10. Ali obstojajo primeri, da je moral
direktor zadržati sklepe delavskega
sveta ali upravnega odbora, ker niso
bili zakoniti in če je prišlo zaradi do-
ločene zadeve do zaostritve med delav-
skim svetom, upravnim odborom in di-
rektorjem? (Pozitivnih 66, negativnih 3
in neodločeno 12)
11. Glede katerih pravic in dolžnosti
menite, da so člani delovnega kolek-
tiva zlasti pa organi upravljanja 'de-
lavskega sveta in upravnega odbora)
premalo poučeni? Ali bi bilo koristno,
da bi se organizirali posebni tečaji za
izobraževanje teh članov in kaj bi se
po vašem mnenju na teh tečajih naj
obravnavalo? (Pozitivnih 76, negat. 5.)
Konec prihodnjič)
OSNUTEK SPLOŠNEGA ZAKONA O ŠOLSTVU SPREJET
Sola mora predvsem vzgajati
mladi rod v delovne ljudi
Konec preteklega meseca je v Beogradu zasedala Zvezna ljudska skup-
ščina, ki je med drugimi zakonskimi osnutki sprejela tudi osnutek novega
zakona o šolstvu. Ekspoze je podal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta
Rodoljub Colakovič.
Podpredsednik Rodoljub Colakovič j€
v svojem poročilu pojasnil najprej ob-
sežno delo, ki je bilo opravljeno, preden
so sestavili osnutek splošnega zakona
o šolstvu. »V osnutku tega zakona,« je
rekel, »so položeni pravni temelji za
nadaljnjo izgradnjo našega sistema
vzgoje in izobrazbe, položeni so temelji
za izgradnjo takšne šole in drugih usta-
nov za vzgojo in izobrazbo v naši deželi,
ki bodo po mojem prepričanju nepri-
merno več prispevali k strokovni in
socialistični vzgoji mladine ter ostalih
državljanov kakor doslej.
Doesdanji razvoj na področju pros ve-
te je bilo zelo burno in plodno obdobje
— obdobje, ko smo šolsko omrežje širili
in razpredali, ko smo ustanavljali nove
vrste šol. V šolskem letu 1938-39 je
bik) v Jugoslaviji 9190 šol, v katerih se
je mladina obvezno šolala, v šolskem
letu 1956-57 jih je büo 14.297. V šol-
skem letu 1938-39 se je šolalo v tako
imenovanih nižjih strokovnih šolah
69.872 učencev, v letu 1956-57 pa 12.600.
Visokih in višjih šol je bilo v letu 1939
26 s 16.978 študenti in 1204 profesorji,
v letu 1956-57 pa je bilo teh šol 98 z
71.859 študenti in 6418 profesorji.
Ko je opozoril na posebno velik po-
men razvoja šolstva v Makedoniji, je
pkodpredsednik Colakovič govoril o raz-
voju ustanov za izobrazbo odraslih in
o šolah narodnih manjšin.
Potem je podpredsedniik Colakoivić
govoril o tem, da mnogi prosvetni de-
lavci niso čakali, da bi komisija za re-
formo šolstva zaključila delo in da bi
dobili nove zakone, marveč so si, potem
ko so spoznali, za kaj gre, prizadevali
da bi spremenili svoj način dela, živ-
ljenje v šoli, da bi vanj vnesli mnoge
nove stvari, ki so šolo kratkomalo pre-
porodile. V tem prizadevanju je bilo
včasih tudi nekaj naglice in improvi-
zacij, toda težnja je bila vendarle zdra-
va.
Tako je spreminjanje naše šole, nje-
nega notranjega življenja, hitreje na-
predovalo. K temu pa so v mnogih šo-
lah pripomogle tudi skupnosti učencev.
Na zaključku tega dela referata je pod- ■
predsednik Colaliović dejal: »Rad bi
poudaril tole: reforma našega šolstva
je nujna potreba naše skupnosti, eden
izmed pogojev njenega hitrejšega na-
predovanja. V šolstvu moramo torej
uveljaviti globlje spremembe, ga re-
formirati v tem smislu, da bo bolj ka-
kor doslej prispevalo k izobrazbi ljudi,
kakršne potrebuje socialistična skup-
nost, katere hitrejši ali počasnejši raz-
voj je tako zelo odvisen od sposobnosti
in aktivnih ljudi.
To je bila vodilna misel pri reformi
našega šolstva. Ko smo se naslonili na
naše lastne izkušnje, ko smo uporabljali
izkušnje drugih dežel, ko smo imeli
pred očmi potrebe, ne nekakšne ab-
straktne socialistične skupnosti, marveč
naše dežele, je bil naš namen, najti
ukrepe za mnoga določena vprašanja
našega šolstva, da bi kar najbolj iz-
polnjevala tisto nalogo, ki jo lahko šola
izpolnjuje.
Upamo, da smo v urejevanju bistve-
nih vprašanj za reformo šolstva našli
ustrezen odgovor, in da je ta odgovor
jasno formuliran v odločbah tega za-
konskega osnutka.
Osnutek tega zakona uvaja nov šol-
ski sistem, ki je celovit, elastičen in
dosledno demokratičen. Novi zakon ob-
sega razen rednih šol, različne ustanove
z vzgojo v predšolski dobi ter ustanove
za izobrazbo odraslih. Opustili smo tako
imenovane stopnje v šolskem sistemu,
da bi se otresli togosti in šablon. Na
osnovno šolo, ki traja osem let, se na-
vezujejo različne strokovne šole, ki pri-
pravljajo kadre za gospodarstvo in dru-
ge javne službe, kakor tudi šola splo-
šne izobrazbe — gimnazija. Novi šolski
sistem je dosledno demokratičen, ker
odpravlja dualizem v sistemu vzgoje
in izobrazbe in privilegiran položaj ka-
terekoli vrste šol, v njem je mogoč do-
stop v vse šole vsem, seveda na podlagi
sposobnosti in znanja.
Širok in soliden temelj novega šol-
skega sistema je osemrazredna osnovna
šola. To je šola splošne izobrazbe in je
obvezna za vse državljane od 7. do 15.
leta. Ta šola naj nudi mlademu nara-
ščaju osnove sodobne splošne izobrazbe,
posreduje naj rhu osnove socialistične
vzgoje in mu pomaga, da se čim pravil-
neje opredeli v izbiri življenskega po-
klica.
Glavni pogoji za uresničenje zastav-
ljenega cilja šoli je temeljita spremem-
ba njene prakse, njenega notranjega
življenja in načina dela. Skrajno po-
manjkljiva in neučinkovita je pedago-
ška metoda golega pridigovanja učen-
cem: bodi marljiv, bodi aktiven itd.
Sola soci'alistične vzgoje mora sloneti
na drugačnem gledišču in sicer, orga-
nizirana mora biti tako, da ustvarja
pri učencih določene navade, razvija
njihove sposobnosti, diktira določene
norme vedenja, ki jih posameznik spo-
štuje, ne na ljubo komurkoli, marveč
zaradi sebe, zaradi svojega ugleda in
veljave v svojem kolektivu. Socialistič-
vzgoja v šoli ne pomeni učenja na pa-
met, nekakšnega socialističnega kate-
kizma, marveč osvajanje določenih
norm vedenja, ki se same po sebi vsi-
ljujejo iz pogojev življenja in prakse
same šole in družbe kot celote.
»Prepričan sem,« je ob koncu dejal
podpredsednik Colakovič, »da bo pred-
loženi zakon o šolstvu pripomogel k
napredku naših šol, k njihovemu bolj-
šemu delu, k boljšemu uresničevanju
tistega cilja, ki ga imajo šole, s tem pa
bo pripomogel tudi k celotnemu raz-
voju naše dežele.«
Napotnik: Plodovitost
OGLAS V ČASOPISU
\e nafboffso tmUlama
»Svoboda" na Polzeli se lepo uveljavlja
Pred daljšim časom smo obiskali
predsednika DPD Svobode na Polzeli,
tovariša Branka Sandeja. Povedal nam
je marsikaj zanimivega o kultumo-pro-
svetnem življenju pri njih in se prav-
zaprav pritožil, češ da se o njihovem
prizadevanju nikjer ne bere in ne sliši.
Svoj čas je sam sem in tja kaj napisal
in poslal v časnike, no zdaj pa je tako
zaposlen v tovarni nogavic in z drugim
delom na terenu, da ne pride do tega.
Polzelanom se v tej reči godi pač tako,
kot še marsikomu. Povsod se ljudje radi
zbirajo v sekcijah kultumo-prosvebnega
društva, pojejo, igrajo, recitirajo in še
kaj. Ni pa nikogar, da bi o vsem tem po-
slal v svet kako vest, tako da potem
ljudje mislijo, ko da pri njih vse spi...
Zanimivo je ix)vedati v tej zvezi, da
jim je bil i>ri gradnji teh prostorov os-
novni kapital in obenem tudi pobuda
izkupiček od predstave »Sneguljčica«,
ki jim je prav dobro uspela. Pri petih
predstavah te igre so nabrali 60.000 din,
DPD Svoboda na Polzeli šteje okoli
260 članov. Po večini so to ljudje, ki so
zaposleni v tovarni nogavic. Svoj prosu
čas pa iporabijo za kulturno-prosvetno
izživljanje.
Najhujšo težavo, ki mori delo marsi-
katerega našega kulturno-prosvetnega
društva, namreč primerne prostore, so
si zdaj nekako uredili. Lani je delo v
posameznih sekcijah bolj počivalo pwav
zaradi tega, ker je tekla gradnja teh
prostorov. H kulturnemu domu so pri-
zidali knjižnico in čitalnico ter še nekaj
potrebnih prostorov. Razumljivo — če
ljudje nimajo prostora, kjer bi se zbi-
rali, se kmalu konča vsaka prizadev-
nost. Tudi celjskega gledališča niso va-
bili v goste ixrav zato, ker ni bilo v kul-
turnem domu garderobe in drugih stran-
skih prostorov.
No, lani so v glavnem končali ta dela.
Pri tem jim je precej pomagala tovarna,
tako da bodo v letošnji sezoni lahko,
pripravili slovesno otvoritev. Ljudje so
se spet začeli zbirati in sekcije so тл-
živele.
Zdaj so prostori stalno zasedeni. Da
se lahko zvrstijo vse sekcije, morajo
imeti urnik. Tam dela folklorna skupi-
na, pevci in igralci in celo glasbema
šola. Občinski ljudski odbor Žalec je
prizadevnemu prosvetnemu društvu na
Polzeli podaril televizijski sprejemnik.
V zadnjem času, v teh toplih dneh, ni
več tolikšnega zanimanja za televizijske
programe, pozimi pa so jih ljudje radi
gledali. Mnenje predsednika polzelske
Svobode — in tudi naše — pa je, da ti
programi, ki jih zdaj lahko sprejemajo
televizijski sprejemniki pri nas, niso po-
sebno priporočljivi za naše ljudi, niti
niso zanimivi, zato jih tudi ne priix>ro-
čajo posebno. Raje bodo počakali, pra-
vijo, da bomo imeli svoj televizijski
program.
O delu polzelske Svobode doslej je
dejal njen predsednik Branko Sande ta-
kole:
»Lahko rečemo, da je poleg Sociali-
stične zveze Svoboda najmočnejša orga-
nizacija na Polzeli. In to že dolga leta!
Šteje lepo število članov, ki se je lani
in pa letos še povečalo. Svoboda dela
v sekcijah. Najbolj prizadevna sta oba
pevska zbora, moški in ženski. Moškega
vodi ravnatelj nižje gimnazije tovariš
Gerželj, ženskega pa uslužbenec v to-
varni tovariš Vinko Rizman. Poleg fol-
klorne skupine imamo še dve dramski
sekciji, ki se včasih združita in nasto-
pata skupaj. Eno vodi Božo Jamovič,
drugo ipa Ivan Palir iz Šoštanja, ki pa
je tukaj domačin. Imamo tudi amater-
sko glasbeno šolo. Osnovali smo jo na
željo Polzelanov, ker imamo zelo malo
glasbeno izšolanega kadra, pa bi si radi
vsaj za bodoče zagotovili te ljudi. Lani
smo kupili klavir in s prihodom tovariša
Rizmana v tovarno, se nam je odprla
možnost, da smo začeli s to šolo. Seveda
ni to šola kakega velikega formata ...
Dramska skupina je letos že uprizo-
rila Budakov »Metež«, ,pred nekaj dnevi
pa so nastopili s posebnim kultumini
sporedom, ki so mu dali naziv »Večer
na vasi«. —h.
PRED PROSLfiVO 90-LETNICE
TABORA V ŽALCU
Letos bo poteklo 90 let, kar se je
okrog 15 tisoč slovenskih rodoljubov iz
vseh krajev Slovenije zbralo na taboru
v Žalcu, kjer so ponovno zahtevali ze-
dinjeno Slovenijo. Za izvedbo proslave
je bü ustanovljen pripravljalni odbor,
ki je na svoji zadnji seji sklenil, da bo-
do zaključne slovesnosti v nedeljo, dne
14. septembra, ko bo v jutranjih urah
skozi Žalec krenila povorka, v kateri
bo prikazana celotna dejavnost Savinj-
ske doline. Ob tej priliki bodo odkrili
tudi ploščo v spomin na tabor, odprli
Dom hmeljarjev, razstavili vzorce hme-
lja itd. Pričakujejo, da bo med vsemi
prireditvami vzbudila veliko zanimanje
poskušnja piva, ki ga izdelujejo naše
pivovarne iz savinjskega goldinga.
Tak je bil Žalec pred kakimi devetdesetimi leti ko je bil prizorišče ene naj-
večjih narodnih manifestacij.
JUBILEJNI KONGRES
ESPERANTISTOV JUGOSLAVIJE
V Novem Sadu je bil dne 4. julija
letos XVII. kongres esperantistov Ju-
goslavije, ki je bil obenem jubilejni, saj
so jugoslovanski esperantisti proslav-
ljali tudi 50-letnico esperantskega giba-
nja. Pred petdesetimi leti je izšel prvi
učbenik esperantskega jezika v Kragu-
jevcu in Zagrebu. Častni predsednik te-
ga kongresa je predsednik republike Jo-
sip Broz-Tito.
Danes predstavljajo esperantisti in
organizacije Federacije esperantistov
Jugoslavije pomemben člen v kultur-
nem življenju in dejavnosti na področ-
ju mednarodne kulturne Ì2menjave. Iz
programa kongresa je videti, da to ni
bil le kongres, kjer se vrste referati in
razprave, temveč so na programu tudi
ustanovni občni zbori strokovnih zdru-
ženj učiteljev in profesorjev, prevajal-
cev in mladinske organizacije esperan-
tistov ter strokovne konference že delu-
joče strokovne organizacije železničar-
jev in znanstvene sekcije. Temu kon-
gresu daje kulturni i>ečat poseben in za-
nimiv kulturni program, ki vsebuje li-
terarni in govorniški konkurs, original-
no komedijo »Svet nima čakalnice«, lut-
kovno predstavo in še dva pestra kul-
turna večera. Kulturni program so
izvajale skupine, večinoma mladih lju-
di iz 25 krajev Jugoslavije.
Kongresu je prisostvovalo okoli 200
delegatov in preko 400 sodelujočih v
kulturno-festivalskem delu. Razen tega
je kongres obiskalo večje število doma-
čih in tujih gostov. Na kongresu, ki je
trajal štiri dni, so podelili tudi odli-
kovanja zaslužnim članom gibanja in
posebna jubilejna odlikovanja za več
kot 25-letno aktivno sodelovanje v gi-
banju.
"^"]ugoslavija je socialistična država
(Nadaljevanje s 1. strani.)
— tudi z državami v blokih ter ne gle-
de na njih različne notranje sisteme.
Svoje besede je predsednik Tito nato
navezal na našo notranjo graditev in
napade, ki so se ponovno osredotočili na
našo domovino.
Dejal je, da se bomo tudi branili, če
bo treba, čeprav ne z enakim napadal-
nim jezikom. Izrazil je globoko željo, da
bi spoznali nepravilnost ponovnega na-
pada, ker nas na tak način ne bodo ni-
koli uspeli zlomiti.
»Nam bo zelo ljubo, kadar bo zopet
prišel dan, ko bodo spoznali, da so grre-
šili proti nam. Ne trdim, da smo mi ne-
zmotljivi; tudi mi delamo napake, toda
naše napake so notranjega značaja, ker
smo začeli ustvarjati iz ničesar... Kar
pa se tiče mednarodnega sodelovanja,
kar se tiče odnošajev med državami, kar
se tiče vprašanja, kakšni morajo biti od-
nošaji med narodi in državami, menimo,
da se v tem ne motimo.«
Ko je razvijal misli o sodelovanju
med narodi, je poudaril, da je vsak na-
rod odgovoren samemu sebi za način in
razvoj življenja v državi. Danes v sve-
tu ljudje pozorno spremljajo dogodke
in razvoj pri sosedih in se iz izkušenj le-
teh učijo. Toda napredek je mogoč le
v miru, zato nam mora biti mir prven-
stvena borbena naloga.
Ko je govoril o naši notranji izgrad-
nji, o naših perspektivah in o težavah,
ki jih imamo, je tovariš Tito dejal:
»Sporočiti moram vsem, ki s skepso,
katera je morda tudi lažna, gledajo na
Jugoslavijo, kakor da koraka v nekak-
šen Kapitalizem, v nekakšno nesociali-
stično družbo — da je Jugoslavija so-
cialistična država! Tudi na tem mestu
lahko rečemo, da bomo zgradili socia-
lizem in da nas nobena obrekovanja ne
bodo odvrnila od naše poti.«
»Hočem poudariti,« je dejal, »kaj je
tako globoko povezano z borbo za mir.
Zakaj, kakšna bi bila perspektiva člove-
štva, ako bi vsak dan živeli tako, kakor
da ne ne bi vedeli, kaj jih čaka jutri in
čez leto dni? Danes je naša največja na-
loga, da okrepimo zaupanje v samega
sebe ter da delamo in grradimo, kakor
da stoletja ne bo vojne. Danes je to za
nas najbolj bistveno, je ob zaključku
poudaril predsednik republike maršal
Tito.
(Zabavno poučna zgodba)
Že pred mnogimi leti je v Celju, ki
dandanes postaja vedno lepše mestece
ob Savinji — gostovalo veliko cirkuško
podjetje; bivakiralo je na Glaziji okrog
10 dni. Njegova privlačna sila je med
drugim obstojala tudi iz mnogih, naj-
različnejših zverin, od malih opic vse
tja do velikanskega starega slona.
Nas zanima trenutno le slednji, sivi ve-
likah z izrazito širokimi uhlji in mo-
gočnim rilcem. Stal je mimo dan za
dnem ob drevoredu cvetočih, divjih
kostanjev ter imel poleg sebe kot ne-
ločljiv inventar navpično postavljen
velik sod, napolnjen z vodo, ki ga je
cirkuško osebje od časa do časa s sve-
žimi prilivi skrbno dopolnjevalo, tako,
da je sivi samotar poleg redne prehrane
bil kolikor tokilo oskrbljen z vedno
osvežujočo hladno tekočino, ki mu je
dajala viden izraz podzavestne zado-
voljnosti.
Mimoidoča šolska mladina različne
starosti je ogledovala dn občudovala
slona kot pravo redkost ter postajala
okrog njega kaj kmalu domača in za-
upna, saj je bil slon videti krotek in
pohleven ter je zaradi tega v nasprotju
s svojim ogromnim telesom naravnost
prijetno, blagodejno učinkoval kot ne-
sporna dobričina. Ugled mu je poveče-
valo dejstvo, da se ni dosti zmenil za
ves ta pisani živ-žav okrog sebe, dasi
zaradi tega nikomur ni padlo na misel,
ga krivično označiti kot kakšnega oko-
stenelega ali ošabnega ignoranta. Ne,
to nikakor ne, nasprotno, saj je v pamet-
nih besedah reagiral in se rad odzval,
posebno aki in kadar mu je kdo izmed
prisotnih ljubiteljev živali ponudil ko-
šček kruha, slaščice ali kaj podobnega;^
čim manjši je bU košček ponudenega
sladkorčka, tem bolj tajinstveno je
učinkovalo izginutje sleherne malen-
kosti v njegovem velikanskem žrelu,
seveda s posredovanjem in pomočjo
njegovega rilca, kar vse je njegovo
mlado publiko in častilce izredno živo
zabavalo.
Toda mladina je prej ko slej nepre-
računljiva, kajti prekmalu se je slona
preveč navadila in ker ta ni bil videti
hudoben, so ga nekateri pogumne j ši
fantki pričeli z raznimi daljšimi šibami
in vejami drezati v rilec, ga ščegetati
in mu sploh nagajati. Vse to nič kaj
pohvalno početje mladeži je velikan
mirno prenašal ter dobrohotno preziral.
Dva takrat slučajno prisotna moža —
očividno upokojenca — sta zmajevala s
svojima sivima glavama, se očividno
bala, da bi vso to preveliko zanimanje
mladeži za ves ta cirkus bilo na škodo
šolskega napredovanja, sta glasno in
čisto resno ugibala, ako se bo prizade-
temu učiteljstvu v šoli kmalu posrečilo
vse te norčije s slonom vred izbiti iz
teh otroških glav.
Vsaka nagajivost pa ima naravno in
razumljivo tudi svoje določene meje.
Nek prav izredno drzen deček je namreč
slona iz dneva v dan dražil s tem, da
mu je ponujal kos kruha, čim pa je
sJon iztegnil svoj rilec, mu je hudobnež
še pravočasno odtegnil ponuđeni gri-
žljaj ter mu potem režoč se prav poba-
linsko kazal osla. Ob takem graje vred-
nem ravnanju je žival verjetno občutila
užaljenost, mu resno zamerila, kajti
slon je postal popolnoma apatičen, brez-
brižen, tako, da sploh ni nič več reagi-
ral na vedno drznejše početje tega
smešnega junaka, ki si je zaradi slo-
nove mirnosti upal vedno bližje in bli-
žje. Toda, oj, groza! V hipu ugodnega
trenutka je slon nenadoma zgrabil
dečka, ga dvignil visoko v zrak... in
izgledalo je, da ga bo zdaj zdaj s silo-
vito močjo treščil ob trda tla. Okoli sto-
ječa mladina je v strahu in trepetu od-
revenela, samo tu in tam je bilo slišati
kakšen mukoma iztisnjen obupen krik,
v hipu so iz bližine pridrveli nekateri
ljudje, v danem trenutku splošne zme-
denosti ni znaj. nihče ničesar pomagati.
Medtem pa je paglavec kričal in cepetal
v zraku kot žaba v kljunu neizprosne,
krute štorklje.
Modri slon pa se je proti vsakemu
pričakovanju izkazal plemenitega in
zvišenega nad to, že mladostno človeško
hudobijo in nagajivostjo. V naslednjem
trenutku je vtaknil do smrti prestraše-
nega dečka v poleg stoječi sod z vodo,
ga potem prav počasi, popolnoma pre-
močenega in v vsakem oziru ohlajenega
dvignil iz soda, ga postavil na trdna tla
____in izpustil. Deček je potem, čim se je
osvestil in ugotovil da je še živ, omra-
žen odbrzel naranost domov.
Ostali šolski otroci pa so prestrašeni
in z nekaj zamude dospeli v šolo in
učiteljstvu v posameznih razredih burno
pripovedovali o prečudni zgodbi. Vsa
šolska mladež je tedaj postala vznemir-
jena in razigrana in o kakšnem rednem
pouku trenutno ni bilo govora. To je
uvidelo šolsko vodstvo, ki je odredilo
kratek dopoldanski skupni izlet v pre-
lepo majsko jutro skozi mestni park na
Glazijo, kjer so si vsi s posebnim spo-
štovanjem in občudovanjem ogledali
modrega slona. Po njihovem naravnem
in zdravem notranjem občutju so tej
pametni živali gotovo s simpatijami pri-
znavali upravičenost do malega tragi-
komičnega maščevanja in á tem tudi
resnično zasluženega zadoščenja.
Rado Kosec
11. JULIJA — STEV. 27


življenje na naši vasi
KRIŽI Ш TEŽAVE ŠMARSKE OBČINE
V šmarski občini so zadnje čase zelo
zaskrbljeni. Kup načrtov, ki jih osva-
jajo, ostane nerealiziranih, ker pač ni
:finačnih sredstev. Razumeti skušajo pri-
stojne forume, da so pičla, razpoložljiva
sredstva drugod še bolj potrebna, ven-
dar se na tihem čutijo zapostavljene,
ker nekateri problemi so pa le tudi
v šmarski občini toliko »problematični«,
da ne trpijo več odlaganja. Recimo...
VALJČNI MLIN
V zvezi z gradnjo obsoteljske proge
ima Obsoteljska vodna skupnost v na-
črtu razne melioracije in regulacije.
Občina ima približno 700 ha zamočvir-
jenih površin, od katerih nima nikakih
koriilsti. Z melioracijo bodo pridobili
vsaj 400 ha plodne zemlje. Gospodarski
račun jih priganja, da melioracije čim-
bolj pospešijo. Toda s tem v zvezi se
pojavlja nov problem: z regulacijo in
melioracijo bodo odpadli razni jezovi
in mlini, ki jih imajo zasebniki-v svoji
lasti. Nekaj jih je že odpadlo v zvezi
z regulacijo obsoteljske proge.
Tako se je v Šmarju že pred dvema
letoma pojavila p>otreba po- novem, mo-
dernem valjčnem mlinu. Ljudje iz
Šmarja in bližnje okolice prevažajo vre-
če žita po vlakih v štorski mlin. Del
občanov pa melje v Poljčanah. Šmar-
ska Poslovna zveza se je že pred dvema
letoma zelo zavzemala za gradnjo valč-
nega mlina v Šmarju. Odobrena je že
bua/lokacija in načrti, kupljeni pa so
bili tudi že stroji. Stroji, ki so staU lepe
denarce (12 milijonov din) stojijo že
dve leti neizkoriščeni. Vsa dolgotrajna
borba za gradnjo valjčnega mlina je
brezuspešna, ker si pač ne morejo pri-
boriti 8-milijonskega kredita.
V miniaturni tovarni v Šmarju ropočejo tkalni stroji. Zaenkrat jih je še malo,
toda obetajo si, da bo kdaj »Šmarteks« še močan tekstilni obrat...
»SMAKTEKS« — NEDONOŠENČEK,
KI GA NEGUJE CELJSKA
»METKA«
Z žilavo trmoglavostjo so se Smar-
čani toliko časa borili za svojo tekstil-
no »tovarno«, da je končno iz bivše
strojne lope le zrasel »Smarteks«. Pred
nekaj dnevi je »tovarna« že začela
obratovati. Pri 8 strojih dela v dveh iz-
menah 14 delavk — delo vodi obratni
mojster Lesar. Ker jim ni uspelo dobiti
obratnega kredita, delajo zaenkrat uslu-
ge za celjsko tekstilno tovarno »Metka«.
Obratni mojster Lesar bi se kar stri-
njal s tem, da bi »Smarteks« delal kot
obrat celjske »Metke«, na občini pa le
vztrajajo, da bi tovarna poslovala sa-
mostojno, in se hočejo še naprej boriti
za obratni kredit. V kolikor so za to
upravičeni — in v koliko je sploh v
Šmarju potrebna tekstilna tovarna, naj
presodijo pristojnejši organi. Zaenkrat
je »nedonošenček« tu in zgleda, da se
trdovratno bori za svoj obstoj.
TUDI ZA NOVO MLEKARNO NI
SREDSTEV
Šmarska mlekarna posluje danes pod
okriljem tamkajšnje Poslovne zveze.
Ker je to pravzaprav zbiralnica mleka
za ves obsoteljski predel, so prostori
predelovalnice za mleko postali odločno
pretesni. Načrt za novo mlekarno v
Šmarju je bil že pred 2 leti odobren,
našli so tudi primerno lokacijo, toda
refren »ni finančnih sredstev«, se vleče
tudi za tem problemom.
Končno so Šmarčani tudi potožili, da'
ni razumevanja za ureditev atomskih
toplic. O tem pa raje molčimo, da ne
bo še več razburjanja ...
TAKEGA SUROVEŽA NE MARAMO
NA AVTOBUSIH
Pretekli ponedeljek se je pred pol-
dnevom na lokalni progi Celje—Store
pripetil surov napad sprevodnika na
mater z otrokom v naročju. Namesto da
bi sprevodnik pomagal materi pri vsto-
pu, je stu-ovo zaloputnil vrata in ji pri
tem poškodoval 4 prste na roki. Joka-
jočo mater, ki so ji prsti krvaveli, je
nato še nesramno zmerjal, potnike pa
nagovarjal, naj pričajo, da je mati sama
zakrivila nesrečo. Seveda mu ni nihče
ugodil in so, nasprotno, vsi glasno pro-
testirali proti surovežu.
Smatramo, da takim ljudem, ki imajo
tako nečloveški odnos do sočloveka —
potnika, ni mesta v naših avtobusih.
ZADRUŽNIK JURJEC IZ IMENEGA
Pogodba z zadrugo za 110 pitanih prašičev
Vas Imeno ob Sotli po svojem izgledu
ne taji »sorodstva« s sosednjo Hrvat-
sko. Karkoli pogledate, pa naj bo to
zunanji izgled vasi ali pa način polje-
delstva, vse se, kot besede v njihovem
narečju, prepleta z vtisi z one strani
Sotle.
Nič čudnega ni, če je v Imenem pre-
cej močno sodelovanje kmetov z za-
drugo na področju svinj ere je. Grospo-
darji, kot Prah, Jurjec, Kovačič in še
drugi,so stopui v sodelovanje z zadru-
go ravno s to panogo kmetijstva.
Pa poglejmo k Jurjecu.
Poleg nove stanovanjske hiše je nov
tudi svinjak. Alojza Jurjeca je stal bli-
zu 400.000 dinarjev. Sicer pa je vreden
tega denarja. Svetel je, zidan, tla ce-
mentirana, pregrade v njem pa iz okrog-
lih cevi. Skratka moderen svinjak, v
katerem se je kar gnetlo lepo zavalje-
nih prašičev. Trenutno ima v hlevu
mlade živali, kajti dopitane je pred
kratkim oddal.
Alojz Jurjec se na svojem štiri in pol
hektarskem posestvu že od nekdaj
ukvarja s svinjerejo. Pred leti, ko v
Imenem zadruga še ni »kontrahirala«
(tako temu pravijo tam) svinj, je Jur-
jec prodajal svinje na svojo roko, naj-
več na hrvatsko stran. Letos pa je sto-
pil v pogodbeno sodelovanje z imensko
zadrugo.
Z zadrugo ima pogodbo za 90 do 110
pitanih živali. Zadruga mu je v pogodbi
garantirala najnižjo ceno. Če pa bo ce-
na višja, dobi seveda več. Nadalje se je
zadruga obvezala, da mu bo, če bo za-
hteval, preskrbela hrano za svinje, kot
je koruza, otrobi in močna krmila. Za-
enkrat Jurjec spričo svoje dolgoletne
prakse take pomoči še ni potreboval.
Zadruga mu po zahtevi plača tudi po
5.000 dinarjev na vsako pogodbeno
predvideno ži/val vnaprej. Ko svinje do-
sežejo predvideno težo, jih proda za-;
drugi. Prodane svinje potem nadome-j
sti z mladimi živalmi. Običajno jih ne
vzreja doma. Baje je v teh krajih ne-
kak kašelj, ki mu veterinarji še niso
našli imena, le-ta pa prepogosto pobere
oddojke. Zato se Jurjec raje napoti na-
okrog in kupi zarod take starosti, ki
mu bolezen ne more več do živega.
Ko smo ga vprašali, kakšno prednost
vidi v kooperaciji z zadrugo, je takole
povedal :
— Svinje bi tako ali tako redil. To
je moj zaslužek že od nekdaj. Pogod-
ba z zadrugo pa me res razbremeni ne-
katerih skrbi. Vem, da bom prodal svi-
nje po predpisani ceni in mi ni treba
iskati kupcev. Ce bi prišel v zagato
zaradi hrane, je tu pogodba z zadrugo.
Vsekakor pa je taka kooperacija intere-
santna za tiste kmete, ki doslej niso ta-
ko intenzivno gojüi svinjereje in so
sem in tja še nespretni. Takim je obo-
jestranska pogodba v precejšnje olaj-
šanje.
Alojz Jurjec v kooperaciji torej ne
vidi nič nenavadnega. On vso reč ime-
nuje celo po svoje — kontrahaža. To
mu je popolnoma vseeno. Ni važna be-
seda. Važna je vsebina.
c. k.
PERSPEKTIVNI PLAN DOKONÍNO SPREJET...
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Odborniki so tudi tokrat živahno raz-
pravljali. Govorili so o tem, da je ob-
čutno premalo sredstev namenjenih re-
konstrukciji in dograditvi novih cest.
Zal pa bo moralo pri tem ostati, kajti
sredstev je premalo, da bi mogli kaj
več vložiti v to področje, razen v vzdr-
ževanju cestnega omrežja, za*katerega
je dolžan skrbeti okraj. Za najnuj-
nejše rekonstrukcije cest bodo seveda
morale skrbeti tudi občine na svojem
r>odročju in se za tako prioriteto tudi
odločiti.
S tem, ko so izglasovali popravke po-
sameznih poglavij perspektivnega na-
črta, je bil okrajni perspektivni plan
za leta od 1957 do 1961 dokončno spre-
jet. Načrt bo te dni dan v tisk in kar
je razumljivo — v realizacijo.
Obravnavali so tudi finančno stanje.
Spričo slabega dotoka proračunskih
sredstev v prvem poUetju, vzroki so
predvsem objektivnega značaja, se bo
Okrajni ljudski odbor z vsemi prora-
čunskimi ustanovaimi vred strogo ome-
jü pri izdatkih za razne materialne na-
bave, kot je oprema itd.
Precej dolgo so se zadržali pri pro-
blemu okoli posebnega prispevka od
osebnih dohodkov, ki je bil v prora-
čunih občin planiran v višini od 8 do
10 %. Vse občine brez razlike so te
dodatke davščine planirale in vnesle v
proračime. Toda do danes se v teh skla-
dih ni zbral niti dinar. Nova tolmače-
nja narpreč zahtevajo, da občine iz-
dajo ustrezne odloke, ker tega z druž-
benim planom ni mogoče realiziratLj
Ker pa po novem te dodatne davščine'
bremenijo neto izplačila, se je stvar
povsod zataknila. Kjer so pavšalno do-
ločili ta dodatni prispevek, ne glede
na gospodarsko moč in finančno zmož-
nost podjetij, je to postalo še toliko bolj
kritično. Nekatere občine so sicer pred-
videle za posamezne skupine podjetij
različne odstotke v razmerju od 2 do
10%. Slabša podjetja so bila tudi že
v začetku oproščena teh prispevkov.
Vsekakor je to zadeva, ki jo je treba te-
meljito preudariti in preanalizirati, tako
da osnovni plačni skladi oziroma osnov-
ni dohodki delavcev in uslužbencev ne
bodo okrnjeni. Te dodatne prispevke
naj bi zbrali predvsem tam, kjer se
predvideva izplačuo dveh ali več plač
nad plačnim skladom. Ker pa dose-
daj še nobena občina ni izdala odloka
in ker smejo zbirati omenjena sredstva
le od dneva izdanega odloka vnaprej,
je praktično nastal še precejšen izpad
planioanjh proračunskih sredstev, ki
se v močnejših občinah pokaže tudi z
20 milijoni. Ta primanjkljaj bo treba
na nek način nadomestiti, bodisi z šted-
njo pri raznih proračunskih izdatkih
ali na nek drug način. Ker pa na tak
način vseeno ne bo mogoče nadomestiti
nastale verzeli, bodo gotovo vse občine
morale zavestno stopiti v novo prora-
čunsko leto, z manjšim ali večjim dol-
gom na ramenih.
Nadalje so na seji razpravljali o pred-
logih in sugestijah s konference pravo-
sodnih ustanov (o tej smo občasno že
pisali). Zavzeli so se za tesnejše sode-
lovanje med ljudskimi odbori, pred-
vsem sveti proizvajalcev in pravosod-
nimi ustanovami. Nadalje so sklenili
povečati lastno kontrolo v gospodar-
skih organizacijah in končno sklepali
o tem, da je treba v podjetja vcepiti
večjo doslednost pri izterjatvi nastalih
škod na račun skupnosti, O tem prav-
zaprav govorimo že leta in bo taka do-
slednost res nujno potrebna v bodoče.
Tokrat se je za sejo nabrala dolga
vrsta prošenj za poroštvene izjave za
zaprositev kreditov. Oba zbora sta po-
trdila domala vse izjave, odklonila sta
le prošnjo gostinskega podjetja »Jezero«
iz Velenja za izgradnjo depandanse,
prvič zaradi neustreznega elaborata in
končno tudi zaradi tega, ker se je v
velenjskem slučaju treba odločiti, bo-
disi za hotel, bodisi za depandanso.
Omenimo samo nekatere potrjene poro-
štvene izjave: Gradnja skladišč za pre-
hranbeno blago v Celju, ureditev ka-
varne in slaščičarne pri gledališču v
Celju, gradnja novega hotela v Celju,
gradnja obrata pri »Gradbeniku« v Šo-
štanju, rekonstrukcija opekam v Bu-
kovžlaku in Ljubečni, gradnja vodovo-
da v Rogaški Slatini itd.
Naši bralci nam bodo oprostili, če т
njihovem imenu zaželimo ljudskim od-,
bomikom prijeten odpočitek, da bod«r
na jesen z novimi močmi zaorali v nji-'
vo, ki so jim jo zaupali volivci.
Kr.
Kooperant Jurjec: Letos 110 pitanih
svinj...
Izid Žrebanja križanke „Dan borca 4. julij"
Ker je bilo malo reševalcev in od teh
le eden križanke ni rešil pravilno, je
žreb odločil, da dobijo knjižne nagrade
naslednji:
Dr. Roje Alojz, Celje, Kocbekova 3
Zohar Ivan, Latkova vas 28, Prebold
Rozman Franc, Cret 39
Pogačnik Janko, Celje, Ulica 29. nov.
Rajtmajer Jože, Celje, Dečkova 22
Marija Jelenko, Celje, Nova vas 41
Vinko Sumrada, Ljubljana,
Župančičeva 14
Saša Kokol, Celje, Ipavčeva 10
Drago Završmk, Celje, Titov trg 6
Vsem izžrebancem bomo poslali knjige
na dom.
Rešitev: (v vodoravni smeri) bombaš
— skopušen — oznani — Topolino —
MNO — Kladarin — šah — aga —
ananas — kkk — t — ima — skok —
boa — t — ož — BŠK — ij — kan —
sr — Milakov — Efenko — ki —^ oves
— čiv — pl — umik — para — op —
ture — ada — Izak — OZN — trka —
vz — pok — Aida — ria — Meka —
lok — šup — oh — Senovo — koš —
VL — Stante Peter Skala — Aero —
ra — Кс — okov — Kristan — Lantosz
Praznik СеЦа . • •
(Nadaljevanje s 1. strani.)
lija) pa bo ob 8. uri slavnostna seja
vseh množičnih organizacij v Skofji va-
si. Ob 9. uri bo nastop »Partizana« na
telovadišču, ob 10. uri pa društveno
nagradno streljanje strelske družine
»Franc Steklič« Skofja vas. Ob 14.30 se
bodo zbrale množične organizacije na
letnem telovadišču poleg tovarne, nakar
bo povorka krenila na slavnostni pro-
stor pred spomenik padlih borcev, kjer
bo nadaljevanje programa. Nastopali
bodo recitatorji, moški pevski zbor >Fr.
Prešeren« iz Vojnika ter godba na pi-
hala iz tovarne emajlirane posode. Z
»Intemacionalo« bodo zaključili slav-
nostno ixraznovanje.
Svojo novo zastavo bo ta dan razvila
tudi osnovna organizacija ZRZavodna«-
Cret.
Na Dan vstaje — 22. julija v Celju ne
bo posebnih prireditev, pač pa bode
organizacije ZB organizirale skupinske
izlete v razne partizanske kraje v oko-
lici Celja.
Komisija za razpis delovnih mest v Komunalni banki Celje razpisuje
naslednja delovna mesta za podružnico Komunalne banke Celje
v Žalcu:
1. REFERENTA ZA ODDELEK DRUŽBENE EVIDENCE,
2. ŠTEVCA V BLAGAJNI
Pogoj pod 1: popolna srednja šola; pogoj pod 2: nižja srednja šola.
Prošnje z zadnjim šolskim spričevalom in življenjepisom je treba
poslati na Komunalno banko Celje do 25. julija 1958.
razpisuje
mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: Srednja ekonomska šola z večletno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj!
žena*dom* družina*žena*dom*družina
PROTI NESPEČNOSTI — UMIVANJE
Z MRZLO VODO
Umivanje celega telesa je za vsakega
kulturnega človeka že iz higienskih
razlogov nujno. Umivanje z mrzlo vodo
pa še posebno poživlja človeški orga-
nizem. Pomehkuženi ljudje se radi po-
zimi in poleti umivajo s toplo vodo.
Topla voda vas nikoli ne bo tako po-
živila. Poleti je navadno utrujenost
večja — in najuspešnejše jo bomo pre-
gnali, če bomo svoje telo redno vsak
dan umivali z mrzlo vodo. Pametna
mati bo že majhnega otroka navadila
na umivanje z mrzlo vodo.
Ce ste zvečer močno utrujeni, vas
zraven še muči glavobol in ne morete
zaspati, umijte celo telo s hladno vodo
in vse nevšečnosti bodo prenehale.
Hladna kopel bo še izdatnejša, če ji do-
date nekaj žlic vinskega ali sadnega
kisa — ali pa kopalno sol.
Ce ponoči nikakor ne moremo zaspati,
si z mokro brisačo, namočeni v mrzli
vodi, hitro odrgnemo noge, spodnji del
telesa, prsi, hrbet in nazadnje roke. Po
umivanju ležemo nazaj v posteljo, se
dobro odenemo in kmalu bomo pomir-
jeno zaspali. Takega umivanja bi se
morali redno p>osluževati vsi nervozni
in občutljivi ljudje ter vsi oni, ki za-j
radi napornega telesnega ali duševnega
dela preživljajo mučne noči brez spanja.
i
OSVEŽUJOČE PIJACE ZA VROCE DNI
Bolj zdrava in bolj osvežujoča kot
vino ali pivo, je tale pijača, ki si jo
lahko na hitro pripravimo doma:
Rabite 1 žlico malinovca, sok polovice
limone, žlico sladkorja ter kozarec mi-
neralne ali soda vode. Pripravite pa
si pijačo tako, da date v večji kozarec
malinovec, limonin sok in sladkor. Ko
to dobro premešate, prilijte mineralno
ali soda vodo in hitro izpijte.
Zelo osvežujoče je tudi limonino mle-
ko. Potrebujete četrt litra mleka, sok
polovice limone ter sladkor po ukusu.
Precejen limonin sok vlivajte počasi
v hladno mleko, medtem pxa mleko ste-
pajte z metlico. Dodajte sladkor in —
na zdravje!
MLEČNI SLADOLED — VISOKO
KALORIČNO HRANILO
Tudi po celjskih mlekarnah že od
letošnje spomladi prodajajo mlečni sla-
doled, proizvod ljubljanskih mlekarn.
Sladoled »Lučka« — kot ga imenujejo,
je zavit v pergamentne vrečice in je
tako higiensko gotovo bolj zavarovan,
kot odprti sladoled pri celjskih slašči-
čarjih. V mlekarnah vedo povedati, da
otroci sila radi posegajo po tej slaščici.
Toda če bi vrednost tega mlečnega sla-
doleda bolje poznali, bi brez dvoma
radi posegali po njem tudi odrasli.
Mlečni sladoled že davno ni več samo
slaščica izbrancev, ampak je zaradi
svoje cenenosti in visoke hranilnosti
skoraj kar neopazno postal sestavni del
dnevne prehrane. Vsebuje namreč prav
vse tiste vitamine in hranilne snovi,
kot pasterizirano mleko in surovo
maslo. Predvsem vsebuje mnogo vita-
mina A, pa tudi B,, E in G vitamine.
Poleg teh vsebuje še vitamine dodatnih
snovi in sladkor.
Običajni obrok mlečnega sladoleda
vsebuje dvakrat več kalorij kot koza-
rec mleka in štirikrat več, kot običajni
obrok krompirja. En liter mlečnega sla-
doleda ima enako energetično vrednost
kot 14 jajc ali 4,5 kg paradižnikov —
ali 160 dkg kuretine, ali 80 dkg teletine.
Mlečni sladoled torej ni samo sla-
ščica, ampak tudi visoko kalorično hra-
nilo, zraven pa še prijetno posvežilo za
vroče dni. Ker tudi ni drag (15 din vre-
čica) ga lahko privoščite sebi in svojim
otrokom.
Iz celja in zaledja
Trinajst ur z »letečo«
Tako nekako — tñnajst ur z »letečo« — to je kratka doba in
vendar zelo zanimiva. Iz Celja sva odšla, mož iz »leteče« in jaz v našem
zelo nemarkantnem avtomobilu (verjetno ga poznate) po lepi toda neko-
liko luknjičavi cesti proti savinjski metropoli. Iz neznanih razlogov sva
zavila proti Velenju in Šoštanju. Iskala sva »žrtve« najinega pohoda in
jo seveda tudi našla že pred Velenjem. Traktor, obložen s hlodi, na vrhu
njih pa ljudje, ki so v prijetnem poletnem jutru opazovali prelepo Ša-
leško dolino. Stoj! Vozno dovoljenje prosim. Ali veste... in tako dalje.
Fant, hi je vozil traktor ga je polomil in nadaljevala sva vožnjo. Krivda:
brez vozniškega dovoljenja in neupoštevanje prometnih predpisov. Par-
don, vožnje nisva nadaljevala temveč sva se obrnila in »pognala« za
njimi. Fant iz fare ni upošteval odločbo prometnega miličnika in zato
je še enkrat prišel v seznam kršiteljev cestno-prometnih predpisov. Preko
Velenja in Šoštanja nisva naletela na zlikovce velikega kalibra, zato sva
nadaljevala vožnjo proti cesti prvega reda Celje—Ljubljana.
Med potjo sva se odločila, da
bova poiskusila, kako kaj pomagajo
šoferji svojemu kolegi v nezgodi.
Mož iz »leteče« je odvrgel svojo pre-
cej markantno obleko in se spreme-
nil v nedolžnega šoferčka lahke ka-
tegorije. Pripeljal je avtomobil, in
sicer Fiat 600. Leteči miličnik ga je
prav nedolžno prosil pomoči. Kame-
ra je škrtnila in tudi on se je usta-
vil. Po kratkem objasnilu je avto
odpeljal. »Nič kruha ne bo iz te mo-
ke,« je menil nedolžni šofer ali mož
iz »leteče«. Konec koncev sva ugo-
tovila, da v tem pogledu ni kaj opo-
našati šoferjem. Potem sva se spom-
nila na preizkušnjo treznosti. Usta-
vila sva Ocvirka iz Zidanega mosta
in mu dala pihati balonček. Na nje-
govo veliko veselje je bil popolnoma
trezen in balonček ni nič pozelenel.
Zdravo, zdravo in odšla sva z dol-
gim nosom. Potem sva se spustila po
Mariborski cesti in naenkrat naletela
na divjega motorista.
Pognala sva se za njim. Avto,
v katerem sva se peljala, se je spre-
merai v orkester moderne glasbe.
Vse je ropotalo, piskalo in pelo. Ime-
la sva okoli sto kilov2etrov na
uro in se tako počasi približala vro-
čemu motoristu. Ustavila sva. Voz-
niško in prometno dovoljenje, pro-
sim. Zakaj se vozite trije na motor-
ju? Mar ni zločin da postavljate v
nevarnost otroka in ženo. Potem Гг-
govor — toda nič ni pomagalo, prišel
je v zapisnik in... Kasneje sva
ustavila fantiča šestnajstih let, ki se
je prav po moško vozil na mopedu.
Pobarala sva ga, kako je kaj s pro-
metnimi predpisi. Postavila sva mu
štiri vprašanja, odgovoril je samo na
dva in še tisto z nesolidnim znanjem..
Pred Dobrno, znanim letovi-
škim krajem, sva se ustavila z na-
menom, da vtakneva nos v potna
dovoljenja.
Pred nama se je pojavil nov Fiat 1400 iz Novema mesta. Najprej
prometno dovoljenje in vozniško izkaznico, potem pa: »Ce dovolite pro-
sim in seveda brez zamere — poklicna novinarska radovednost — ali
imate potno dovoljenje? Pokazal ga je, toda v rubriki od—do je bilo
navedeno Novo meSto—Celje. Oprostite, jaz ne dvomim v vaše zemlje-
pisno znanje, toda če dovolite, imam občutek, da ste nekoliko —
oprostite domačemu izrazu — »zašajdrali«. Seveda je možno tudi to,
da greste z »madam« preko Dobrne v Novo mesto, kajti vsaka stezica
pelje v Rim, mar ne?« Nato zelo slab — skoraj bi dejal — petošolski
izgovor.
Turnejo sva zaključila. Mimogrede sva opazila, kako voznik vprež-
nega vozila sladko spančka, njegovi konji pa ubirajo pot po levi strani
ceste. Aparat je škripal in ga zabeležil na celoloidni trak. Preden sva
se poslovila, mi je mož iz »leteče« (Fortunat Ivan) porinil v roko seznam
prekrškov, ki sem jih zagrešil med trinajsturno turnejo. »Oprostite, kje
lahko plačam.« »Pri blagajni,« je sledil odgovor .Torej vsi smo grešniki,
razen onih, ki so žegnani. -to-
Magister Ferdo Vrabič - osemdesetletnik
Te dni praznuje magister Ferdo Vra-
bič iz Šoštanja redek jubilej. V osem-
deseto leto stopa čil in veder, kakršen
je bil vse dolgo in trudapolno življe-
nje.
Jubilant Ferdo Vrabič, je bil rojen
v Pesju pri Velenju 9. julija leta 1878.
Gimnazijo je obiskoval v Celju, takrat
seveda še v bivši gimnazijski stavbi ob
Savinji. Farmacijo je študiral v Pragi,
nato pa je služboval večinoma med Slo-
venci, z izjemo nekaj let v Glognizu
pod Semeringom. Dlje časa je služboval
tudi v Smohorju na Koroškem, krajšo
dobo v Litiji, okoli štirideset let pa v
Šoštanju.
Tovariš Vrabič je vedno pripadal na-
prednemu gibanju. O tem nam ni treba
posebej pisati, saj samo dejstvo, da so
njegovi otroci, hčerki Olga in Mira ter
sin Ivan bili že od zgodnje mladosti v
najbolj revolucionarnih vrstah našega
delavskega gibanja. V Šoštanju je bil
dlje časa odbornik, zelo dolgo je bil
funkcionar pri Sokolu, udejstvoval se
je zelo aktivno tudi pri šoštanjskem
olepševalnem društvu in drugje.
Kot zavednega narodnjaka in napred-
nega človeka so ga Nemci z družino
pregnali v Srbijo v prvem transportu.
Tudi v pregnanstvu je magister Vrabič
ostal zvest naprednemu gibanju in boju
za osvoboditev domovine. Otroci so se
boja aktivno udeležili. Medtem ko je
sin Ivan padel na meji Crne gore kot
partizanski oficir, je bila nam vsem
prav dobro poznana Olga med najvid-
nejšimi organizatorji osvobodilnega bo-
ja, kot dolgoletna partijska delavka.
Kot oče, tako so se tudi otroci opri-
jeli medicine. Medtem ko je Olga »po-
dedovala« očetov naslov, sta hči Mira
in padli sin Ivan doštudirala medicino.
Mira Vrabič je danes znan specialist
nevrolog.
Obiskali smo ga oziroma izsledili
pri prijateljih na vrtu. Nič nas ni
bil vesel in v svoji skromnosti dolgo
odklanjal kakršno koli pogovarjanje o
tem, da bi k njegovem jubileju dali tudi
mi svoj prispevek. Končno se je njegova
skromnost vdala naši vsiljivosti.
In kaj smo zvedeli: Magister Vrabič
kljub visoki starosti še vedno krepko
ukazuje svojim nogam. Vstaja ob štirih
zjutraj in hodi na dolge, tudi večurne
sprehode. Spat hodi zgodaj, ravno na-
robe kot je navajen današnji mladi svet.
Naš obisk bi ne dosegel vsega, če bi ga
ne vprašali za recept, kako doseči vi-
soko starost.
— Skromnost v pijači, zmernost pri
hrani.
Res lepa hvala za tako korenit re-
cept! Mislim pa, da tudi mnogokaj dru-
gega lahko služi za vzgled v njegovem
življenju; osebna poštenost, globoka na-
cionalna in razredna zavest, vztrajnost
in še in še.
Ob tako lepem in častitljivem jubi-
leju, ko se bodo pri njem zbrali njegovi
najdražji, ko mu bodo stisnili roko nje-
govi stanovski tovariši in znanci, se v
imenu naših bralcev s čestitkami pri-
družujemo tudi mi.
Še na mnoga zdrava leta!
KRATKE OD VSEPOVSOD
Na slavnostni seji ZB v Vitanju so te
dni posameznim članom podelili odli-
kovanja za zasluge med NOB. Na seji
so tudi sklenili, da bodo izvršili prekop
padlih borcev v vitanjskem predelu Po-
horja in jim s prostovoljnimi prispevki
uredili grobnico ter postavili spomenik.
*
V Dobrno je te dni prispela počitni-
ška kolonija iz Subotice s 100 otroki.
Zdravstveno ogroženim otrokom je tam-
kajšnja organizacija RK preskrbela en
in polmesečni oddih, Dobrna pa bo
skrbela, da se bodo otroci dobro poču-
tili in okrepili.
*
V Dobrni tudi nadaljujejo z gradnjo
nove osemletke in predvidevajo, da bo
stavba do konec leta pod streho. Za
gradnjo te prepotrebne šole bodo les
prispevali prebivalci sami.
*
ŠOTORI OB SAVINJI
Obiskal sem obveznike predvojaške
vzgoje, ki so si za taborjenje izbrali
idiličen prostor ob Savinji. Isti dan je
mladince obiiskal tudi komandant odre-
da tov Zupan, ki se je želel seznaniti z
novodošlimi obvezniki in jim kot borec
povedal nekaj o svojih doživljajih.
Kljub temu, da je bila ura počitka, so
se mladinci navdušeni posedli okrog
tov. Zupana. Privlačnost predavanja jih
je na mah pritegnila. Tovariš Zupan je
izredno zanimivo pripovedoval o po-
četkih upora in nadaljnih borbah v
celjskem okraju ter vpletal vmes lastna
doživetja. Govoril je tudi o slavnih bo-
jih na Sutjeski. Ko je po enournem
predavanju hotel že končati, so ga mla-
dinci še in še prosili, naj nadaljuje.
Opisal jim je še 3 svoje najbolj raz-
burljive doživljaje iz NOB, potem pa
jim je obljubil, da jih bo po vrnitvi s
Sutjeske še obiskal.
Mladina pač rada posluša zgodovino
naše borbe iz ust borcev samih.
Razwili so svoi prapor^
Na svečani proslavi Dneva borca in
15. obletnice borbe na Sutjeski je te-
renska organizacija ZB NOV Dolgo po-
lje—Nova vas razvila tudi svoj prapor.
Prapor je razvil član iste terenske orga-
nizacije, narodni heroj Drago Maslo.
Za kulturnim programom, v katerem
so sodelovali moški pevski zbor »Svo-
boda« iz Celja, recitatorki ter pionirja-
harmonikarja, se je razvila prosta za-
bava s srečodovom.
Organizacija pripravlja za občinski
praznik mesta Celja pogostitev žena,
mater, otrok in ostalih najbližjih so-
rodnikov padlih borcev. Kasneje pa na-
merava organizirati za svoje članstvo
izlet v kak zgodovinski kraj.
NI DOČAKAL STOLETNICE ROJSTVA
To nedeljo (6. julija) bi izpolnil 100
let lani umrli dr. Juro Hrašovec, ki je
svoječasno zavzemal med štajerskimi
borci vidno in vplivno mesto v boju za
pravice in svobodo slovenskega ljudstva.
Ko letos praznuje celjska gimnazija
150-letnico svojega obstoja, ob tem ju-
bileju nikakor ne bi smeli pozabiti za-
služnega pokojnika, ki se je ostro, od-
ločno pa tudi uspešno boril za slovensko-
gimnazijo v Celju. Gotovo ni mala nje-
gova zasluga, da so v tistih burnih časih
,pred in med drugo svetovno vojno na
celjski gimnaziji poučevali tudi v ma-
terinščini.
Kot odličen pravnik se je dr. Juro
Hrašovec posvetil odvetniškemu poklicu
in služboval v raznih krajih — najdalje
v Celju. Bil je tudi prvi slovenstó
župan mesita Celja. Umrl je 12. maja
lanskega leta, na pragu svojega stotega
rojstnega dne.
kronika nesreč
z motorjem sta padla pri Gomilskem
Stefan Leber iz Hrenove pri Ljubljani
in Drago Velhrend iz Viča pri Ljub-
ljani. Prvi si je pri padcu zlomil ključ-
nico, drugi pa nogo, razbil čeljust in
zobe.
Pri padcu sta si zlomili nogo Elza
Zaje iz Lujbije pri Mozirju in Marija
Kozovinc z Mariborske ceste v Celju.
CELJSKI ŽIVILSKI TRG DOBRO
ZALOŽEN
Preteklo soboto so se celjske gospo-
dinje le s težavo prerüe skozi ozke ¡paro-
store celjskega živilskega trga, saj je
bilo vzporedno s starimi stojnicami po-
stavljenih lepo število novih. Na trgu
so se pojavili novi prodajalci, predvsem
s sadjem in zelenjavo. Zato je bilo tudi
sadja na pretek in je bila mogoča pe-
stra izbira. Tudi zgodnja jabolka in
hruške smo že lahko kupili in cena v
primerjavi s češnjami, ki lastnikom že
gnijo po drevesih, niti ni bila pretirana.
Dovolj je bilo na trgu tudi gob, pred-
vsem jurčkov in lisičk. Perutnine ni
posebno dosti na trgu, zato je povpra-
ševanje pritisnilo cene navzgor.
Povrtnine in vsakovrstne zelenjave
je na trgu dovolj in tudi cene so se sta-
bilizirale. Čudno je le to, da na
celjskem živilskem trgu vse do danes
ni bilo mogoče dobiti kvalitetne glav-
nate solate. Zasebniki kot socialistični
sektor prodajata slabo solato po razme-
roma visokih cenah.
CENE iNA CELJSKEM TEGU V TEM TEDNU
(Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor)
Krompir st. — (20); krompir novi 52—56 (56);
rebula nova. 50—"4 (60); česen novi 100—120 (100
do 120); fižol v. - (80-100); fižol n. - (50-70);
fižol str. 110-160 (120—180); grah str. 100 (100
do 140: solata 50-60 (40-80); cvetafa 100-12»
(100—150); špinača — (150); ohrovt 50 (50—60);
buče jed. 40 (40); peteršilj — (100—200); koren-
ček 60 (80—100); koleraba 40 (40—50); pesa 6»
(50—60); kumare 100—120 (120—150); paradižnik
110-150 (-); paprika 260-320 (—); zelje gl.
40-64 (50-60); /elje rib. 40 (-); kis - (40-60);
gobe sv. - (200-500); slive suhe 260-280 (-);
orehi celi 250 (250); orehi luščeni 800 (—); rozine
440 (—); orašidi 400 (—); mleko — (36); maslo
— (500); skuta — (160); smetana — (240); ko-
koši — (400—800); piščanci — (200—400); race —
(200-400); zajci - (100—900); med - (350-400);
jajca 16 (15—16); koruza — (45—55); pšenica —
(50—60); oves — (40—45); ječmen — (40—50);
češnje 60—64 (50—70); borovnice 60 (50—70); ja-
gode —  (180—200); ribez —  (100—180); maline
— (150—200); hruške 100—120 (100—140); jabolka
— (80-100); limone 260 (-); breskve 140 (100 do
150); rabarbara — (80—100); marelice — (170);
kosmulje - (80-120); višnje - (80-100).
gibanje prebivalstva
v času od 28. junija do 5. julija 1958 je bilo
rojenih 31 dečkov in 33 deklic.
Poročili so se:
Franc Gerraek, pravnik in Majda-Kristina Kle-
menčič, profesorica, oba iz Maribora; Ferdinand
Doler, delavec iz Otemne in Štefanija Trobiš,
poljedelka iz Konjskega; Ladislav Kovač, iz
Stranic in Nada-Marija Podpečan, učiteljica iz
Šmartna pri Slov. Gradcu; Milorad Stojilovic,
kapetan JA in Ivana Kobal, delavka, oba iz
Smedercva; Ivan Mehle, veterinar iz Celja in
Marija Fidler, učiteljica iz Podsrede; IlasaB
Manov, delavec in Silva Krk, delavka, oba iz
Celja; Vekoslav Paulia, nameščenec iz Vrha
pri Trbovljah in Ivana Farčnik, trgovska po-
močnica iz Celja.
Umrli:
Peter Krafelc, upokojenec iz Bodreža, star 71
let; Zeljko Brčič, otrok iz Celja, star 10 dni;
Franjo Cesar, upokojenec iz Rogatca, star 50
let; Edvard Mirč, otrok iz Lokavca, star 1 dan;
Amalija Pongrac, gospodinja iz Celja, s-tara 68
let; Alojz Riček, upnkojeni železničar iz Celja,
star 82 let; Genovefa Zupane, soc. podpirank»
iz Petrove, stara 76 let; Frančiška Burga, go-
spodinja iz Loke p. Zid. mostu, stara 80 let.^
RAZPIS
Na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah razpisuje
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Občin-
skega ljudskega odbora Žalec mesto
UPRAVNIKOV
Kmetijskih zadrug TRNA V A, GRIŽE, GALICIJA, ŠEŠCE PRI
PREBOLDU in PONIKVA
Pogoji: Srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izo-
brazba s potrebno prakso.
Kolkovane prošnje (180 din državne takse in 95 din občinske
takse v gotovini) z življenjepisom, dokazili strokovne izobrazbe in
prakse poslati Občinskemu ljudskemu odboru Žalec. Zadnji rok
za vlaganje prošenj je 15. julij 1958. , ,   ,    .
ZAHVALA
Ob težki in bridki izgubi našega zlatega očeta, starega očeta,
brata in strica
MIHAELA VIZOVIŠKA
se prav iskrena ziahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti ter za daro-
vane vence in šopke. Posebej se zahvaljujemo za pomoč vsem dobrim
sosedom in kolektivu Okrajne obrtne zbornice Celje, gotoveljskim
pevcem za v srce segajoče žalostinke, gasilcem za spremstvo, sose-
dovi Verici za poslovilne besede na domu, tov. Jordanu za poslovilni
govor ob grobu ter vsem, ki ste nam ustmeno in pismeno izrazili
sožalje.
Gotovlje, Celje, 11. julija 1958.
Globoko žalujoča družina VIZOVIŠEK
11. JULIJA — ŠTEV. 27


Šport * šport * šport * šport * šport
Strelska tekmovanja
v počastitev Dneva borca in 15. obletnice sutjeskih bojev
Okrajni strelski odbor Celje je pod
okriljem Okrajnega odibora ZB Celje iz-
vedel 4. julija za Dan borca množično
tekmovanje z zračno puško. Tekmova-
nja, ki je bilo organizirano v počastitev
Dneva borca in 15. obletnice slavnih
bojev na Sutjeski, se je udeležilo 18
strelskih ekip iz Celja in okolice. Naj-
boljši strelci in istrelke so bili nagrajeni,
pokal Okrajnega odibora ZB pa je osvo-
jila ekipa SD »Cinkama-< s 417 krogi.
Med ženskimi ekipami je bila najiboljša
SD »Ivo Lola Ribar« Celje, najboljša
mladinska ekipa pa SD »Polzela«. Med
posamezniki so se odlikovali Hočevar
Franc, član SD »Ivo-Lola Ribar«, Leban
Lidija (ista družina) ter mladinec Pose-
dal Franc iz SD »Polzela«.
Celje — Zaječar
Elkipi Okrajnega strelskega odbora
Celje in SD »Cika Franjo«, Zaječar, sta
istega dne izvedli dvoboj v tekmovanju
z vojaško puško. Tekmovanje je bilo na
»Titovi tarči« in »Ljudski tarči«. Na
obeh tarčah je zmagalo Celje s 1770
krogi (Zaječar je dosegel 1511 krogov).
Med posamezniki sta se odlikovala Ce-
ljana Štrajer Jože in Rozman Anton.
To tekmovanje (na 300 m) je bilo iz-
vedeno po telegramu.
Na Frankolovem
se je množičnega tekmovanja z zračno
puško udeležilo 14 strelskih družin iz
celjskega okraja. Najboljša ekipa (SD
»Tempo« Celje) je osvojila pokal Okraj-
nega odbora SZDL. Od ženskih ekip je
zasedla prvo mesto ekipa SD »Ive-Lola
Ribar«, od mladinskih pa SD Dobrna.
Najiboljši posamezniki so bili Štrajher
Jože (»Tempo Celje), Leban Lidija (SD
»Ivo Lola-Ribair«, v pionirski konkuren-
ci i>a pionir Franc Zagode (SD Vojnik).
Šrot Tine - velik talent v vajah
na orodju
Celjani imamo za seboj bogato tradicijo v
vajah na orodju.. V Celju je pred vojno zrasla
vrsta nadarjenih tekmovalcev, ki so segali po
naslovih državnih prvakov, odlično pa so se
uveljavljali tudi na mednarodnih nastopih. Naj-
pomembnejši med njimi je bil Grilc Konrad,
večkratni državni prvak in eden naših najbolj-
ših tekmovalcev na zadnji predvojni olimpijadi
v Berlinu. Celjan Grilc Konrad je tudi po osvo-
boditvi še večkrat nastopil kot državni repre-
zentant in ko si je pred leti še enkrat osvojil
naslov državnega prvaka, je ob tej visoki lo-
voriki prenehal s tekmovanji, umaknil se je
mlajšim, sam pa še danes duje svojim nasled-,
nikom bogate izkušnje v tej športni panogi...
Kaj smo imeli in kaj imamo danes Celjani
kvalitetnega v vajah na orodju? Prva povojna
Tine Šrot med vajo na orodju ...
leta smo srečali v državni reprezentanci še
Celjapki Zorko Majdo in Keršič Milevo, za nji-
ma Lešek Slavo. Tudi mladinci Hus Branko,
Veber Tine in Savodnik Lojze so segali po vi-
sokih lovorikah v državi. To je bila perspektiv-
na trojka vrhunskih telovadcev, ki so pa žal
prehitro izginili s pozornice. Danes se prav-
zaprav niti pri ženskah niti pri moških ne mo-
remo ponašati s kvalitetnim vrhom. Edina izje-
ma je mladi Šrot Tine, ki se iz leta v leto vse
odločneje preriva v ospredje.
Srečanje z njim mi je odkrilo trdo pot, ki je
potrebna slehernemu, če želi v tej športni pa-
nogi doseči vrhunske rezultate. Šrot Tinček
je eden izmed tistih mladih ljudi, ki imajo
neverjetno voljo in vztrajnost. Le s tema od-
likama je v kratkem obdobja šestih let zlezel
zelo visoko v vajah na orodju in je danes eden
naših perspektivnih tekmovalcev. Drnžba so-
vrstnikov ga je leta 1952 zanesla v gabersko te-
lovadnico, ko je bil star že 14 let. Do tega časa
se je navduševal za šport in je bil aktiven no-
gometaš. Je že tako v športu, da se mladi ljudje
takoj navdušijo za nekaj, če vidijo kvalitetno
storitve. Tako je v Celju pri atletiki :n tako
je bilo tudi s Šrotom, ko je v tistih letih obč«-
doval Vebra in Savodnika na posameznih orod-
jih ter se takoj navdušil za to vadbo. Vendar
.Šrot ni imel za seboj osnovne telesne i-zobrazbe.
Manjkala mu je osnova, p«llaga kot sam pravi,
saj je mnogo zamudil v rani mladosti. Človeka
oblikuješ v zgodnjih letih pri telesni kulturi
preko rednih vadbenih ur, prepletenih z gimna-
stiko in akrobatiko. V teh letih lahko že pri-
dobiš poleg določenih tehničnih spretnosti tudi
tisto mehkobo, ki je pri vajah na orodju nad-
vse potrebna in pomembna! — Šrot Tine je v
letu 1953 pričel resno z delom, največ zaslug
za to pa ima sovrstnik Vilč Danilo, s katerim
sta več let skupaj trenirala. Uspehi so bili ta-
koj vidni. Leta 195!5 je že osvojil okrajno mla-
dinsko prvenstvo v III. razredu, tri leta kas-
neje pa je že nastopil v mladinski reprezen-
tanci LRS proti Vojvodini, kjer je bil med po-
samezniki na 2. mestu. Leta 1956 je na prven-
stvu LRS hil drugi takoj za Cerarjem. Leta
1957 je moral presedlati med člane, kjer je na
državnem prvenstvu v I. razredu bil četrti, na
izbirnih tekmah v LRS za nastop v Arrezi pa
peti. Prvi nastop v inozemstvu je lansko leto
v Arrezi dobro prestal, saj je v močni medna-
rodni konkurenci med 54 posamezniki iz šestih
evropskih držav bil sedemnajsti. Letos je že
nastopil v B reprezentanci Jugoslavije v Bo-
logni proti Italiji, kjer je bil drugi najboljši
Jugoslovan. Pred dnevi je na Bledu osvojil re-
publiško prvenstvo v I. razredu. To je kratka
pot njegovih dosedanjih uspehov.
Kaj pravi o sebi? »Pozna se mi, da sem se
prepozno spoprijel s to športno panogo. Treni-
ram petkrat tedensko po 2 uri, odpravljam sta-
re napake, nabiram izkušnje na tekmovanjih,
pri drugih tekmovalcih gledam nove prvine, ki
jih skušam pridobiti, na skupnih treningih v
Ljubljani pa tudi mnogo pridobim. V Ljubljani,
kjer študiram uporabno umetnost, imam kar
dobre pogoje za vadbo. Najraje telovadim na
krogih, bradlji in na drogu, težave pa imam
še vedno na konju in v prostih sestavah. Na
letošnjo sezono se nisem najbolje pripravil,
ker sem zaradi poškodbe izgubil 3 dragocene
mesece. Moja največja želja; leta 1959 vstop v
zvezni razred med najboljše telovadce v Jugo-
slaviji! Uresničitev te želje pa je odvisna v ve-
liki meri od mene samega in mojih nadaljnjih
treningov!
Keramična industrija Liboje
razpisuje mesto
prodajnega
referenta
Zahteva se dovršena ekonom-
ska srednja šola ali nedovršena
srednja šola s triletno prakso
v komercialnih poslih.
Moj ppvi shok
Tiho jutro nad levškim letališčem je
obetalo vroč dan. Sedla sem pred han-
gar v rosno travo in z očmi sledila mo-
tornemu letalu »Po 2«. Mnogo sem pri-
čakovala od tega dneva.
Zdravnik nam je zmeril krvni pritisk
in utrip srca. Letalo je bilo že priprav-
ljeno za polet. Pripravljena pa je bila
tudi sedmorica padailcev, ki bo ta dan
doživela svoj »krst«. Vsak je bil oprem-
ljen z dvema padaloma — z glavnim
in rezervnim.
V letalu sem sedela tretja. Resno smo
zrli vsak predse, v sencih smo čutili
burno utripanje srca. 2e smo v zraku.
Višinomer je kazal 5000 metrov. Se 300
in ...
800 m. Letalo se je usmerilo nad le-
tališče.
»Pripravite se!«, je poveljevala učite-
ljica padalstva, Lakovičeva. Postavili
smo se v vrsto. Inštruktor je čakal, da
smo bili nad letališčem. Ze smo slišali
hripav, a odločen »skoči«!
Prvega je zmanjkalo, za njim druge-
ga ...
Stopila sem na krilo, letalo se je na-
gnilo — in preden sem se sploh zavedla,
sem padla v prazno. S precejšnjo na-
glico sem padala proti zemlji, s hrbtom
navzdol. V višini sem videla svetlika-
joče se letalo in tovariše, ki so padali
za menoj. Lahek sunek — in kupola
padala se je odprla. Vrvi so se napele
in že je bila glava navzgor. Ko sem
visela v zraku, se mi je zdelo, da se
padalo sploh ne premika. Veter me je
začel zanašati na drugo stran letališča,
potem nad drevje in potoček. Neprijet-
no me je spreletelo ob misli, da bom
morala pristati na kaki drevesni krošnji.
V zraku smo drug drugemu kričali, ko
pa smo se bližali zemlji, smo že slišali
povelje: »Noge skupaj!« Tokrat smo kar
ix>zabili na teorijo — bilo je to doži-
vetje . . .
Se sem čutila rahel vrtinec nad zem-
ljo in znašla sem se na tleh. Snežno
belo padalo je »ugašalo«. S smehljajem
na obrazu je prihitela učiteljica Lako-
vičeva. Stiskala mi je roko, z mojega
nemega, srečno presenečenega obraza pa
je lahko razbrala, da sem ob svojem
prvem skoku doživela tisto, kar čuti
vsak padalec ob ognjenem krstu — tisto,
kar se z besedami ne da povedati.
»O«, sem dahnila komaj slišno —
ostalo so povedale moje solze radosti,
ki so mi zaigrale v očeh. I. G.
V Žalcu urejajo trgovske lokale
Trgovsko podjetje »Savinjski maga-
zin« je pričelo z adaptacijo trgovskih
prostorov svoje špecerijske poslovalnice.
Adaptirani prostori bodo mnogo bolj
priročni za vskladiščenje blaga in za
delo osebja. Odjemalci bodo poslej v tej
trgovini bolje in hitreje postreženi.
Tudi gostilna Hodnik ureja svoje pro-
store. Ker je to podjetje s pavšalnim
obračunom, izvaja adaptacijska dela
lastnik z lastnimi sredstvi. Po preure-
ditvi bo gostišče, ki je že sedaj zadovo-
ljilo mnoge abonente z izdatno in dobro
hrano, lahko še povečalo svojo zmoglji-
vost. Pravijo, da bodo usposobili tudi
vrtne prostore.
Od jeseni 1957 dalje je trg Žalec pri-
dobil že več novih ali preurejenih lo-
kalov. Tako so v zadnjem času odprli
kar dve konfekcijski trgovini. Z delom
pa je pričela, čeprav v tesnem prostoru,
tudi prodajalna sadja in zelenjave.
Misliti pa bo treba tudi na šiviljski
obrat, saj v kraju zelo primanjkuje ta-
kih uslužnostnih obratov. Potrebovali bi
tudi fotografa in še eno mesnico.
_____ JG
IZ BELIH VOD
V Belih vodah nad Šoštanjem je lep
pašniški obrat, na katerem se lahko pa-
se 150 krav in 100 ovac. Doslej ga je
upravljal odbor iz Ljubije, sedaj pa je
imenovan nov pašniški odbor v okviru ■
KZ Bele vode.
olDJave in iDglasi^objave in oglasi
UPRAVA ZA CESTE LRS - TEHNIČNA SEK.
CIJA CELJE
razpisuje mesta kandidatov za cestarje, ki bi
bili v jesenskem roku tega leta napoteni v ce-
starsko šolo, kjer bodo v teku enoletnega šo-
lanja usposobljeni za kvalificirane delavce.
interesenti, ki bi se za ta mesta zamniiali. naj
predložijo Tehnični sekciji v Celju takoj proš-
nje, opremljene s kolkom po din 30, in istim
priključijo polep kratkega življenjepisa nasled-
nje (liikazilne listine:
a) Izvleček iz matične knjige rojenih, iz ka-
terega bo razvidno, da je prosilec že izpolnil
17. leto in ni starejši od 30 let.
b) Selsko izpričevalo, iz katerega bo razvid-
no, da je dovršil vsaj 6 razredov osnovne šole
oziroma 2 razreda gimnazije.
(•) Zdravniško izpričevalo, iz katerega bo raz-
v'dno, da je za službo cestarja telesno in du-
ševno zdrav.
d) JJokazilo, da je bi! vsaj 2 leti že zaposlen
pri ftestno-vzdrževalni ali sorodni službi (nizke
gradnje, pri ev. delih na rekonstrukciji mo-
dernizaciji ali novogradnji cest itd.).
Prošnje s kratkim življenjepisom in gori na-
vedenimi listinam je dostaviti do 20. julija t. 1.
na naslov: Uprava za ceste LRS, Tehnična sek-
cija Celje, Lava 42.
RAZPIS
Gospodinjska šola Šentjur pri Celju sprejema
učenke v triletno šolo za рокГе kuharica ali
gospodinja.
Vsako šolsko leto imajo učenke 5 mesecev
teoretični pouk. 6 mesecev pa prakso v učnih
obratih.
Mesečna oskrba v internatu za čas teor. po-
uka stane 5000 din; za čas praktičnega pouka
pa učenke prejmejo nagrado v učnem obratu.
Sprejemamo dekleta stara nad t^ let, ki so
uspešno dovršila vsaj 6 razredov osnovne šole
ali 2 gimnaziji. Prošnje sprejemamo do 15. av-
çusta.^
Prošnji, kolkovani s kolekom za 30 din prilo-
žite se:
1. zadnje šolsko spričevalo,
2. zdravniško potrdilo,
3. izpisek iz matične knjige,
4. življenjepis,
5. obvezo o plačevanju oskrbe v internatu.
TRGOVSKO   PODJETJE  »ENOTNOST«  CELJE,
maribor'^ka cesta ?1 sprejme v uk
VAJENCA - VAJENKO.
Prošnje dostaviti do 15. VIL 1958.
SAMOSTOJNO gospodinjo dobro kuharico sprej-
me s 1. sentembrom tričlanska družina. Pis-
mene ponudbe na upravo lista pod: »Sposob-
na in vestna«.
krojaškega pomočnika (nekadilca), kateri
je vešč nadomestitve poslovodje sprejmem s
i. septembrom. naslov v upravi lista.
avto-moto društvo slander^ ima v
prntlaji prometno predpisno knjiigo za vso
niotoriizacijo za amaterski šoferski izpit. ce-
na 300 clin.
prodam enodružinsko hišo z lepim vrtom v
bliižinl celja. cena 1,600.000 din. naslov v
upravi  lista.
prodam zelo ugodno kompleten vzidan štedil-
nik, event, tudi s cevmi za gretje vode in
bojlerjem. naslov v upravi lista.
prodam vseljivo hišo, hlev, dvojno gospodar-
sko poslopje s cásterno, drvarnica električna
razsvetljava, 6 ha zemlje, 50 arov njiv, trav-
nikov, gozda, vinograd 1200 trt in sadovnjak
v brestanici (rajhenburg). informacije: rain-
hofen, celje, maistrova ulica 6 (miklavški
hri;b).
prodam ugodno četrt hiše (stanovanje z vsemi
pritikllnami) v centru šentjurja. Naslov v
upravi lista.
prodam ugodno moderno, malo rabljeno spal-
nico. naslov v upravi lista.
i-'rodam divosta.novanjsko hišo, 10 minut od
postaje, ali polovico zamenjam za osebni avto.
ogrizek anton celje, zaivodna 5.
prodam pogrezljiv šivalni stroj. naslov v
upraivii lista.
prodamo večjo količino rabljeniih vreč po 45
kilogramov.  Cena 200 din. rdeči križ, žalec.
киРШ enostanovanjsko hišo ali polovico hiše
ali zazidljivo parcelo v neposredni bližini
mesta. Naslov v upravi lista.
IZGUBILA sem zlato zapestno uro od Celja do
Laškega. Prosim najditelja, da jo vrne proti
visoki nagradi na naslov: Saušek Anica, Ma-
rija Gradec št. 15, Laško.
oddam sobe v najlepšem delu mesta proti
posojilu za dograditev. ponudbe na upravo
lista pod š''fro >avgust«.
prazno sobo iščem v celju ali v bližini Ce-
lja. plačam 1 leto vnaprej; lahko taidi nudim
posojilo za dograditev. naslov v upravi lista.
dam visoko nagrado tistemu, ki mi nemudoma
odstopi sobo in kuhinjo v centru. naslov v
upravi lista.
iščem inštruktorja za nemščino. uršiič mamca,
noivalko.
mlad zdravnik išče sobo. naslov v upravi
liista.
zamenjam lepo sobo s pritiklinami v mestu
(posebni vhod). dam nagrado 10.000 din za
sobo in kuhinjo v mes^tu ali v bližini. naslov
v upravi lista.
zakonca mirna, brez otrok iščeta sobo s po-
sebnim vhodom v celju. ponudbe na upravo
lista pod šiiro >platam 3000 din mesečno«.
sprejmem v vso oskrbo treznega upokojenca.
(lastna soba.) Naslov v upravi lista. .
sprejmem moškega na hrano Ln .stanovanje.
vprašali: mariborska 36.
OPOZORILO! Obveščam cenjene stranke, da
bom po preminulem možu LADISLAVU RO-
PASU nadaljevala v neiapremenjenem obsegu
obrt, STROKOVNJAŠKO UGLAŠEVANJE IN
POPRAVLJANJE KLAVIRJEV ter se priporo-
čam.
Ropas Evgenija, Celje, Ljubljanska cesta 66.
iščem inštruktorja za nemščino. uršič marica,
smarjeta 44, celje.
preklicijjem   in   obžalujem   vse   neresnične
besede, ki sem jih izrekla proti Kolšck Ivain-
ki,   svetinu   8   in   Bukoivac   Pavlu,   učiitelju
CrošnjiiOe št. 2.
F. G. Svetina
Ker ob svojem odhodu iz Celja nisem mogel
stisniti roke v slovo vsem dragim prijateljem
in številnim znancem, kličem prisrčen: Na svi-
denje!
Branko Žemljic
Nisem plačnik dolgov, ki jih dela moj mož
Gregi Anton.
Gregi Marija, Višnja vas -- Vojnik
OLEPŠEVALNO  IN  TURISTIČNO  DRU.^TVO
CELJE
vabi občinstvo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10.
uri na promenadni koncert v Mestnem parku.
Vstopnina prostovoljna.
Dne 13. 7. ob 14. uri, priredi Atvo-moto društvo
TRADICIONALNO GORSKO HITROSTNO
DIRKO V CELJU,
iz  Skalne  kleti  na  Stari  ^ad.
Vabljeni!
POZIV
Pozivamo vse stranke, ki imajo blago v pro-
daji že nad šest mesecev, da ga dvignejo naj-
kasneje v treh mesecih. Ce stranke blaga ne ;
bodo dvignile v navedenem roku, ga bo trgo-
vina prodala po vsaki ceni. ,\ko blaga tudi tako
ne bo mogoče prodati do konca leta 1958, ga
bomo z letno inventuro izločili iz prodaje in od-
dali Odpadu. Istočasno opozarjamo stranke, da
ne prinašajo v prodajo slabega in preveč izrab-
ljenega blaga, ker takega blaga ne bmo spre-
jeli v prodajo.
Trgovina z rabljenimi predm.
»KOMISIJA«
Celje, Tomšičev trg 12
ОРОгОНЉО NAŠIM NAROČNIKOM
Neàeteri naročniki so zavrnili polož-
nice, ki eo jih predložili pismonoše za-
radi plačila naročnine. Vsem tem bomo
te dni poslali po pošti nove položnice
ÍB prosimo, da nakažejo naročnino vsaj
za pol leta 1958. Prosimo earočnike, da
to zenenljivo storijo, čimprej, da bomo
lakke uspešno zaključili I. polletje.
Onim naročnikom, katerim smo list
zaradi neplačila naročnine za leto 1957
ukinili ■ 15. febmarjem 1958, pa bomo
poetali položnice s točno oztidčenim
zneskom dolga ter jih opozarjamo, da
dolg takoj po prejemu položnice porav-
najo, da ee izognejo nepotrebni prisilni
izterjavi.
Pripominjamo, da nam povzroča ne-
redno plačilo naročnine, ki je plačljiva
vnaprej, nepotrebne stroške ter hkrati
zavira naše delo.
Uprava Celjskega tednika
PUTNIK CELJE
obvešča vse cenjene stranke, da posreduje vse
rezervacije ob morju in v planinskih domo-
vih za letni oddih. Posvetejte se z nami, ko se
odločate za letovanje, naša informatiTBa služ-
ba ima podatke o gostinskih obratih in opise
vseh krajev. V stiku z nami imate možnosti za
prijetne počitnice.
Nadalje posredujemo nabavo potnih listov in
nabavljamo tuje vizume.
Prednost našega poslovanja je tedi v tem,
da si vozne karte za tu- in inozemstvo lahko
nabavite v PREDPRODAJI že več dni pred po-,
tovanjcm.
Pred potovanjem zahtevajte vse potrebne IN-
FORMACIJE pri PUTNIKU CELJE,
kino * kino* kino *kino
KINO UNION CELJE
Od 10.—13. 7., »Klobuk gospoda Anatola«, polj-
ski film
Od 14.—17. 7., »Naša se pota razhajajo«, jugo-
slovanski film
Od 18.—21. "., »Je še prostor za enega«, fran-
coski barvni ein.
KINO METROPOL
Od 13.--17. 7., »Franck kain kant, francoski
film
Od 18,—19. 7., »Pisani filmski spored«, revijski
mladinski film
Od 20.—23. 7., »Ne zanikam svoje pre>tekloeti«,
mehiški kriminalni film
LETNI KINO CELJE
Od 12.—14. 7., »Trenetki obupa«, ameriški kri-
minalni film
Od 15.-17. 7., »Rdeče podveznice«, ameriški
barvni film
Od  18.-21. 7.,  »Lnkrecija Borgia«, ameriški
barvni film
RAZPIS
srednjo šolo, smo podaljšali rok za vpis do 20. t. m.
Ker je še vedno zanimanje za pripravljalni tečaj za sprejem v dopisno ekonomsko
Novi prvi letnik dopisne ESŠ za bivše borce in aktiviste NOV ter za otroke padlih
borcev in aktivistov se bo pričel februarja 1959.
Dosedanje skušnje so pokazale, da ima veliko kandidatov nezadostno osnovno izo-
brazbo. Nekateri imajo sicer formalne pogaje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zato
organizira šola
DRU(;i PRIPRAVLJALNI TEČAJ IZ SLOVENŠČINE, MATEMATIKE, ZEMLJEPISA IN
KEMIJE
Prijave bodo sprejemali okrajni odbori Zveze borcev do 20. julija 1958.
Po končanem tečaju bo za vse kandidate izpit iz vseh štirih predmetov.
Obrazce za prijave lahko dobite na Okrajnem odboru Zveze Borcev NOV Celje.
RAZPIS
Razpisna komisija pari Okrajnemi sodišču v Celju razpisuje
DVE MESTI STROJEPISK
Pogoji: dovršena nižja gimnazija ter popolno obvladanje stro-
jepisa. Kandidatke, ki se bodo prijavile, pa doslej nimajo stroje-
pisnega izpita, bodo morale opraviti za sprejem v službo preizkusni
izpit.
Plača po Zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje, kolkovane s 30 din in življenjepisom ter spričevalom
o strokovni izobrazbi, vložite najkasneje do 1. avgusta 1958.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
ŽELEZARNI ŠTORE
sprejme več kvalificiranih in visokokvalficiranih
ELEKTRICARJEV, STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV,
KEMO-LABORANTOV za industrijski kemični laboratorij in
NEKVALIFICIRANE DELAVCE.
Vloge o zaposlitvi dostavite personalnemu oddelku podjetja
do vključno 31. julija 1958.
Zanimivosti
še
pred leti
»rodbinske zadruge« v Dalmaciji
Poslovodja gradbišča »ffidrotehne«
pri regulaciji Savinje, Frane Blaževič,
je ustregel moji radovednosti, ko sem
»odkril«, da je med 50 zaposlenimi kar
osem Blaževičev. Res so vsi njegovi pra-
vi in mali bratranci, ter vsi iz Imotske-,
ga pri Si>litu. Toda ni toliko zanimivo
to, da je tu zbran lep del rodbine, toliko
bolj pa bo zanimivo to, kar bom po nje-
govem pripovedovanju povzel:
Pravzaprav še danes v Dalmaciji ob-
stajajo neke vrste rodbinske zadruge.
Sicer ne več toliko, kolikor jih je bilo
pred vojno. Novi časi so pač prinesli
spremembe.
V Imotskem je priimek Blaževič ze-
lo znan. Pred vojno je bila to rodbin-
ska zadruga, ki je štela nad trideset
»čeljadi« (tako pravijo ljudem, kadar
govorijo o njih številu).
Franov oče je bil neke vrste »patron«
te številne dmžine. Bil je najstarejši.
Nekak zadružni svet, ki je o vsem odlo-
čal, so bili vsi štirje bratje. Oetali niso
imeJá nobene odločujoče besede. (Menda
je ravno to tisto, kar je pospešilo pro-
pad takih patriarhalnih zadrug.) Stano-
vali so v hiši, ki meri 20 metrov v dol-
žino in prav tako v širino. Imeli so svo-
je kleti, svojo trgovino z vinom, ki so ga
pridelovali in predelovali, svoja skladi-
šča itd. Imovina je bila last vseh in
nihče ni smel ničesar prodati niti kupiti
brez dovoljenja vseh štirih bratov.
Frane, ki je bil najstarejšega brata
najstarejši sin in bi danes, če bi ta dru-
žinska zadruga že obstajala, predstav-
ljal avtoriteto in oblast v tej svojevrstni
»organizaciji«, se dobro spominja stroge
discipline, ki je pri njih vladala. Bilo
je nad dvajset otrok, bratrancev in bra-
tov. Toda kadar je šel mimo Franov
oče, se ni nihče niti oglasil. Tem bolj
takrat, kadar so vsi štirje bratje sedli za
mizo k posvetu.
Vojna je razdrla to družinsko skup-
nost. Franovega očeta so ubili ustaši,
mati pa je umrla. Sinovi so šli po svetu.
Eden je v Avstraliji, eden bo vsak čas
dokončal študij na tehniki, eden pa je
v Zagrebu zdravnik. Frane, ki je naj-
starejši je imel smolo. Smel je opraviti
le malo maturo, kajti oče je menil, da
je takšna šolska izobrazba ravno pravš-
na za naloge in delo doma, kar pa bi
bilo več, bi pokvarilo in odtujilo sina.
Dandanes sicer Blaževiči še stanujejo
skupaj. Tesne vezi sicer niso popustile,
toda potomci te »rodbinske zadruge«
gredo vsak svojo pot v novih okolišči-
nah.
Kaj pravite? Tamošnje zadruge pra-
starega tipa so dočakale nove, modeme
zadružne organizacije. Rodbina je pri
naših bratih mnogo bolj trden pojem
kot pri nas, kjer se pri starših in otro-
cih po navadi že konča vsaka rodbin-
ska vez. —^ju
EDINSTVENO  ODLIKOVANJE,
là naj bo podeljeno nekomu v Šmarju
za »turistične zasluge«...
Frane Blaževič, eden Izmed osmih Bla-
ževičev, ki delajo pri regulaciji Savinje.
Ce bi bilo pri starem, bi nekega dne
postal »patron« rodbine zadruge Blaže-
vičev.
bodice * bodice^ bodice
EPIGRAMI
ZAČARAN KROG
Petnajsti prvi je in prvi je petnajsti,
delavec v mesecu dvakrat se opetnajsti,
zapije plače pol in več morda,
družina čaka s strahom dneva dva,
ko prvi zopet bo in spet petnajsti.
SE ENA . . .
O, če pri nas ljudje hi pili
le iz potrebe, ne pa iz objesti,
če bi zaslužka pol po grlu ne spustili,
minil brez brig bi mesec — brez bolesti.
KAJ TAKEGA SE ZGODI LE   . . .
(v Celju na dan borca, ob 20)
Nabito poln vlak pripelje na postajo,
ljudje izstopajo, zaprti so izhodi,
od vrat do vrat popotni živelj blodi
in spleza iz obupa čez ograjo.
Ko zadnji potnik je preplezal plot,
vratar priteče in odpre izhod.
General De Gaulle ni videl „Mariane"
Zadnji obisk francoskega premiera
generala De Gaulla v Alžiriji je bil po-
vezan z vsemi ceremonijami, ki naj bi
po zimanjem blišču dajale videz, češ,
nov čas je napočil za »francosko« Alži-
rijo. De Gaullu so pripravili veličasten
sprejem. Godbe, množice pod vročim
soncem, konfeti kot sneg v zraku, za-
stave, slavoloki, parada, špalirji, skrat-
ka vse, kar ob takih dogodkih spada v
ceremonialni spored.
Ob tem obisku pa se je zgodilo ne-
kaj, kar bi gotovo lahko imenovali -/a
General De Gaulle je prezrl »Mariane«.
Bližnji oficir ga je pocukal za rokav...
in ustanovitelj četrte republike se je
sklonil in s poljubom zaprl usta svojim
nasprotnikom, ki bi gotovo dvignili
hrup, če tega ne bi storil.
Kdo bi si mislil, da tile kavalirji znaj«,
počenjati tudi drugačne reči, kot je mu-
čenje ljudi z električnimi sunki v ust«
in spolovila ...
politični spodrsljaj. Premieru so pripra-
vili tudi živ simbol. Mala alžirska de-
klica, oblečena v Mariano, ki je simbol
francoske republike, je stala kot drob-
cen spomenik na vroči kamniti ploščadi.
De Gaulle je velik človek in pogled mu
sega čez glavo drugih, poleg tega pa je
tudi general in ne obrača pozornosti na
civilne simbole. Male »Mariane« sploh
opazil ni. Najbrž mu je bil bolj pri
srcu simbol njegove stranke, lorinški
križ. Toda, da bi se kot premier, ki mo-
ra biti pozoren do vsega, zlasti pa do
simbola republike, ne zeimeril priredi-
teljem in Alžircem, ga je na deklico
opozoril bližnji oficir. Šele tedaj (kak-
šna smola, da je bil poleg tudi fotore-
porter, se je De Gaulle priklonil iz svo-
je višine k malemu živemu spomeniku
in ga poljubil. (Obe sliki ta neljub pri-
zor nazorno kažeta.)
Navdušenje nad prihodom De Gaulla
je bilo baje nedopovedljivo. Množice so
se dren j ali in »galantni« Massujevi pa-
dalci so morali igrati vlogo usmiljenih
samaritanov, ko so odnašali od sonca
in navdušenja iznemogla dekleta. Kako-
čudno ... Alžirski novinar Henry Aleg,
ki je izginil nekje v alžirskih temnicah
o galantnosti pegasto opravljenih pa-
dalcev ni vedel v svoji obtožilni repor-
taži prav ničesar povedati...
c .k.
Begunec
VSEBINA IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Lojz se je odločil, da bo šel
čez mejo. Zapustil je družino in pobegnil. Prepotoval je Severno Italijo
in prišel v Francijo. Naselil se je v Parizu in pripravljal vse za prijiod
žene in otroka. Toda francoske oblasti so mu odklonile nadaljnje bivanje
v Franciji, če ne vzame irancoskega državljanstva ali pa političnega
azila. Razočaran in obupa gre Lojz hladit jezo v gostilno, kjer najde
še enega beganca, potem pa меке tujce, ki se spravljajo na delo v Se-
verno Afriko.
Tujci pri mizi so bili vedno bolj dobre volje. Lojzov Jcolega se
ga je nalezel, da je za mizo zadremal in včasih kot v diliriju vzklik-
nil: Med ljudžerce! Lojz je komaj še sledil dogajanju pri mizi.
Pomagal je peti. Zdaj francosko, zdaj nemško, zdaj spet kak itali-
janski napev. Včasih pa je zavil svojo. Zateglo je pel o kajžici pod
Smihelom.
Potem pa so vsi vstali. Lojzu se je neznansko vrtelo pred očmi.
V sencih mu je ropotalo in lodarjalo, kot da bi kdo razbijal po praz-
nem sodu. Napol vlekli, napol nesli so ga skozi vrata. Potem so
ee posedli v nekako odprto limuzino ia zdivjali po razsvetljenih
pariških cestah. Lojz je gonil svoj napev in tujci, ki so ujeli nešte-
tokrat ponovljeno melodijo, so mu mrmraje pomagali.
—■ Tu smo! — so mu rekli, ko so ga postavili na noge.
— Kje? — se je klavrno obračal Lojz.
— Pri podjetju, ki išče ljudi za delo v Afriki.
— A, tako. Kdaj pa gremo?
— Jutri. Zdaj pa podpiši tule.
— Kaj naj podpišem. Jaz nič ne podpááem. Bom jutri...
— Zdajle, ali pa te damo policiji...
—• Kifeljcev ne maram. Zakaj moram podpisati?
— To, da boš povrnil stroške za prevoz, ko boš zaslužil. In
za papirje.
— A, tako? To pa že. Pa bo lahko moja žena prišla v Afriko
in moja majcena punčka tudi? je skoraj zajoked.
— Seveda bo lahko. Tam ni več tako natančno. Podpiši vendar.
Lojz se je podpisal in pri tem napravil gromozansko packo.
Hotel se je zbrati, da bi videl kaj piše na papirju v tiskanih črkah,
toda črke so mu plesale pred očmL ...
Zleknü se je na bližnji stol in tam zadremal. Pa ne za dolgo.
Nekdo ga je krepko dregnil med rebra:
— Ej, tL Zdrami se. Tale tvoj kampanjon govori tako fran-
coščino, da ga živ krst ne razume. Reci mu, naj podpiše.
Omotično je gledal fanta, ki eo ga tresli kot butaro, da bi ga
»iramili
— Podpiši tale list, je zamomljal Lojz.
• — Zakaj pa?
— Da boš lahko šel v Afriko...
Videl je fanta, kako je zgrabdl za peresom, ko da se mu sproti
famika, potem pa se je znova sesedel na stol.
Zjutraj, kaj zjutraj, drugega dne proti poldnevu se je Lojz
zbudil. Glave niti dvigniti ni mogel — težka je bila kot svinec.
Ležal je na nekakem pogradu, ki je bil podoben onemu v zaporu
Monte Carla. Oči je s težavo premikal, ko se je ogledoval po pro-
storu. Bil mu je popolnoma neznan. Pri vratih je stal nekak vojak.
Ne, policaj že ni bil. Vojaška uniforma, zelena kravata, kapa z
ščitnikom je bila podobna belemu loncu z rdečim dnom... Le-
gionar . ,.
Lojz je planil kvišku, kot bi ga epodbodlo tisoč sršenov. Bole-
čina v glavi ga je na mah micala Poleg njega je ležal oni lant
in trdno spal kot ubit
—• Kje sem? je zavpil Lojz. Kdo si ti tam pri vratih? je kri-
čal po francosko.
— Saj vidiš. Nisi mar slep? se mu je zarezal tisti pri vratih
v polomljeni francoščini.
— In kaj jaz tukaj delam, je vprašal Lojz ves besen.
— Donnerweter. Legionar si in ne kriči kot jesihar.
— Jaz, legionar. Si ob pamet. Takoj ti dopovem, da sem svo-
boden državljan in še tujec povrhu. Segel je v žep po papirje.
Izginili so ...
Lojz se je mrzlično hitro oblekel. Napol zapet je z omahujočinu
koraki planil k vratom.
— Stoj! ga je trdo zgrabil Nemec. Straža! Primite tega cepca.
Streznil se je.
V istem hipu ga je že držalo nekaj jeklenih pesti. Govorili so
nemško.
— Zum Teufel, je klel eden, premalo »gifta« so mu dali. Oni
drugi bo menda prespal trsinsport.
Tedaj je prišel nek vojak z oficirskimi našitki in zapovedal,
naj ga peljejo k dežurnemu.
Porinili so ga skozi vrata pred debelušastega oñcirja, kateri je
smrdel po žganju, da se je Lojzu kar zavrtelo v želodcu.
— Kaj se derete, prostak?
— Vi mi raje pojasnite, kako sem prišel sem?
— Kako neki, mon diu, prostovoljno. Tule je pogodba, ki ste
jo podpisali. Od daleč mu jo je pokazal, pa vendar tako blizu, da
je lahko bral. Pristopna izjava... Za pet let službe v tujski le-
giji... Pravo ime tako in tako ... uegalno ime... prazno. Spodaj
podpis in velika packa.
Lojzu se je vse razjasnilo. Gostilna. Martini, Burgundec, tujci,
vožnja z avtom, podpisovanje za delo v Afriki...
—• Gospod. To je nezakonito. Nisem bü pri zavesti. Takoj me
izpustite!
—• Res, gospod prostak? Vprašali smo zunanje ministrstvo.
Vaša začasna legitimacija je z današnjim dnem propadla. Takolei
Vzel je iz predala njegov edini legalni papir in ga naglo raztrgal,
potem pa zavzel napihnjen vojaški položaj in zavpil:
— Legionar, Luj, Loj ali kako že... Odstopite!
Vrata so se odprla, dva para rok sta ga potegnua iz pisarne
na hodnik. Dva obraza sta se mu režala v brk:
— Hudirjevo brihtna rekrutacija, mar ne? Zum Teufel! Marš
v sobo ...!
Lojz je pri oknu gledal priprave za odhod. ВИ. je dovolj vojak,
da je spyoznal, da še to noč odrinejo. Kam? Bo imel priliko za pobeg.
Bom ušel. Ni hudič... Fant na postelji je še vedno spal...
Ko so mu popoldan prinesli tmiformo, se ni več upiral. Na
smeh mu je šlo in žal mu je bilo fanta, ko je videl, da so ga legio-
naria spečega oblačili v tmiformo. Se vedno se ni zdramil. Bü
J je že mrak. V sobo je prišel zdravnik. Zasadil je fantu v roko
_ iglo in mu iztisnil poln kubik nekake injekcije. Bledolični nuadenič
' se je začel prebujati. OčU, ki jih je fant izbuljü, ni mogoče pozabitL
Ì Celo njega, Lojza, ni več spoznal. Toda fant se ni upiral. Kot teli-
ček je šel za kaplarjem, ki ga je gnal v neko drugo četo.
Kot je predvideval Lojz, so tisto noč pred dvanajsto bili že
na vlaku. Transport je bil strogo zastražen. Niti misliti ni mogel
na beg. Zlasti ne tu v Franciji, kajti kaplar je vsem novincem
prebral takole molitvico:
— Novinec, ki pobegne brez orožja, gre za nekaj mesecev v
arest, potem pa nazaj v enoto. Novinec, ki pobegne z orožjem, je
na mestu ustreljen. Prav tako vsak izvežban legionar, pa če je
z orožjem na begu ali brez njega, gre kratl«omalo pred zid. Ver-
standen?
Lojz je se navidezno vdaL Sedel je pri oknu. Mimo vlaka so
drvele iste slike, bežala ista mesta kot pred meseci, ko se je peljal
v Pariz. Razlika je bua le ta, da je tedaj vse zelenelo, zdaj pa se
je zelenje začelo odevati v pisan jesenski plašč... Orleanias ob
bistri Loiri, Lyon, Marseille ...
V Marseülu so jim dali puške. 2^starele, dolgocevne preklje.
Mesta sploh videli niso drugače kot iz kasamiških oken in skozi
žico na dvorišču.
Lojzov kaplar je bü nadut Prus. S hreščečim glasom je pove-
ljeval svoji desetini na dvorišču. Njegove francoske komande so
zvenele nemško. V desetini novincev je bilo največ Nemcev, nekaj
Francozov, par Madžarov, ki so jih oblaki madžarske nevihte
stresli prav sem v legijo, in slaboten Švicar.
Ena, dva — ena, dva. Na levo okrog. Na desno. Naprej marrrš!
Kričanje, psovke in klofute. Vse to je izpolnjevalo tiste kratke
dni v Marseillu. Lojz, kà je vojaščino odslužil, se je privadil le po-
veljem in se izogibal vsakemu spopadu s kaplarjem. Potuhnil se ie,
ubogal vsako povelje, čeprav je kar pokalo po njem. Moj bog-
Samo da me kdaj ne udari. Potem ne bi zdržal več. Le mimo kri,
fant. Le mimo kri
V Lojzu je vsak dan bil potuhnjen odpor večji. Obračal se je,
korakal je kod etroj, njegove misli pa so bUe casto drugje...