Doleiijske Novice inhajajo TSuk petek ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : ;
Cena jim je za celo leto (od aprila tlo aprila) S K, za poi leta 1*50 K. Narot^niiia za Nemčijo, Boaiio in druge evropsko države znaša ÎÎ'ûO K, za Ameriko 4-'50 K-Ijist in «glasi se ]>lačii,joj<) iiajtrej.
Vse ilopise, inirořiiiiio in oziiuiiila si)r(îjpiiia tiakarna J. Krajec nasi.
Oklic.
Na vse inogode načine si ohčinstv» v setlaiijciti Času prizadeva, ila bi / dejanskimi in požrtvovalnimi dokazi svoje ljubezui in skrljiicga sočustvovanja oniiliio vojskine trdote. Za osla'bo ranjenih in bolnih pripadnikov vojske skrbe družba Rdečega ki'iža in za zaostale družine v vojni so naliajajočih krajni pomožni odbori in vojni pomožni ni'acl, ki so se v tem obziru že z največjim uspehom obrnili na požrtvovalnost občinstva.
Dolžnost človeške Ijiibezni in hvaležnosti pa je, da se spominjamo tudi v vojski se nahajajočih lirabrili hranilcev domovine iii tudi tem svojo skrb posvečamo.
Ta plemeniti namen si je za svoj cilj postavit pri f*. in kr. vojnem ministrstvu ustanovljeni vojni oskrbovalni urad.
Dasi je avstrijski vojak od vojaške uprave prav izvrstno opravljen, oblečen ter s hrano preskrbljen, vendar pa naj mu praktična darila prinašajo dobrodošle pozdrave iz domovine.
Skoraj vsakdo izmed nas zaostalih ima med v vojni se nahajajočimi bližnje sorodnike, prijatelje in znance, katerim bi rad napornosti in težkoče vojnega življenja olaj.šal. Nanje naj misli in pri tem tudi onih ne pozabi, ki so sami na svetu ter nimajo pričakovati darilljubeziii od doma.
Podpisani se toraj obrača na občinstvo z iskreno prošnjo, da naj se jim v svrho obdarovanja v vojski se nahajajočih vojakov po.šlje darila, bodisi v denarju, za katerega se bodo darila nakupila, bodisi v naturalijah. Vsakdo naj pri tem plemenitem delu po svoji moči pomaga. Vsak tudi najmanjši dar se bode poi-abil.
Kot darove v naturalijah se Želi: čaj, čokolada (kola), kakao, sladkor (slad-korčki), suho pecivo (eakee, prepečenec, lect itd.), trdi sir (primscn-sir v zaprtih posodah), prekajeno meso (to v pozni jeseni in 110 zimi), sardine, salami in suhe klobase, presnšeno sadje, kompoti, marmelade, će mogoče v lesenih zabojčkih.
orehi in kostanj, zdravilna vina, rum, mineralne vode, sadne soke, cigarete, tobak za kajo in za žvečenje, cevčice za smodke in cigarete iz lesa ali papirja, žepni noži, prakiiČna užigala, pipe za tobak, jedilno orodje, milo in inilnati listki, thernio-steklenice, svinčniki, pisalni papir, krpe za noge iz ovčje volne, nogavice, nočne čepice (cevkaste snežne oglavnice), jopiči vseh vrst, ovratne rute vseh vrst, zapest-niki (približno K» cm dolgi), ušesniki, volnene rokavice, kukala in buzole,
Vj'hna obleka mora biti sive barve.
Darila v naturalijah gori omenjenih vrst ter v denarju naj se blagovoli oddati pri c. ki', okrajnem glavarstvu.
Novo mesto, dne 29. septembra 1914.
Gospejni odbor za Novo meslo: Jakobína Žitek, Renée baronica Rechbacli, Marija pl. Garzarolli.
Nov moratorij. — Odlog tirjatev ottiejen.
Dne iii). sept, je izšla nova cesarska naredba o novem moratoriju. V sijlošiiem omenjamo za danes le glavna določila.
1)	Moratorij še obstoji, vendar je od zapadlih tirjatev, ki so doslej bile vsled moratorija odložene treba plačati Četrtino terjatve, najmanj pa znesek 100 kron z obrestmi cele terjatve in morebitne postranske pristojbine, to se mora torej plačati.
2)	Kot plačilni dan za to Četrtino dolga in za dolžno vsoto 100 kron se je določil za terjatve, a) ki so bile do 30. septembra odgodene, 14. oktobra, torej iituijo dolžniki za to Četrtino oz. 101) K Še vse eno odlog do 14. oktobra tega leta, b) za tiste terjatve pa, ki zapadejo po sedanjih predpisih v oktobru ali novembru, se je pa določil dan, ki sledi podaljšanemu obroku, c) Za terjatve pa, ki zapadejo nied 1. oktobrom in 30. novembrom, dan, ko zapade terjatev, nikakor pa ne pred H. oktobrom. 3) Plačilo tri četrtine
ostanka se podaljša, a) Če terjatev zapade med 1. oktobrom in 30 novembrom, za 61 dni, b) za terjatve, ki prej zajiadejo, zahteva nova cesa]'ska oilrcdba, da se ostanek plača do 30. novembra.
Naše prodiranje v Srbijo.
Uspešen boj pred Krupanjem. Iz
krajev, ki so navedeni v uratînem poročilu, se da sklepati, da je naša armada pri Zvorniku prekoračila Drino in nato prodirala vzhodno proti Krupanju. Srbi so se utrdili na višinah zahodno od tega gorskega mesta. Ključ vseh srbskih pozicij je bil 890 m visoki Ďrni vrh, ki se dviga ravno v sredi med Zvornikom in Krupanjem.
lioj za planine pred Krupanjem je trajal po zasebnili poročilih tri dni. Srbi so bili utrjeni v napol permanentnili sancali, lii-anili so se trdo. Naša aiiilerija se je sijajno izkazala. Treba je pomisliti, da poznajo Srbi tu vsak grm, vsako distanco, ker imajo tu artilerijsko strelišče. Srbe so pregnali, da so morali veČ topov pustiti in bežati iireko Krupanja. Več dni so nas Srbi vnovič napadali, a so bili krvavo odbiti.
Nato so se začeli osemdnevni hudi boji, v katerih sem bil sam ranjen. Vsak srbski napad je bil vedno odbit in vsi srbski poizkusi, dobiti planine zopet v roke, so se izjalovili. Krupanj je v naših rokah.
Drnovac, Prinćinovič in Seravica naša. OsjeŠka „Draii" prinaša originalno vest iz Mitrovice o napredku naših Čet na južnem bojišču. Naše čete, ki so krvavo razbile upade Srbov na naš teritorij, sedaj zmagonosno napredujejo. V bližini Drine in Save je naša vojska že preteklo nedeljo osvojila Drnovac, potem ko je uničila odpor srbske vojske. Po boju so šle avstrijske Čete naprej in vzele kraja Pričinovič in Seravico. Jiomentatnio smo zasedli to celo ozemlje, a čete, ki se bore južno od itiieno-vanih krajev, so v neprestani zvezi z glavno annado. V Drenovcu smo osvojili
LISJTK.
„UbijaČ . .	(Dalje.)
Fant se je samo prebrisano nasmejal in zmigal z ramami, (jex Čas je dejal: „No, Jaiikelj Podbojev bo v par dneh zdrav. Predsinočnjem sem bil pri njem, pa je rekel tako, da pojdeiiio kmalu spet lahko „malo v vas k Andrejevi Lini!"
Zvonilo je ravno poldne, ko sva z
Brundovim „ubijačem" korakala po mestnih
ulicah proti sodnijskemu poslopju. i;
sC
Bog vas živi, gospod vahtmojster, in daj, da bi jih še mnogo spravili na tako pot kot ste mene!"
„Bog daj!"
Zazvenela sta kozarca jasno in čisto, kot da je zlato udai-ilo ob zlato, in rujno vince se je živo zaiskrilo v njih.
Sedela sva z líriindovijii Antonom v zidanici na prisojnem pobočju starih, častitljivih Goijancev in pila, pila kakor za žive in nu'tve. Dobrih deset let je Poteklo od onega jutra, ko sem ga bil, »ubijaČa", odvedel v zajior na okrajno
sodnijo v mestu. Kako se mu je v ječi godilo tiste štiri tedne, ne vem, ker sem bil štirinajst dni po onem dogodku nenadoma prestavljen v K. Služboval sem pozneje zdaj tn, zdaj tam, gonili so me iz ki-aja v kraj, enkrat na Gorenjsko, drugič na Ivras, kakor se je visokim gospodom, ki inuijo p)'i tem odločevati, pač zdelo in dopadlo. Slednjič sem priromal zopet na Dolenjsko, kjer sem dobil mesto vodje na niali orožniski postaji, ki so jo l)ili ustanovili tiste čase v Gorjancili.
Opravljajo službo sem tistega popoldneva slučajno zašel v Antonovo zidanico, kjer je ravno pretakal viiio. Spoznal me je takoj vkljub desetim ali enajstim letom, ki so minila od tedaj, kar so se prvič križala najina pota. Iz že takrat postavnega fanta se je bil v tem času naredil krepak mlad mož.
„Pa pravijo, da popustljivost Škodi !" je rekel Tone in nalil kozari;a iz trcbuSnate majolike. „Glejte, ko bi me bili naznanili takrat za tisto mojo neumnost, ki je bila dovolj težka in koje sem se one tedne v ječi neštetokrat pokesal, kdo ve, kje in kaj bi bil jaz danes. Navadil bi se bil j(;če in njenih prtîbivalcev, doma bi bil
počenjal nove budalosti in počasi bi se bil ves izgubil! Hujšega ni za ndadega človeka, kot Če se navaili postavanja!"
„Vedel sem tudi jaz, da bi vam bila kazen veČ škodila kot koristila in zato sem pustil vse paragrafe in postave lepo v miru doma na polici. Za to pa, da sem vas tako trdo uklcnil, nii sedaj-le vrnite!" sem rekel smeje.
„Takoj", je rekel Tone. „Izpiti morate do dna!" —
„Pa mati so se živiV" „Mati, ej, mal.i so že davno pod zeiidjo, liog jim daj dobro — dasi bi bilo veliko, veliko boljše, da niso! Pet let ali kaj bo že tega! Prehladili so se bili na zimo, pokašljevali in bolehali so par mesecev, dokler jih ni na pondad zadušilo."
Škoda žene! Srca so morali biti za vas, kot moi'e le mati biti za sina. Solze in prošnje njihove tisto jutro so govorile dovolj jasjio."
„Jíili so, bili! Ali kaj hočemo, vsa-kenni je sojeno enkrat! 'ňidi Andrejevega hlapca Tevžeta, ki mi je takrat pri pi'etepu pomagal, je pobralo ravno isto pomlad."
„Torej Andrejev hlapec vam je pomagal ?"	(Konec sledi.J
sovražnikov lazaret ; hrana in municija prihaja našim četan) skozi Seravico.
Novo poročilo o bojih v Srbiji. Graška „Tagespost" je pi'iiiesla naslednje cenzurirano poročilo z Dunaja:
„Na srbskem bojišču naše operacije uspešno napredujejo. Ob krilu naše pro-diralne ceste so se vgnezdile v Podrinju v gozdovih in goratih zasedah močne srbske Čete. Te so vznemirjale in napadale prehode pri Zvorniku in Ložnicí, zato da bi na.še čete, ki so se za nami pomikale, zadrževale. Treba je bilo Podi'inje izčistiti. Po večdnevnih hudih bojih se je našim Četam posrečilo, da so se polastile višin, ki zahodno od Krupanja mesto obvladujejo. Posest teh višin, .fagodnja planina, Crni vrh in Biljek je za i'azvoj nase ofenzive v Srbijo velike važnosti, (iričevje in hribovje pred Valjevom je našim četam dostopno. Ùete, ki se za nami pomikajo, imajo prosto pot in se nimajo več bati srbskih sil. Zavzeli smo važno pozicijo, ki nam varuje hrbet. Vsled tega tudi lažje vzdržujemo prehoda pri Zvornik» in Ložnici brez velikih moči."
Srbi izgubili 60.000 mož. List „lUida-pest" objavlja i)ismo uradnika iKniajskega bančnega društva dr. Evgena Strumpfa, ki stanuje že več let v Soiiji, v keterem poroča, da je nekega dobro poučenega liulgara obvestil belgrajski poslanik v Nišu, da so Srbi dozdaj izgubili GO.OOO itu'tvili, ranjencev in \Ljetnikov.
Italijani v boju z ustaši.
Italijanski listi poročajo iz Bengazija v Cirenajki, da se je polkovnik Latini z nuičnimi četami vseli strok južno od Slonte uspešno bojeval proti ustašem, ki jih je bilo okrog tisoč. liili so dobro oi'ganizi-rani in so imeli tudi artiljerijo. Ustaši so se besno branili m so jih Italijani premagali še le z bajonetJiim naskokom. Na povratku so jih oddelki nstasev vnovič nadlegovali. Italijanske čete so imele sledeče izgube: trije Častniki mrtvi, eden ranjen, šest ranjencev med belokošci, dva-inštirideset med urojciici. Beduinski ustaši so imeli 118 mrtvih.
Renneiikampfov sin aretiran.
Otroci ruskdga generala Rennen-kaniida, ki se je v sedajni vonji žalostno ])roslavil z različnimi krutimi odredbami v Vzhodni Prusiji, so se že več let izobraževali v raznih Šolskih zavodih v Vratislavi. Začetkom letošnjega poletja je Renncnkamiif vse otroke vzel domov. Kako se ]ia začudi te dni razrednik na mestni nižji gimnaziji, ko nenadoma zapazi med učenci 17 letnega liennenkampfo-vega sina. Varnostna oblast, je ndadega Reiinenkami)fa kot Špijona zaprla.
Draga vojska za Švico.
Mobilizacija .500.000 mož stane ftvico vsak dan 1,400.0J)0 frankov, ogrouuia vsota za nuilo deželo. Švicarji čuvajo lastno deželo, kar koristi pravzaprav Fj'ancozoni in Nemcem, .'^vicai'ji zato tudi pi'ičakiijejo, da jih bo tisti, ki bo zmagal, odškodoval. Za izredne izdatke iščejo v ňvici tudi novih dohodkov in nameravajo uvesti tobačni monopol.
Pregledovanje črnovojnikov.
v prvi polovici tiiescca oktobi'îi 1914 so vrsi pli vscii C. 1er. (lotiiobraiiskili do-pohiitvcnih poveljstvili iij'iîd posohnimí zbiralnimi komisijami izbiraiijti (Mustcriuig) vsdi v letili 13i)2, ]Si)3 in 1H94 rojenih, Črni vojrtki podvrženih oseb.
V svrlio proste vožtije na ždcznici iz bivališia na kraj te zbiralne komisije in nazaj, dol>e dotične, črni vojski podvržene osebo pi-i občinskih nradili posebne ('.rno-vojniákc legitimiicijske liste, in sicer oni, ki no bivajo v doinaři občini, na vsak način, v doimiČi obííini bivajoči pa samo na posebno prošnjo.
Poslovni načrt za Dolenjce.
Zbii'alna komisija Št. 1. (^Ljubljana, 1 i. mestna Ijntlska šola, (.bjzova cesta):
Iz politiénííga okraja Radovljica: Sodna okraja: Kranjska gora 1. oktobra; Radovljica 2. in li. oktobra.
iz polit, oki'. Kočevje: Sodni okraji: Velike Lašče 4, oktobra; Ribnica 5. in 6. oktobra; Kočevje (j. in 7. oktobra.
Iz polil. okr. Krško: Sodni okraji: Mokroiiog H. oktobra; ICostanjevica i>. okt.; Krško 10. in 11. okt.; Rateče IL oktobra.
Zbiralna komisija . št. 2. (Ljnbljana, L mestna deška ljudska šola, Komenskega ulica) :
Iz polit, okr, Rudolfovo: Soditi okraji: Trebnje 1. oktobi'a; Žužemberk 2. oktobra; Rudolfovo in 4. oktobia.
Iz jiolit. okr. Litija: Sodna okraja; Litija 5. in C. okt,; Višnja gora G, iti 7. okt.
Zbiralna komisija št. 3. (Ljubljana, Mestni Dom) :
Iz polit. okr. Črnomelj : Sodna okraja: Črnomelj 11. oktobra; Metlika 12. oktobra.
O p o m b a. Začetek izbiranja pri vseli tj'eh komisijah vsak dan ob rt. uri zjutraj.
Črnogorsko bojišče.
Pred Lovčenom. Naša vojska, ki gre proti Črnigori, je najboljše raziioložena. Naši zelo doliro merijo na lj0včt;n. V Kotorju se je prebivalstvo že zelo dobro piivadllo na streljanje. Streli iz Lovčena so vedno redkejši. Prebivalstvo je [joiiolnoma varno in vé, da ne more priti sovi'ažnik danes v lioko niti z morja niti iz ijrnegorc.
Obstreljevanje Bara. Sarajevska „Ros-nisehe Tost" poroča v svoji uradni cen-zur-irani izdaji sledeče: Dne 18, t. m. so naše vojne ladje bombai'dirale Bar in pri tem uničile večji odiiilek Črnogorcev. Tri tetii jc l)ila vjeta bi'czžična bi'zojavka fj'an-coske uioi'uariec, poslana Črnogorcem, v kateri se Črnogorcem naznanja, da mislijo Francozi dne 19. t. ni. napasti Roko Kotorsko. JCei' se nam je točno poročalo, smo se mogli nato tudi pripraviti.
Sijajni uspehi v Jadranskem morju.
Francozi svoj obisk drago plačali.
„Rosnische 1'ost" prinaša naslednjo vest z Igala z dtie 20, t. m.: „Včeraj krog 7, ure 15 mituit se je i)ribIÍžalo Roki krog IT» velikih trancoskih ladij, ki so v gosti megli priSle na O kilometrov od obali. Hoteli so jih pustiti, da pridejo do min. A naenkrat so se ustavile in se začele obračati. V ti'enotku, ko so biie ladje z boki obrnjene pvoli trdnjavi, je z utrdbe Ivobila padel sigiKilui strel, takoj nato pa so za-gi'mele salve z ntivilt LjuŠtica in Mamola. Kanonada je ti'ajaîa kakih 15 niiinit. Jiazdirajoči učiiRík ni izoslal, kajti koj lu'va salva jií uničila eno francosko ladjo. Nič nutnj kakor 24 granat jo je naenkrat zadelo v sredino. Z obale se je jasno videlo, kako je vseh šest dimnikov s poveljniškim mostom vred zletelo v zrak, niikai- se je dvignil velik ognjen steber. Ko se je dim razvlekel, jo Inlo mesto, kjer so si; preje usidi'ali Francozi, prazno. Tudi dve dj'Ugi fi'ancoski ladji sta bili znatno poškodovani. Ostale ladje so nato hitro potjegnile. Naše izgube zna-
šajo: 3 lahko ranjeni na Mauuili in 1 težko ranjen na Ljuštici, ťotomtakem so imeli Fi'ancozi le dva zadetka, vsi ostali streli so padli v morje ter so v našo zabavo dvignili visoke vodene stebre. Dvo granati sta odleteli do Zelenike in se razpočili v kanalu, 1 km od jiostajc. Francoska namera, da razdenojo radiote-legrafsko postajo na Ljuštici se je izjalovila. Postaja je ostala popolnoma nepoškodovana, ker so bili streli ali predolgi ali prekratki. Ker je potopljeni parnik imel šest dimnikov, bo kakšna oklopna križarica. Po teh neuspehih je gledalo francosko brodovje, da se maščuje za težki poraz in je zato odplulo i)od Vis.
Nas dreadnought napodil francosko križanko. Hrvatske „Narodne Novine", poročajo: Neki nas dreadnought se je srečal v Jadranskem morju z francosko križarico „Grej". Križarica je pričela streljati na naš dreadnought. Naša ladja je sovražni ladji razbila kotel. Pod varstvom treh torjjedovk se je končno križa-rici posrečilo, da je ušla.
Nemško-francosko-belgijsko bojišče.
Belguci pod poveljstvom belgijskega kralja udrli do Lowena. „Kiilnische Voîkszeîtung" poroča, Ma so Belgijci prodrli pred enim tednom, poveljeval jim je belgijski kralj Albert sani, čez Meclieln do Liiwna, a so jih v hudih bojih, ki so trajali tri dni, vrgli Nemci nazaj do Autwerinia. Francoska bojna črta predrta. Kot prvi zapiralnik fortov južno od Verduna je padel Camp des Romains pri St. Mtehielu. Bavarski polk je na fořtu razvil nemško zastavo. Nemške čete so tam prekoračile reko Maas.
Čita A^'erdun-Tiiul obstoji iz sledečilt utrdb (od severa proti jugu): Genicourt, Troyon, C am p des R o tu a i n s. Lion-ville, Gironville in na dimgi Črti iz starejših utrdi) Parodies in Jouj^sie. Te utrdbe so tako postavljene, da obvladajo vsak prehod čez reko iMaas. Vsaka utrdba šteje r)()(i do 1000 mož posadke in 30 ali več težkih topov. Forti so zelo nioČni, obdani od 10—12 metrov širokili in 7—8 metrov globokih jarkov, okoli katerih vodi 50 m širok pas, ves preprežen z žičnimi ograjami.
Najvažnejša utrdba je Camp des Romaines pri St. Miliielu, katero so Nemci zavzeli. Mestece St. Miliiel leži na obeh bregovih ]'eke Maas, utj'dba pa neposredno južno na desnem Itregu, okoli 30 km daleč od Verduna, En člen železne verige, ki zapii'a dolino reke Maas proti vzhodu, je s tem izpahnjeii,
S tem je armada bavarskega p]'e-stolonasledtiika dobila jumt prehod čez reko Maas in da prodira sedaj za hrbet francoski bojni črti, je velikanskega po-meiia za nadaljni razvoj dolgotrajnili bojev na skoi'o 300 km dolgi Črti med nemškimi in francoskimi armadami. Ta nemški uspeh bo vsekakor pospešil odločitev te bitke v korist nemškega orožja.
Severno bojišče.
Rusi izgubili pri Lvovu 100.000 mož.
Duinij, 26. septembra. „Neue Ziiriclier Zeitung" piše, da je Rusija spoznala, da jo morala plačati obe bitki z izgubo 100,000 mož.
Nemci bombardirajo Ossowiec. —
Frankfurt, 30, sept. „Fj-ankfurtor Zeitung" poroča iz Peterburga: líne 28. sept. izdan komunilce pravi: Nemci so začeli z obstreljevanjem trdnjave Ossowiec. Trdnjava so na-^in-oti nemški artiljeriji drži.
Nemške čete so obkolile Ossowicc in krogle iz težkih topov že jtadajo na trdnjavo, ki se ne bo mogla dolgo upirati. Ko i)ado Ossowiec, îmajo Nemci prosto pot pi'oti lijelostoku. Tudi v gu-berniji Sinvalki prodirajo nejuške Čete po uspehih, ki so jih dosegle pri Avgustovu
in Mai'janpolu, proti reki Njemen, ob kateri ležita trdnjavi Kowno in Grodno.
Ruski napadi ponesrečili. Rcrolin, 30, septembra. A''eiiki vojni Stan poroča z dne 29. sepsembra zvečer: Na vzhodu so sc ruski napadi črez Njemen proti guberniji Suwalki ponesrečili. Proti trdnjavi Ossowiec je stopila včeraj v boj težka artiljerija,
Rusi vendarle rabijo dum-dum krogle. Dunaj, 2{;. sept. (Kor. urad), jMed vojno municijo, katero so Rusi pustili na bojnem •polju pri Krasniku, so tudi patroni, ki so na prednjem koncu toliko odrezani, da se vidi svinec (diim-dum krogle).
Nemška Nova Gvineja v angleških rokah. Avstralske Čete so zasedle Frie-drîcb-Wilhelnislmfen, sedeŽ vlado v nemški Novi Gvineji, ne da bi se jim kdo z orožjem upiral, Sovražnik je bil oČividno zbran na Horbertsliiilie, kjer so se vršili boji, V Friedrich-Willi elmshafen u so razvili angleško zastavo in uredili gai'iiizijo.
Bolgari v timoški diviziji. V Ostro-gonuse med vjetiini srbskimi vojaki timoške divizije nahaja več vojakov bolgarske narodnosti, Več teh vojakov je prosilo, da jih uvrste v avstro-ogrsko armado. Te prošnje se jim seveda ni moglo izpolniti. Nato so ti Rolgari jjrosili, da jiii v slučaju bolgarsko-srbske vojske pošljejo v vr.stc bolgarske armade, tla se bodo borili proti Srbom.
Poljaki v Nemčiji. „Nowa Reforma" z odkritim veseljem beleži, da se je zdaj v Nemčiji načelno naziranje o poljskih zadevah iziiremenilo, l^oijski listi se lahko v celi Nemčiji jjrodajajo iji Poljaki lahko v celi državi brez nadzorstva orožnikov zborujejo in se poljščina respektira v šoli, v uradu in v cerkvi.
Slavonija popolnoma očiščena. Hrvatsko ministrstvo poroča, da se ini ze-munskem teritoriju ne nahaja nobeden srbski vojak. Tajnik ministi-stva, bivši podban, stori vse, da se zetuunski prebivalci vi'uejo v svojo hiše. Prebivalstvo, katero nima dovolj sredstev dobi državno podporo.
Oblegovalno stanje na Nizozemskem.
Nizozemska vlada je pod orožje pozvala četrti in peti letnik nizozemske mornariške milice.
„Magdebni-giscbe Zeitung" poroča iz Amsterdana: Na Nizozemskem se je v 210 občinah proglasilo oblegovalno stanje. Prepovedal se je tudi izvoz vojnega materijala in živil. To poročilo dokazuje, kako težko da ostane nizozemska nev-trahia. Prepoved se je izdala deloma z ozirom na Angleže in ker je veČina nizozemskega časopisja Belgiji preveč jiri-jazna, vlada pa hoče ostati nevtralna in zato tudi odločno naslopa,
DomaČe in tuje novice.
4. oktober, dan molitve. Slavneum občinstvu sc naznanja, da bo vsîed sklepa avstrijskih škofov v nedeljo, dne 4. okt. na god našega presvetlega cesarja Franca .ložofa, tudi v tukajšnji kapiteljski cerkvi skozi ves (lan izpostavljeno presveto R, T. v molitev za blagor domovine. Ob polti 10. uri bo dnevu primerna pridiga in nato cesarska pontilikalna sv. maša. >ivečer od 5. do 6. ure je skupna slovesna ura molitve z blagoslovom, nakar se presv. R. T. shrani. — Prcdstojnistvo kapitelj. cerkve.
Dr. Seb. Elbert.
Umrl je po dolgi mučni bolezni vele-častiti gospod p. Edvai'd Rervar, provincijal štajerske kapucinske pi'oviucije v Celju, v ()2, letu svoje starosti. Rajnki je iz vele-ugledno i'odbine Rervarjeve v Novem mestu in je bil vsepovsod vsled svoje Ijubeznji-vosti obče priljubljen in spoštovan, Nje-govitii žalujočim ostalim naše prisrčno so-žalje. R. I, P.!
Vsak naj nosi na dan 4. okt., to je na god našega presvitlega cesarja, oficijelen patrijotičeii znak. Ti oiicijelni zimki, in sicer vojne kokarde ter medaljoni s cesarjevo sliko se dobivajo v Novem mestu samo v trgovinah J, Krajec nasi, in Urban Horvat, in sicer vojne kokarde po 30 vin., medaljoni pa po 20 vi]i.
Stotnik Kari Jurman, zet prebl, gos. Zupančiča, generala v pokoju, je padel G. t. m, v bitki pri Lublinu, Iskreno sožalje celi obitelji.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V	mesecu sejitembrn 1914 je 103 strank vložilo 44„50,5K 23b; 1K4 strank je vzdignilo 56.877 K 4B h, 2 strankam se je izplačalo bipotečnih posojil HOO K, Stanje vlog 3,004.427 K 25 h. Denarni promet 348.448 K 40 li. Vseh strank bilo je 665.
Cesarice Elizabete javna bolnica v Novem mestu je tudi prav lepo pripravila svoje prostore za dostojen si)rejem ranjenih vojakov. Na razpolago jc 20 krasnih in zračnili sob. Nekaj sob je namenjenih za častnike, katere so prav posebno okusno opravljene odgovarjajoč vsem modernim zahtevam. Pripravljenih je 140 postelj in so popolnoma opremljene z vsem potrebnim l)erilom in odejami, kar so vse hvalevredno oskrbele požrtvovalne gospe in gospodične iz Novega mesta in okolice pod obče blagodejno in človekoljubno zastavo „Rdečega križa". —- Sedaj se zdravi v bolnici 40 bolj ali manj ranjenih vojakov. V kratkem dojdejo še drugi. — Priporočamo tedaj prav toplo ta velekoristni zavod blagohotni naklonjenosti občinstva iz mesta in okolice, katero je že čestokrat dokazalo svojo vsesti'ansko radodarnost. Vsak najmanjši dar je dobro došel in se sprejme z največjo hvaležnostjo.
Začetek šolskega pouka. C. kr. učno ministrstvo je želji deželnega odbora kranjskega ustreglo iji odredilo, da se prične šolski pouk na vseh šolah, ki jih obiskujejo večinoma kmečki oti-oci, začetkom noveml)ra, na drugih pa takoj. Okrajnim šolskim svetom se naroča, da imajo za to šolsko leto porabo šolskih otrok pri poljskem delu smatrati kot upravičho pri šolskih zamudah.
Državni uradniki in pomožno osobje C, kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu so sklenili dajati ves čas vojnega stanja l7o svojih službenih pi'cjeinkov za vojno podporne namene.
Pomožni odbor za občino Šmihel-Sto-piče nas je naprosil, naj naznanimo, da ima od danes naprej svoje uradne ure za podpirane stranke ob pondeljkih, torkih in petkih 0(1 osmih do enajstih dopoludne. Prosilci in prosilke naj se drže teh ur, ker s tem olajšajo odboru delo in prihranijo sebi nepotrebna pota.
Srbske izgube. Rulgarski listi poročajo: Nova ofenziva avstro-ogrske armade je prizadejala Srbom velikansko izgube.
V	Niš že več dni prihajajo dolgi vlaki z ranjenci. .Samo dne 1 8. t m. je dospelo v Niš 30 vlakov s samimi težkimi ranjeiu;i-
V	Nišu siilob ni n(d)enega prostora več za ranjence. Srbska šuniadijska divizija, ki je bila iioslana v boj namesto timoške divizije, je zadnje dni imela strahovite izgube.'
Rusi z ujetniki dobro postopajo. To dni je došlo več pisem od Mažarov, ki so v ruskem vojnem vjetništvu. Vsa i)isma poročajo, da Rusi z ujetniki dobro postopajo.
Zopet glas o kranjskem junaštvu. „Reichspost" piše: Kranjski 17. domaČi pešpolk, ki je od nekdaj znan kot eden iiajstanovitnejših avstrijskih pehotnih polkov, si je z junaškim vztrajanjem ob najtežavnejših razmerah tudi v tej vojni ]n'iboril nennnljivo vojaško slavo. Iz gornjega o]jisa je razvidno, da se jo tako častniški zbor od polkovnoga ])oveljnika dol kakor tudi moštvo 17. pešpolka Čisto nenavadno hi'abro držalo. Kranjci so se krepko vzdržali nasproti veliko moČnej-šenui sovražniku.
Rusija se vrže z vso silo na Nemčijo-Pariška izdaja lista „Newyork llej'akl"
poro6a k dtie 15. sept, iz Petcrbiirga, da je vojni minister izjavil, da sc bo Rusija vrgla vso silo na Nemčijo in zato od-])oklicaIa mnogo čet iz Galicije na iictu-ško mejo,
Nemci eno japonsko križanko potopili. I/. Londona se poroCa, da je neka nemška ki'ižai'ka v Vzhodni A/Jji neko japonsko torpedovko potopila.
Iz Južne Afrike. Reaterjev urad poroča: Zaliv Liideiitz so tlne li). t. m. zasedle južnoafriške iete. Nemška posadka se jc dan poprej umaknila, še prej pa je razrušila železniško pi'ogo in brezžično postajo.
Francosko brodovje pred Malim Lo-šinom. Iz Pulja poročajo graški listi : 24. septembra popoldne okoli dveh se je pojavilo francosko brodovje pred Lošinjcm in je Mali Lošin obstreljevalo. 8koda je neznatna.
Francozi v črnogorski vojski, Metković, 25. sept. Na nekem mestu so naše Čete prekoračile reko, ki tvori mejo itKid Črnogoro in Hercegovino ter pognale Črnogorce z bregov. IVÍed mnogoštevilnimi mrtvimi sovražniki je bilo tudi več 1^'ran-cozov, ki so očividno pripadali svoječasni francoski posadki v Skadru.
Italija proti trancoskim nabiralcem italijanskih vojakov, „('oiriere della Sera" poroča iz San Rema: Italijanska vlada je izvedela, da vabijo francoski nabiralci ob francosko-italijanski meji mlade Italijane, da naj v francosko armado vstopijo, in da izvabijo veliko mladih ljudi. Odi'edila je zato stroge odredbe, da prepreči nadaljnje delovanje francoskili nabiralcev.
Ranjeni Rusi. V naših vojnih bolniš-nicali leži več ruskih kakor avsti'ijskih ranjencev. Razmerje naših lanjenccv nasproti niskim je tako, da ju'ide na dva naŠa ranjen{;a oseni Rusov. Ruske Čete so izstradane in slabo izgledajo. V želodcilt nu'tvih Rusov so naši zdravniki našli oves, sui-ovo koruzo itd. Prosluli kozaki so bojazljiva. Oela &totnija beži, če zagleda pet. naših dragoiicev.
Nemška križanca ,Emden' pred Ma-drasom. London, 25. sept. Reuterjev urad poroča uradtio iz Kalkute. Neiuška križanca Emden se je pojavila pred Madra-som in s streljanjetii iižgala dve skladišči olja. Angleške utrdbe so odgovai'jale na ogenj. Enulen pa je pogasila svoje luči in izginila v temi. Nemška k]-ižarka „Emden" jc, kakoi' poroča „Uaily Telegrapli", v Bengalskem zalivu napravila Angležem 18 miljonov škode.
izjalovljen vpad Rusov čez Karpate.
líudimpešta, 27. sept. (Kor. urad.) Ogrska korespondenca poroča: Kakor se vidi, jio-skušajo mali ruski oddelki pri prelazih čez Karpate diverzije. Včeraj se je vršila pri prelazu Uzsog v koiuitatu Ung manjša praska med našimi, za obiambo prelaza določenimi malimi četami in med ruskimi četami. Danes je prišlo do spopada pri Torony v komitatu Maramaros, ne da bi se Rusom posrečilo udreti na katerikoli točki Čez mejo. Te praske, ki so se vršile daleč od pozorišča velikih dogodkov, so seveda brez vsakega pomena. Njili edini namen bi bil, odvrniti pozornost od glavnega bojišča in vznemirjati prebivalstvo. V spoznanju te odkrite namere in y pravom vpoštcvanju iste, seje ta istočasno izjalovila.
Zelo hude ruske izgube. Kakor poroča „Neucs Wiener Tagblatt", je rtiska armada od začetka vojske na vseh bojiščih izgubila 220.000 do 250.()00 mož, ki so bili od nemške, ozironuv avstrijsko-ogrske armade ujeti, in pa okoli 1100 topov. Ako prištejemo še približno enako število padlih in ranjenih ruskih vojakov, dobimo, da znašajo dosedanje ruske izgube skoro pol milijona mož. Rusi te človeške izgube pač lahko nadomeste z novimi silami, ne ino-1'ejo pa izpopolniti svoje artilerije, ki je izgubila dosedaj gotovo eno četilino topov.
Velika vojna kontribucija. Rerolin, 2f). septembra. Nemčija je doslej naložila francoskim in nemškim mestom 751 lui-
lijonov vojne kontribucije, od katere je ena desetina že vplačana.
Kako so Rusi v Vzhodni Prusiji gospodarili. Rusi so bih v Vzhodni Prusiji zasedli 67 mest in 2(J00 vasi. Med dva in en četrt milijona prebivalcev jih je nad 1 milijon pobegnilo. Izgubljena je ena tretjina živine, posestva, priicenjena na 7800 milijonov mark, so zdaj komaj pet niiljard vredna. Deželo so leta 1!)09. cenili, da je vredna IG miljard, zdaj je vredna 12 miljard.
Upori proti Angležem v Egiptu in v Indiji. Iz Indije in iz Egipta se poroča, da prebivalstvo revoltira proti Angležem. V notranjem Egiptu so že iz vcč krajev izgnali angleške Čete, V Kajii'u so angleški častniki egiptovski domačini izjavili, da bi se ne mogli boriti proti kalifu, če izbruhne vojska med Anglijo in Turčijo. Angleže je ta izjava zelo vznemirila. Vse angleške častnike, ki so v Egijitu doma, so v 24. urah odposlali v Sudan.
Rumunija proti Rusiji. Rumunska vlada je odklonila pritožbo ruskega poslanika, ki se je pi'itožil, ker je Ruiinniija prepovedala Rusom prevažati vojake po Donavi v Srbijo.
Kako so Srbi Srem pustošili. „Srijemske Novine" poročajo, da so Srbi v Sremu požigali hiše Hrvatov, Ogrov in Mailžarov. Poizveduje so višina škode, ki se preljivalstvu vrne.
Francoska vpoklicala pod orožje letnik 1915. Pariz 2G. septembra, (^Óez Sim.) Francoska je vpoklicala pod orožje letnik I i) 15.
Povišanje cenam živil na Dunaju. 24. t. m. HO na Dunaju ztiatno cene živilom ijoskočile, in sicer kavi za 40 vinarjev pri kilogramu, petrolejn in špiritu za 4 do 9 vinarjev pil litru, milu 2 vin. na 1 kos, črnemu premogu za 24 vin. pri 100 kg.
Velikanske francoske zgube. Rim, 24. sept. „Trib\ina" ceni francoske zgubc v zadnjih bojili na 100.000 mož. Francosko levo krilo je popolnoma jiotolčeno.
Utrjevalna umetnost Nemcev. (Kor. urad.) „Manchester ÍTuardian" pravi, da je nemško stališče ob reki .\isne tako trdno, da mora vsak napad, če nc nastoi)i kakšno strateško presenečenje, dovesti do nasprotnega učinka. Napadi na to stališče morejo le tedaj imeti kak uspeh, če bi bil sovražnik prej že popolnoma utrujen. Nemci so umetnost utrjevanja na bojnem polju dovedli do višine, ki je doslej ni nihče dosegel. Oni znajo postojanko, ki je po svoji naravi navadno trdna, spremeniti v utrdbo, ki je močnejša in ima več odporne sile kakor obrambna črta, napravljena iz jekla.
Nemška ofenziva napreduje. Dunaj, 29, sept. Nemška ofenziva na Francoskem napreduje ugodno in uspešno. Pri Verdunit je zaznamovati bistvene uspelie. Na desnem krilu je bil francosko-nemški napad zmagovito odbit.
Beg iz Pariza. Do 25. septembra so morali Pariz zapustiti vse žene, starčki in otroci in vsaka družina sme vzet.i s seboj le toliko prtljage, kolikor jo morejo sami nesti, ker so vlaki že itak pj'enapolnjeni.
Pismo iz južnega bojišča : Danes Vam pisem zopet iz druzega kraja. Vas je po-žgana, vse zapuščeno, razvaline se še kade. Okrog tavajo razne domače živali in išoejo zavetja. Vojaki jim ga radi dovolijo — v svojem želodcu. Takoj iz vasi je napravljen most na Čolnih črez Savo. Iz daljave se sliši in vidi streljanje topov. Včeraj po noči (19. do 20. sept.), je bila strašna bitka 1)0 noči. Zmagali so naši in se celo združili z bosanskimi Četami. Nevai'uost je bila ])a velika, da so se špitali in tren Že umikali. Spimo pod milim nebom. l'o dtiževju jc Jiastopil mraz. V naši vasi se obveže na dan do 1000 ranjenih.
Boji ob grški meji. Gi-ški listi poročajo : Po zanesljivih poročilih nastoiiajo bolgarski četaŠi sporazuituio s Turki, (ieta, kije štela več tisoč mož, je poizkusila mejo
prekoračiti, a je bila vržena nazaj. Drnga četa, Bolgari in Turki, je tudi poizkusila mejo prekoi'ačiti, a so jo Grki zajiodili in ubili 9 Turkov, 7 banditov je pa pobegnilo.
Deželni odbor kranjski je sklenil, da se v klubovih sobali dež. odbora priredi iilialka deželne bolnice s 50 posteljami za ranjence.
30 neznanih vojnih ladjj v Kattegatu.
„lierliner Tagblatt" poroča iz Rotterda-ma: „Standard" poroča, da so videli ribiči v Kattegatu 30 vojnih ladij, ki so se proti jugu peljale. Ribiči ne znajo, kateri državi da vojne ladje pripadajo.
Dvoboj med ruskim in srbskim častnikom. Sotija, 25, sept. V Nišu se je te dni vršil ki vav dvoboj med ruskim pol-kovnikoiti iluravjevoiii in srbskim natipo-ročiiikoniGavilloviČetn. "Muravjevajc krogla zadela v prsi, na kar se je dvoboj ustavil, Polkovnik je zelo težko ranjen. Povod dvoboju je dala zaničljiva sodba ruskega Častnika o si'bski armadi.
Kolera v srbski armadi. Sofija. Tukajšnji listi poročajo iz Niša: Srbske čete so duševno popolnoma pobite. Do sedaj se je v srbski vojski konstatiralo 12,000 slučajev kolere. Vsaki dan umre 200 do 300 vojakov.
Kolera v Avstriji in na Ogrskem. Dunaj, 29, sejít. (Ivor, urad.) Sanitetni oddelek notranjega ministrstva poroča: 28, t. m. so baktei'iološko dognali dva slučaja kolere na Diuiaju, po en slučaj pa v Žižkovu na Óeškem in v Pišiiui v Žleziji. Šlo je za z bojišča došle osebe. Po poročilih, došhh 2B. t. m. iz (.îalicije, so pri vojakih v Do-brumilu dognali 22, v Podgorici pa 9 slučajev kolere.
Prekinjen izvoz žita iz Rumunije. liukarešt, 30. sept. (Kor. urad.) „.\genee telegraphiiiue Roumaine" poi'oča, da izvoz žita in moke iz llumunije ni bil prepovedan, venilar pa prekinjen, ker je bilo nemogoče veliko množino vagoimv, ki so bili namenjeni v Avstro-Ogrsko iii Nemčijo, odposlati naprej.
Preki sod vRumuniJi. Berolin, 29. sept. V Rumuniji se je proglasil preki sod. V kratkem se skliče i'umunska zbornica.
RumunskI kralj nevarno obolel. Kralj Karol leži že deveti dan v postelji bolan. Napadajo ga krči v želodcu. Obolel je tudi nevarno na jetrih. Jesti more le malo.
Nemški letalec nad Parizom. Dunaj, 29. sept. Neki nemški letalec je metal v Pariz zastave z napisom; Nemški letalec pozdravlja meščane mesta Pariz.
Dardanele zaprte za vse ladje. Dunaj, 2!). sept. Turčija je zaprla Dardanele z minami, tako da je prehod vseh ladij, tudi trgovskih, nemogoč.
Kdaj bo Nemčija sklenila mir? Berolin, 2(j. sept. (Kor. nradV Napram raznim vestem, da Nemčija želi mir, se konštatira, da je splošno mnenje v Nemčiji to, da bodo niei'odajne osebe v Nemčiji in nemško ljudstvo sklenilo mir samo takrat, kadar bo položaj tak, da je v bodočnosti izključen vsak najjad na Nemčijo. TonaziranjejevNemčijisploSno.
Nove pisemske znamke. Trgovski minister bo izdal s 4. oktobrom nove znamke po 7 in 12 vinarjev. Te znamke bodo v prometu ves čas vojne in se bo nadplačilo dosedanjih ztiamk 2 vinarjev pil vsaki znamki poi'abilo za podpiranje družin na bojišču padlih vojakov.
Najnovejša poročila.
Boji v Belgiji. Y lîelgiji so se pričeli novi hudi boji. Nemci povsod zmagovito prodirajo. Iz Ostende prebivalstvo beži. Mesto Allost so prebivalci že zapustili in ga Nemci že bombardirajo. Belgijska armada beži v aiitwerpenske utrdbe. Pred Antwei'pnom sta dva obslreljena foi1a porušena.
Rusi in Angleži so v nevarnosti.
Neki tui'ški list poroča: Emir Afganistana je zbral 400.000 rednih vojakov; njegov brat Naar Ullah Khan je imenovan za poveljnika in pelje čete na ukaz emirja proti mestu Bešver, ki je ključ do Indije. Ćete hočejo mesto zasesti. Dnigih 300.000 vojakov pod poveljstvom prestolonaslednika pa koraka na Rusko.
Angleži zaplenili španske bojne ladje. Dunaj, 1. okt. Angleška adinii'aliteta je zaplenila v dveh ladjedelnicah španske vojne ladje, ki so bile v delu.
Bulgarski listi poročajo, da so srbski častniki dvakrat usti'elili na Pasiča, ki se je peljal v avtomobilu. Pašič ni bil zadet. Častniki so pobegnili.
Loterijske Številke. Gradec, 30. septembra 51 3
7 45 ()1
Belokranjski - vestnik. -
Vinica. Vojni čas je tudi v naš kraj prinesel živahnejše gibanje. Citamo od drugih krajev o pomožnih odborih itd,, a tudi mi nismo zaostali. Ustanovili smo pomožni odbor za „Rdeči kriŽ", in za rodbine vpoklicanih rezervnikov. Nal>ralt stiio okolu 450 kron denarja in dva zaboja domačega platna. Plaht je darovanih okoli IGO. Sadja se je od tu poslalo tri težke vozove. Bog daj, da bi tudi kaj Itripotiioglo k ozdravljenju ranjencev. Kolikor se nam je dozďaj poročalo, imamo tudi iz naše občine nekaj ranjencev. Veliko se moli za konečno zmago naše armade, — Letina je dokaj dobra, vina bo tndi po priliki. Da bi le Bog dal za trgatev lejjo vreme.
Iz Suhora. Na praznik Malega Šmarna l)opoldne ob 3. uri je predaval pred žup-niščem ob krasnem solnčnem vremenu g. deželni poslanec Alojzij Mihelčič o vojski. Omenil je strašni zločin, ki se je izvršil nad iirestolonaslednikom Fran Ferdiiuindom in njegovo preblago in plemenito soprogo Zotijo. Nato je poljudno pojasnil, kako se sedanja vojska razvija, kaj je regiment, divizija, armadni kor itd, Konečno je dobro raztolniaČil, kako je vojna pošta organi-
Patťtiin srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj eni in znancem prožalostno vest, da je naš SfCaoljubljeni sin oziromu brat, svak in stric gospod
ÏTraank ^oho
C. kr. stotnik c. kr. domobr. pešpolka št, 17.
dne aíí. avíruatn t. 1. v 36. letu svoje starosti nn severnem bojišču Juiia>ke smrti Oastiio umrl sta docnoviiio.
Sv. mašo nudušnicc se bado brale v obeh tukajšt\jih cerkvah. Tem [lotom se tmii vsem zuHncem in ))rijateljoiii ii«jÍKkreiiejc zahvaljujemo za v obilni meri nam izkazano sočutje.
Rudolfovo, dtic 2. oktobra 1914.
Žalujoča rodbina Mramor-Kobè.
zirana in kako deluje. Ljudstva sc je hilo zltralo mnogo, veliko mož, fantov, deklet iti žen, ki so 'A v(dikini zanîiiianjoni i)o-sliiŠali in bili hvaležni govorniku. Po govoru se je bila nabiahi nepričakovano precejšnja svota za ranjence v vojski.
V celi župniji se v sedanjem bojncni ť^asujtravyeliko moli za blagoslov avstrijski aj'madi in njenemu orožju, V farni cerkvi i[i 1)0 iiodružnicali se moli vsaki veČcr sveti rožni venec in litanije presv. Srca Jezusovega. Kjer pa ni cei'kve, se ljudje zbii'ajo v gi'ucali iiri vaški kapelici in ondi goreee molijo in prosijo Oosjioda voj-skinib trum za srefno zmago nad sovražniki.
Tukajšnji učiteljici gdé. Srečka Poljšak in Julika Jjuseliîitzky pridno pobirate po celi župniji darove, s katerimi boste na-jiravile zimsko o])iavo vojakom na severu. Cast vrlima I'odoijiibkiiuuna !
Bolnica v Kaiidiji.
Za ranjene vojake v bolnici Kandija so darovali : Gdč. Gregorič Pepca in gospa liajde iz Novega mesta češjilje. (íospa in gdč. lîudnova ste razdelili kavo in sadje, iiospa dr. Žitkova, gospa Kalčíčtíva, gospa ToporiŠeva in gpdc. Skaletovi so razdelile kruli, siatiiiio in eigarete. G, dvorni svetnik pl. ňuklje in g. dež. poslanec Milan pl. Řuk^e smodke in cigarete. Ó. g. žuiniik Ncniaiiié, g, dr. StraŠek in g. Hladnik, poštar V Kaiidiji — cigarete. Gospa Vodnik, Novomesto, kruli in Češplje. (îospa Kalčiě, Novoiticsto, naredila iii i'azdelila med češkimi ranjenci 555 češpljevib cmokov. Ď. g. Župnik Ùesenj, Podgfad, 5 kg masla. Županstvo ňuiibel-Stopiče razdelilo vsakemu vojaku po 5 cigaret. Gosjia Foršek, Novo mesto, kruh. Gospe dr. tSlanc, dr. Sclicgula in dr. Zakrajšek so razdelile vsem cigarete. Č. g. Lobc, vikar v Novem mestn, je poslal jei-bas kruha, Go.spa Vodnik, Novomesto, je poslala 18 pai'ov zimskih ndč za odisle vojake. Ravnateljstvo kmet. Šole na Grmu poslalo trikrat češ]dje. Cč. solske sestre iz ňmiliela darovale za vsakega vojaka eno inaio potico. Preč. g. kanonik Žlogai' Je poslal hrvatske in slovetiske knjige. C. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu ogrske knjige. Cešplje in drugo sadje so prinesli tudi sledeči: Srebernjak in Ana Susek iz Vtl. Slatnika, posestniki iz Potovrha, .Tožefa lilažie iz Katiinega vrlia, M. Ivoračin iz Ždinje vas, A, Slak, Potovrli, Fj'ane Grašič, Jos, ř^efran iii Kr. Testen iz Gotne vasi, gospa ICi'ampl iz Novega jnesta. Za vsa blagohotno naklonjena darila naji)risrč-iiejša zahvala.
Dopisi.
Iz Št. Jerneja. Naš gospodai'ski odsek je prii'odil v nedeljo, dne 27, septembra po kr,šČanskem nauku v lepi di'uStveni dvorani predavanje. Ře precej moških in tudi nekaj žensk se je uiieležilo tega pouka, ki so pi'av pazljivo sledili govoru čast. g. svetnika in župnika, ki je zelo ])oučljÍvo govoril o potrebah sedanjega vojskinega Oasa, osobito pa tudi resno besedo vinogradnikom. Govoril je o snagi in redu v lii-amih. Uazju'avljal je temeljito, kako se pravilno ravna z vinsko posodo, da bo v njili dobro vino, da letos ni trcl)a preil 5. oktobrom trgati, če hočejo dobro vino ]»ridelati, in, kako je j'aviuiti z gnilim groz(ijem, da ne bo itiiclo vino duška ali kake di'uge napake. Pi'iporočal je zdravo grozdje posel)ej spravljati in nasvetoval, kako se je ogibati na))ak in kako jih po-lu'avitî, kadar so nastale. Vsi so bili hvaležni za potrebni pouk našemu strokovnjaku, č. g. svet, žujmiku Ant. Lesjaku, posebno sedaj, ko se bo ravno pričela trgatev tam, kjei' ni toča pobila te žlahtne vinske ka])-lji(;e. — Govoi-il je še poleni vidi mladenič (îlobavs iz Šmarja ter pi'ipoj'očal, da naj mladi dečki in gospodaiji pridno hodijo obiskoval gospodarske U;čaje na Grmu iti drugod, kadar se prii'cjajo, Uazšli so se jiosliišalci očividno veseli in bogatejši na novili slučajili v naprednem kletarstvu.
Iz Dobrniča. Dne 28. avgusta je odšel prostovoljtio k vojakom naš nad vse eislatii .r. Bai'le, načelnik tukajšnjega telovadnega odseka „Orel". Bil je jako vnet iti marljiv voditelj iti je zelo skrbel za povzdigo slovenskega „Orla". Ker je odšlo mnogo tantov „Otiov" k vojakom, je pa tudi njega gnala ljubezen do domovine iti cesarja, da je vstopil v vrsto med kranjske fante. Pogrešalo ga bo pa tudi tiaše „Kmetijsko društvo", pri kojeni je bil več časa kot motorist.
Umrl je dtie 22. sept. Janez 'J'esten iz Železnega; marsikoga je zanitiiala njegova imvest iz vojaškega življenja, posebno, kako je po liosni vole iskal, katere je bil izgubil in kako Je pri Banjaluki sod vina izpraznil. Pri vojakih je služil 1. 1878. Bodi mu lahka domaČa zemlja!
Iz Adlešič, 28. sept. X'odpisani župnik naznanja s tem, da bo drugo nedeljo, 11. oktol)ra, ob 10. sv. tiiaša na Plešiviei, pri cerkvi sv. Mar. ATagdalene, ki je dobila pred ki'atkim dva nova zvona, za katera je pobiral prostovoljne darove po Beli Krajini lani in letos kljuear Miko Gi'abrijan in nabral prav lepe zneske, za kar se podpisani župnik vsem dobrotnikom prav srčno zahvaljuje. Bog jiovrni vsem stotero! Nova zvonova tehtata: veliki 281 kg, mali ]>a 86 kg, in staneta z vsemi stroski vred 1249 K 59 h. V račun ])íí Je vzel zvonar stara dva zvona, ki sta tehtala 101 kg. imenovano nedeljo ae bosta oglasila nova zvonova prviîa-at pri sv. maši.
Ivan Šašelj.
T^éoxiioo^
plačujem do H6 kron na 100 kilogramov v Novo mesto postavljeno. C. Germ,
Prošnja.
8!)
Pokojni moj sin	AHiiii tJcliiffrcr je razpopotiil in
deloma tudi rai'.jiroiliil	jirccej l^iiji^, «Inst.i komtiozicij
za (Tlitsovir. Koi' ju	a iQiii íiiojh domiifn knjižnim
inuiiiO |)ri/adeta iu so	jionianjkljivo Icpu ïibirko Icjio-
iiiovnih iti	')i mi l>ilo kat ud uckduj
lirnvutiMi lastniku ?.olo	Ijiilio, Se bi liile dotirno ]i. n.
OKcbo tako ]iHJci/.ne in	bi bluj^ovulilo slvitr vrniti.
BrSljin, 30. lioijtcmljra 1914.
FRANC SCHIFFRER sklad, mojster v p. V najem se odda s prvim noveitibroni
lepo stanouonjei
s tremi sobami, kuhinjo, kletjo in vrtom. Jije, pove upravništvo „Dol Novic".
J. Krajec nasi
" Novo mesto ■■
iiajtopleje pnjiorota avojo podjetje naklonjenosti preôastito diihov,šúÍHe in slav-neffa občinstva, posebno na Bojonjskeiii.
T^îttl'^^ll*!! izvršuje točno iti lično XlMKll llil vsa v tiskarsko stroko
9]>adnjoča dtda, — V zalofrî ima vedno ccrlivoiie, šolske, oličiiisko in vsakovrstne ilinso ti.skovino.
in sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, niolitvonike, zupi-siiike itd., ter rabi v to lo n[ijl)oljše blago. Hokskc knjižnice, izobraževalna društva i)i sploli narueilii v večji iiitiožiitidoliijo primeren popust.
ima knjige iz lastne
Knj
Knjigarna';
'H*"'zaloge, kakor tudi veliko izbiro Iei»os!ovnih, ])oii(;iiih in za-biiviiih knjig ter niolitvenikov. Zaloga Šolskill lilljig.	30-7
Prodajalna
papirjem, písarniškiiiu in šolskitni [lotreb-šanaini ter z najrazliťinejšind prcdjiietl kot primerna darila ob vsaki priliki.
je prošnje za sprejem predložiti do 15. oktobra t. 1. V Šolo se sprejemajo učenci zimske šole in ueenci letne šole. Zimska šola traja do aju'da, letna pa do konca oktobra. Za Iirano in stanovanje je plačati po 30 K na mesec. Sinovi ki'atijskih posestnikov lahko prosijo za prosta mesta. Prošnje, katf^rim je priložiti krsttii list, šolsko izpričevalo, zdravinško iz[)ričevalo, izpričevalo o lepem vedenju in obvezno liismo starisev ozir. varuha za vzdi'žavanje učenca, je pošiljati ravnateljstvu kmetijske šole na Gj'iun, posta Kandija pri Novem mestu.
Na gospodinjski šoli v Šmihelu se
prične novo Šolsko leto z mesecem novembrom in je prošnji za sprejem predložiti do 1 "j. oktobra t. 1. V solo sprejeta dekleta morajo stanovati v samostanu šolskih sester v Šmihelti. Gospodinjska šola traja do konca julija. Za hrano in stanovanje je plačati po 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se odda šest deželnih štipendij po 15 kron na mesec. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti krstni list in šolsko izpričevalo, je predložiti na vodstvo gospodinjske sole v Šmiheiu pri Novem mestu. Vsa jiotrebna pojasnila daje ravnateljstvo kmetijske šole na Grniu.
Gospodarsivo.
gnojnico ali kompostom, ta lio največ dosegel, ker bo brez posebnih stroškov lahko dosti več jiridelal.
Ali niajhtio je Število takih ))oljedel-eev, ki bi lahko vozili domaČa gnojila na travnike. Dosti več je takih, ki so navezani na umettia gnojila. Kdor količkaj more, naj pripravi tudi za travnike nekaj domaČega gnoja. Dimgo Je pa treba kujiiti v umetnih gtiojilih. Četudi nam ne gre sedaj denar tako izpod rok kakor v mirnih časih, vendar moramo imeti pred očmi naše travnike, katerih ne smemo zanemariti, preti očmi pa tudi našo živino in naso rejo, katera ne sme tr])eti zaradi vojnih dogodkov. Naša živina ])Otrebuje tudi v pri-liodnjem letu dosti krme, da ne bo trpela pomanjkanja in da je ne bo treba v sili odprodaj ati.
Zato naj se pa gos])odarji že sedaj pobrigajo in naj skrbe za umetna gnojila, če ne morejo pomagati travnikom z domačimi gnojili.	lîohrman.
Travnikov ne smemo zanemarjati!
Letošnja košnja je bila ugodna. Pil-delali smo dosti sena in otave. Naša živina se bo iabko preživela Čez zimo. Skrbeti je pa že sedaj, da bomo tudi prihodnje leto pridelali zadosti krme. In zato nam ne sme biti vseeno, ali se travniki gnoje ali ne. Za gnojenje travnikov rabimo zlasti umetna gnojila, V sedanjem vojnem časti se bo pa eden ali di'ugi zbal takih stroškov in raje ne bo gnojil travnikov. To bi pa ne bilo prav!
Travnike moramo tudi letošnjo jesen gnojiti, še bolj kakor sicei', zaradi tega, ker so nam dali letos bogate pridelke. Naravno je, da je dala travniška zemlja letos mnogo svoje moči, mnogo svoje re-dilnosti iz sebe, ki jo prešla v pridelano krmo. Po takih letih se zemlja izdela in izmolze, tako, da ji moramo priskoiiti na pt^moč z (lobritii gnojenjem.
Letos bo ])rav posebno gledati na to, da se rabijo v večji meri domača gnojila, če jih iiiiaiiio. Kdor skuša svoje travnike gnojiti s hlevskim gnojem, z
Va/iio iiiiziiaiiilo.
ZiinuU prevelike zaloj^c
KLOfilliOV
najnovejše oblike invrazličnih barvah
sem znižiii eeiie takd, da
oddajem kloliuke, ki so veljali poprej r^'— kron setliij /m Ith— kron
» » r » »
w v J;
*	.1) » .v *
S'—	—
*	. » Ji -
» «
v
J)
I'—
»
J)
))
»
Viuiicsto slanini kov /u
moške prodajam tudi prav lahke kh)bukcî po 1'20 kron do 1-60 kron.
Sklonil aeni delati z najmanjšim dobičkom zraven svojih drugih obni. Tudi 80 no l)odem več vozaril s klobuki po sejniovib, ker se blago vso pokvari ter bodem lahko že zaraditoga postregel vsaceniti edino-le z dobrim in nepokvarjenim blagom in tako po ceni, da cenejše ne more nihče prodajati. O tem sc lahko vsak pfG[int:a in bode tudi vsak gotovo zadovoljen.	5-12-8 Odi. spoštovanjeni se ]iriporoCujeni LEOPOLD KOPAČ,
domača In že veliko let obstoječa prodajalna klobukov v Novem mestu (Glavni trg).
□□□□□□□nonnnoaannnnnonDolnDnaaaonaanDoaDnnanonnnna
□ □ □ □ □ □ □ □
D □
□ □
POJASNILO.
Ker kroiijo govOTice, knkor da bi iiTenulila a?ojo trpovino b klobuki xa dame v Ljubljano, vljiidco naïQfinjam, da som siccr prav/ola v Ljubljani tia Meiitnijm (rgii M. 7 [irodajaliio B klobuki, toda vkljúb (omii liodom 7 říoveni ineBtii trgovino s klobuki nespremenjeno nadaljevala in to Se colo v ]>opolnejii mori. ~ Postregla bodoni vsoBtrniiako toěno iii okusno in tudi po ziiiernib conali.
V trdiiom siatipanju, da mi ohranijo vsa častite dame tudi nadalje 8vojo dosodaujo uaklonjouoBt, liriiioroííujum se vclesjiostovanjein	DDK'"
NOVO MESTO, 25, septDtiiljra IBU.	' ' ^^
□ □
P
D □
□ □ □ □ □ □ □
□DDanaDnnoDnannanananann□□□□□□□□□□□□□□□□□□onnnaaD
Gospodarske drobtiiie.
Na kmetijski soli na Grmu se prične novo šolsko leto z nicseceiit tiovembroiu in
Popolnoma varno naložen denar.
fe
o
/a Kaiidijo in okolico, rog. /adr. z neoni, zavezo = Y lîistneui doiiui v Kandiji =
sprejema hranilne vloge od vsacega, ie je njen ud ali ne, ter obrestuje po
i'i
01
1-0-25
4 it»
na leto brez odbitka reiitiicga davka, katerega aama iz svojega plačuje.