1» It C) I. E T A R E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo«lav Fedcratloa, S. P.--Glasil« Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. s7 _ NO . 1706. m *mm4-«lM« Mttar. »m. C. 1907. al t* »s*t tfflm tf CMm*. III.. m*f m« A«* at Cmtsm af Barst >. !•)• CHICAGO. ILL., 22. MAJA sebno pa se je zavedal su-periornosti nemške tehnike. Prav vsa mernika iznajdljivost m agilnost je bila mobilizirana vsa leta pocj njegovo vlado v vojni namen. Kajti Hitler ni pacifist, čeprav je rad govoril o miru in o svojih skušnjah in trpljenju v trenčih. Hitler ni bedak, kakor ga nekateri podcenjujejo demokraciji in civilizaciji v škodo, pač pa človek ogromnih sposobnosti, ki je bfl v stanju ©pojiti devetdeset milijonski narod z vojno histerijo in ga oborožil kakor še ni bil oborožen no-ben narod v zgodovini. Vojna za program Nemčija ni šla v vojno tja-vendan, ampak za nacijsko ideologijo in nadvlado nad Evropo in vsem svetom. Hitlerje\ 'Mein Kampf" jasno pove, kaj naj bodo nameni in cilji tret-jftfa rajha". Sedaj jih uresničuje. Dežela, ki je bila leta 1918 poražena in nato u ugažena od zaveznikov in tudi od Zed. držav, njen« narodne manjšine pa v novoustanovljenih detželah zatirane, se m daj maščuje in maščuje tako, a a boli. Mali narodi žrtve Glavna žrtev nacijski h invazij dosedaj so mali narodi. Nekaj ai jih je Hitler izbral za u-ničenje. Svoje (glavne po»ku»e V NEDELJO 26. MAJA konferenca JSZ in Prosvetne matice v dvorani društva st. 6 SNPJ SY<;i%X, PA. Prične »e ob 2. pop., novi čas. Isto nedeljo konferenca JSZ in Prosvetne matice pri J. Skoff u Prične ce ob 10. dop. Dru-Hva tn klubi, pošljite zatlopniket dela na Poljakih. To, kar počne nad njimi, so grozovitosti brez primere. če&ki narod uničuje kolikor mogoče brez velikih bolečin. A ga je tudi zapisal -zatonu, kakor Poljake. Ako napade Jugoslavijo, bo storil s Slovenci isto kaikor s Čehi. Prav tako se zgodi z njimi v slučaju, da jih podjarmi Italija. Spomin n« svobodo Ljudstvo vsake dežele, ki pride v posest totalitarne sile, izgubi najprvo vse cKilne evo-bodščine. Marksistično gibanje v njih je zrušeno na mah, kakor kraji, po katerih zadivja tornado. (Nadaljevanje na 5. strani.) NEVARNA POT VOJNIH TRANSPORTOV Anglija mor« prcvaUti svojo armado ▼ Fraacijo S ladjami, ki »o v nevarnosti prod minami in podmornicami. Anglija jo trdila, da jo poslala mm morsko dno kakoga pol dneata nemških transportnih ladij, s katerih so jo rotilo lo malo vojakov. Tisočo jik jo utonilo. Nemčija naobratno trdi. da jo potopila ob norveški obali nokaj angleških traasportnikov. Na vrknji ladji so aagloski vojaki na svojem nmikn is Norveške. Nadoljne prijave delegatov za XII. redni zbor JSZ in Prosvetne matice Drufttvo Pioneer SNPJ, ki je prvo angleško poslujoče druitvo omenjeen jednote in največje v Illinoisu, bo zastopal na XII. rednem ziboru Pfosvetne matice in JSZ Frank Sodnik, društvo Nada št 102 SNPJ An-geilta Z alta, klub št. 180 JSZ. West Allis, Wia., Marv Musich in klub št 27, Cleveland, Andrevv Turkman. Dve važni konferenci Prosvetne matice in JSZ V nedeljo 26. maja bo v dvorani druAtva št. 6 SNPJ na Sy-ganu konferenca klubov JSZ in društev Prometne matice za zapadno Pennay lVani jo. Prične se od) 2. pop. Isto nedeljo bo konferenca JSZ in Prosvetne matice za vzhodni Ohio in W. Virgmijo. Vršila se bo pri J. Skoffu ma Bartonu, O. Prične se ob 10. dop. Thomas v radiu Norman Thomas bo govoril v radiu NBC v soboto 26. maja od 5. do 5:15 central daylight time. Njegov predmet bo "A-merika in glasovnica". SOC. STRANKA, VOJNA IN NAŠA ZVEZA FRANK ZAITZ Militariziranje te dežele kakor da smo že v vojni OGROMNI NAČRTI ZA GRADNJO LETAL IN LADIJ. — KJE DOBITI MILIJARDE DOLARJEV ZA JAČANJE ARMADE IN MORNARICE?—NOV VAL PATRIOTIZMA IN DELAVSKE UNIJE Vo^ne so zlo. Tolikšno alo, da smo socialisti sproti vojnam in za ODPRAVO vzrokov, ki vodijo v vojne. Tudi ljudstvo v splošnem je proti vojnam, razeni kadar je naščuvano vanljo. Amparfk dokler vzrokov ne odpravimo, BODO vojne. Pactffzem francoske socialistične stranke, ki je bil leta 1938 — v časih Chamberlainovih romanj v Monakovo, na vrhuncu, je lahko žrtvoval čehoslovaško. Vojne NI preprečil. Isto velja za delavsko stranko v Angliji. Obe sta bili pacifistični. Danes ata v VOJNI, ki je TOTALNA vojna. Ako Nemčija zmaga, bo poraiiena ne ite Anglija in Francija kot državi, ne« > tudi njuna demokracija in še posebno SVOBODNO delavsko gibanje v Obema deželama in v vsi Evropi. To bo imelo težke posledice tudi za nas. Socialistične stranke vseh nevtralnih, ali bolje, malih dežel v Evropi, so bile in so še prav talko darves PROTI vojni, človek je lahko tudi proti viharju, ciklonu rn potn*u, ampak dokler bodo vzroki za take nesreče, se boflo VSEENO dogajale. Talko je tudi s sedanjo vojno. Prišla je neglede ua resolucije PROTI nji. Noben pacifizem ji ne bi mogel ustaviti poti. Vojna je poguba za vse prizadete dežele in dona&a ogromno škodo tudi onim, ki so bile afli »o še "nevtralne". Nihče ne tvega in ne plača v vojnah toliko, kakor delavci in kmetje. Naravno, da so prav radi tega 'proti nji. A vendar — brez NJIHOVEGA sodelovanja jih ne bi bilo. Sedanja vojna je pogubna za vsako deželo, nad katero ao zavladali Hitlerjevi bajoneti in njegovi batinaši. Socialistična stranka in vae pošteno delavsko gibanje vsake izmed prizadetih dežel ieli in deluje za PORAZ nacizma in za ohranitev vsaj te>h svobodščin, ki so dosedaj obveljaJe in v katerih se je *mel tudi UPORNIŠKI človek več afll manj svobodno gibati. Nobena izmed teh strank ni šla v stagnacijo zaradi svojega *ta-llsča o vojni. Vsaka je bila močna in jt padla edino pod močjo brutalne OBOROŽENE sile. Ameriška socialistična stranka nima vzroka iti v še večjo stagnacijo, ali razprtije zaradi vojne. Mi jo nismo izzvali, je nismo hotrill — ampak vojna je tu vzlic naši volji. Na.sprotujmo ji, pomagajmo nadalje, da se ODPRAVIJO vzroki. Tu pa se morda razhajamo. Kaiko jih odpraviti? S tem, dia bi šh mi — to je, Zed. države v vojno? Ne! To je mnenje ogromne večine ameriškega ljudstva. Argument jim je »prejšnjo vojna. Ne toliko njen IZID, nego njene POSLEDICE. Obljube o odpravi vojne, društvu narodov m mnogih drugih lepih utvareh se niso uresničile vzlic zmagi zavezniških sil. 4 Taka je situacija z ozirom na ameriško javnost na splošno. Skoro vsa je PROTI vojni. In skoro vsa ŽELI, da Anglija in Francija PORAZITA HiUferja in storita tudi Mussoliniju konec. Večina ameriške javnosti je za ekonomsko in moralno podporo zaveznikom, ker smatra, da bi bila njuna zmaga ob enem zmaga demokracije in civilizacije. Ni pa za vstop v vojno v U namen. Tudi socialistična *tran.ka te dežele je »proti. Proti tako zelo, da nasprotuje a posebno resolucijo colo moralni in gospodarji pomoči zaveznikom in je z ozirom na sedanji konflikt za popolno teoHacijo Zed. držav. . Bilo j« obljubljeno, da bo dotična resolucija dbjavljona v Proletarcu v slovenskem prevodu. To se kmalu zgodi. Mnogi čitatelji tega lista ao jo že črtali v Callu. Kdor jo želi v origi- nalu, naj piše p* kon venčni zapisnik na naslov S. P., 549 Randolph St., Chicago. IU., in priloži vsoto 25c, flahko v znamkah. IK>malega vsi časopisi, ki so včasi algitirali za soc. stranko, so to resolucijo obsodili, ne zato, ker je PROTI vojni, ampak ker ni napravila potrebne razlike med eno in drugo v vojno zapleteno skupino. Večina krtih listov, ki ao še socialistični, čeprav ne več v socalfctični stranici, je ob enem pozdravila ostali njen proigram in njuna kandidata. To je znamenje, da je med socialistično vzgojenim delavstvom Še zmerom mogočna želja po OBNOVITVI socialističnega gibanja. Dobe se ljudje, ki smatrajo^ da vse, kar sprejme večina, je sveto in neizpodbitno v VSAKEM slučaju in vsled tega za vsakega veljavno. Kdor ne soglaša, je krivoverec in naj gre. To je v politiki in v taktiki NACIJSKO in KOMUNISTIČNO pravilo. Demokratični socialisti ga ne priznavajo, ne zato, ker so proti večini, pač pa s stališča, da je tudi večin« lahko v zmoti. Torej se poslužujejo tudi v tem slučaju demokratične metode, ki je, večino prepričevati, da je njeno stališče zmotno in n«u ga popravi. To ne pomeni, da je manjšina, ki nasprotuje večini, zmerom v pravem. Kajti nezmotljivost in pratviltiost ni privilegij nobenega posameznika in nobene stranke, sekte ali struje. Komunisti in naciji ne priznavajo te resnice. Njim je sklep vodstva SVETA ZAPOVED. Naj bo še tako zmotno, ravnajo se po njem do pike natančno. Kdor se izneveri, g« "likvidirajo". Organizacije, ki se jim upro, uničijo, ako le morejo. Dobe se taki ljudje tudi v demokratičnih organizacijah. Socialistično gibanje v tem ni izjema. Te vrste tipi zahtevajo, da mora iti vse po njihovem in so pripravljeni iti v svoji fanatični razdraženosti in nerazsodnosti tudi v take ekstremnosti, ki vodijo v RAZBITJE njihove lastne organizacije. Te vrste razdiraštvo pe je mogoče le v demokratičnih pokretih, v katerih komunisti in naciji lahko svobodno RUSIJO. Boji v unijah in v detlavskem političnem gibanju te dežele skozi zadnjih par desetletij so tej resnici iailodtna priča. Te skušinje nas uče, kako ne bi smeli delati, če nočemo igrati vloge pete kolone komunistov in nacijev. Ne bik) bi prav, če bi večinsko resolucijo soc. stranke raz-motrivali n« način, ki bi privedel v še večjo demoralizacijo naših vrst. Saj je sprejela že mnogo resolucij, dobrih in zmotnih. (Nalajevanje na 2. £trani.) V 'prejšnji številki na tem mestu smo pisali o nevarnosti vojne histerije, ki se razliva po Zed. državah. Minuli teden je že prišla v svoj drugi štadij. Oboroževanje odobreno Novi vpadi Hitlerjeve armade v nevtralne dežele in njeno prodiranje v Francijo so pri po* mogli strniti otbe vodilni ameriški politični stranki za oboroževanje v tako oigromni obliki, kakor ga ni ta dežela v mirnem času še nikdar poznala. Ze nekaj let trošimo v ta namen več kot kdaj prej^ z izjemo v letih prejšnje vojne. Okro^ devet milijard je bilo v zadnjih devetih letih izdanih za jačanje armade, mornarice in letalstva. Ampak po mnenju kongresa in vlade je biio to premalo. Predsednik Roosevelt je prišel prejšnji teden osebno v kongres in apeliral na poslance, da naj dovolijo nadaljno milijardo in še nekaj desetin milijonov dolarjev po vrhu k prejšnji vsoti, ki je bila v proračunu določena za oJi>oro»ževajije. Vsa zbornica je ploskala in skoro vse časopisje je pozdravilo Rooseveltov apel. Skoro vsi kongresniki in senatorji so zanj. Nasprotstva so nastala edino v vprašanju, kdo in v katerih (krajih naj dobe koristi od nove milijarde. Nova tehnika Do poslednjih lot so Zed. države in Anglija polairale vso važnost le na jačanje vojne mornarice. Ti dve deželi sta najjačji pomorski si«li. Anglija je mnogo let veljala za gospodarico morja. Toda v sedanji vojni so v Angliji Strahoma u-gotovili, da vojna mornarica sedaj ni več to kakor nekoč, pa če je še tako močna. Kajti nad njo se letaJa, ki so jih mornari-čni veščaki obeh dežel do te vojne podcenjevali in smatrali, da pomorski sili ne morejo storiti velike šikode ali učinkovito napadati vojne ladje. RUSIJA NI ZA "PANSLAVIZEM" V Hitlerjevem vpadu na Nor-vežko in v njegovi uspešni letalski ofenzivi na angleško mornarico, in potem v njegovi ofenzivi v Franciji pa se je izkazalo, kako ogromnega pomena je letalstvo v vojni. Petdeset tisoč letal Cenijo, da ima Nemčija nad dvajset tisoč vojnih letad in Francija ter Anglija skupaj pa ie polovico toliko. To ju v vojni silovito ovira. Predsednik Roosevelt je to dejstvo v svojem govoru v kongresu neposredno poudaril in predlagal, da naj ta deižela zgradi kolikor hitro mogoče kar 50,000 vojnih letal, torej tod i ko kolikor jih imajo vse evropske velesile skupaj. To je ogromen načrt. Ampak to ni še vse, ker Rooseveltovi dodatni predloigi določajo tudi več novih vojnih ladij in večjo armado, kaikor pa v prejšnjem načrtu, ki je bil sprejet deloma lani in v začetku ter rrp v m a. K ** « -f* t ** • • . * # P Ko so prenehale a klanjem in rušenjem leta 1918 evrop-ake armade, je nastala v Rusiji civilna voyna in nadaljevala r razdejanjem in ubijanjem. Prenehala je * zrnato boljšeVfkov, toda uničevalnih sil s tem še ni bilo konec. Na pozorišče je stopihi komunistična intemacionala s svetovno ofenzivo jproti vsem delavskim organizacijam, ki niso oite pod njenim vodstvom. Povzročila jim je ogromno Akodo, ni pa jih mogla uničfti. Norčevala se je iz demokracije in ji iz-podkopavala tfla kjer i»n kolikor je mogla. V Nemčiji in drugje ima v borbi proti demokraciji zasluge slabega slovesa, ki so mnogo pripomogle k razmahu in k zmagi nacizma. Med tem, ko se je Rusija po padcu nemške repurblike <>d-iočila podpirati demokracijo in mednarodnost v politiki, v gospodarstvu in diplomaciji, i>a je rasla fašistična sila Italije in Nemčije. Namesto smisla za mednarodnost sta obe deželi negovali napeti, qpoljni nacionalizem, in ga razvili tako ze4o, da je v moderni zgodovini brez primere. Hitler je Nemce sfanatiziral* da se danes res bore na bojiščih kakor divji. Slično sfanatizirano je ljudstvo Italije, posebno iklajaa generacija. Fašizem je s temi sredstvi, s pomočjo zmotne taktike demokratičnih sil ter bolnega svetovnega gospodarskega stanja dal mednarodnosti silen udarec m jo onesvestil. Sabotiral je poskuse za sodelovanje med deželami in mednarodno delavsko gibanje *pa zatrl z »brutalno silo kamor je doseirla njegova moč. Ta dva udarca po mednarodnosti sta fašizmu odprla pot V noVa prodiranja in osvajanja. « Fašizem Nemčije in Italije, pijan nacionalizma, divja. Na .poslednje svoibodne dežele in narode je legla smrtna senca. Francija in Anglaja se boriti z mogočnim, razljutenim tretjim rajhom na življenje in smrt. Zadnji trdnjavi svobodnega delavskega gibanja — francoski in angleški prodetariat — se boriti na nož, da odbijeti Hitlerjeve horde. Ako v tej borbi fašisti poplavijo Francijo in porazijo Anglijo, bo legla na svet dolga noč po zaslugi čDovedtva, demokratičnih sfl in delavskega razreda, ker so bili vsi ti faktorji nezreli za mednarodnost v naj kritičnejši uri in nesposobni organizirati mogočen odpor v mednarodnem obsegu ob pravem času in storiti novemu barbarizmu konec. Zadnji poziv no konferenco v Syganu, Strabane, Pa. — Vsa društva in klubi, pripadajoča Konferenci JSZ in Prosvetne matice v zapadni Penni, ho dobila pismen »poziv, <1® naj »pošljejo zastopnike na zborovanje prihodnjo ned**ljo 26. maja v dvorano društva M. 6 SNPJ na Sygan. PrlČrie ae ob 1. pop. Ne pozabite na tiato povabilo in »poskrbite, da zastopnike gotovo pošljete, kajti ker se bo to zborovanje vriiilo le nekaj tednov pred našim zborom, bo izredno važno. Izvolili bomo tudi delegata na izibor, ki se bo vrill 4.-6. julija v Clevelandu. Menda ni treba bolj burnih h <>d sedanjih za dramiti delavce iz mrtvila. Naj sedanja vojna konča kakorkoli, delavstvo bo pod peto diktature nosilo ogromno breme. Nič »e ne «memo čuditi, ako na« zajame vojni val tudi v tej deželi. Če ne bomo čujevi in si z gojitvijo or-ganteacfj, ki jih imamo, jaeali svojo mo i e a to se v kritičnem momentu lahko »prepreči nevarnost, v nasprotnem slučaju 'pa nas Čaka poraz. Pridite na to zborovanje tudi tisti, ki nlitte zastopniki. Pozdrav vsem in na svidenje. John Terčetj, organizator. PISMO IZ CLEVELANDA Pite IVAN JONTEZ Tudi jaz sem bil eden tistih, nako kako v ekstikucijam, vae ki so verjeli, da so razmere v prebivalstvo fKmme/ttih va«. ruskem de.Ai razkosane Polj ke V enem primeru je urila vsa vas mnogo boljAe kot v teritoriju, | bičana, ker se je razbojnik ki ga imajo v oblasti Wiji, to- da niso bile ©e-*e dovolj da te dni sem prejel protinacijr flato pometene. Ce otioci igraj, sko publikacijo Tnside Germa- Mprotinem^ke", to je donu -e n y RepoitA, ki rae*e na tftv>ar polj-ske igre, Jijh Zverine prdJ drugačno ki?. Neki Nemec, ki|pejo je pred vojno iz Po4j*ke pomagal voditi ipotftabK) propagando proti Hkleijevemu režimu, po vpadu nem-1-ro nemogoče zvedeti od njih, kaj so tam »počeli z njimi; zna. no pa je, da se vse vrnejo — Ko i« nemška armada udrla na Nimosonsko, jo aisosomsko po»«|j»t»o dalo odpreti josovo, da jim s poplavljanjem nišin vstavi prodiraaj«. Pa al nič pomagalo. Niaoiem»ki vrttovni komandant je po petih dneh vojne akasal •eoji armadi odUaitl oreije ia se predati, ker ki kil vsak nadaljai odpor šaman. Nisosemtka armada je štela 400,000 moi. Poročaj«, da »o anaiate njene isgnbe v pet dni trajajoči vojni 100,000 ubitih in ranjenlk. Mnogi menijo, da je to Itevito pretirano, čeladi »o bile iagabe re« velike. Na vrknji •liki je risar hotel prikasati. kakšne bodo podUdus odprtak jeaev, nemiki vojaki pa se nikamor ne bodo mogli gaaiti. Risar, ki je to sliko aapravU ie pred invasijo, je posabil, da se je Hitlerjev itab na taka moinosti dobro pripravil a saeasnimi mostovi ia čolai. = = Nove vojne besede Enima iiloldman »pel minri družbi Moji V vsaki vojni pride v slovar nekaj novih beseo. Ko so v jeseni (teta 1936 pritiskale na Madrid dtiri kolone Francove armade, se je fa$iati<čna vrhovna komanda hvalila, da imajo poleg Štirih naipadalnih kolon peto -že v Madridu. Mislila je na tiste državne uaHužbence, ki so sicer prisegli zvestobo republiki, a tajno deftovali za generala Franca; dalje tia vše druge elemente, ki so navidezno hlinili zvestobo legalni vladi, a zavratno -po ji izpodkopavali tla. Tako je nastala za te vrste prekucuhe, izdajalce, ruvarje in judeže označba <4)peta koflona", ki so jo sprejeli vsi jeziki. Hitler je lansko poletje zagrozil Poljakom in jim dejal, da ie ne vedo, kaj je "blitzkrieg". Rea niso vedeli, (pa tudi dru(god ne. Ampak septembra so Poljaki izikusili, kaj pomenj "blitz-krieg", enako nedavno Norvežani in Danci. Danes je "bflitz-Vrieg'" mednarodrna beseda, ki pomeni "IbliskovRo vojno" in Zmago "preko noči". Tu>di Rusi so iprispevali precej besedi v angleaki in druge slovarje. Pod carizmom ao angleftki leksikoni sprejeti rusko besedo "ukaz", ki je pomenila povelje ljudem, podanfkom; proti kateremu ni ugovora. Pod novo Rusijo so prišle v Heksikone vseh jezikov besede "sovjet", "boljševizem" in več drugih. Prejšnja svetovna vojna je ustvarila mnogo novih besed. Izgleda, da jih bo sedanja s svojo novo tehniko &e veliko več. Glavna raizlfka med sedanjostjo in pro&lostjo ipa je nasproten pomen besede, kar je nekoč pomenila. Na primer, "nenapa-dalna -pogodba" pomeni, da se dežela, ki jo je skiBenila, kaj kmalu znajde v vojni. Dalje države, ki trdijo, da Je v njih svoboda in demokracija na vi&ku imajo v resnici režim terorja ih nobene demokracije. Nemška propaganda Ko je Hitler ob prihodu na krmilo "prerojene Nemčije", ki »ga j« naizval "tretji rajh", uvrstil v svoj kabinet nov poirtfelj — ministra propagande, ao se mnogi norčevali iz tega. A kmalu ja bik) očitno, da je mislil resno — kajti Nemčija je v par letih prekosila v organizirani propagandi celo sovjetsko Rusijo iS 111 e no kom interno. e Naloga prorpafr^nde •posameznih držav je blufanje. Pobijati laži z lažmi — We z retmico. Zavajati ljudstva, ne jih ilčiti. Hu-jskati in spletkarki. Proipaganda V sedanji driržbi pomeni dufavno zastrupljanje množic. Je sicer ipofleg take propagande tudi mnogo poStene, toda V tekmi z dr&avnimi je daleč zadaj. Vrh tega je v totalitarnih državaJi dovoljena edino vladna propaganda: ljudstvo je 2 njo kmalu omoteno in se pusti vleči kakor marijoneta z vrvicami. Starejši slovenski socialisti v tej deželi se anarhiste Emme Goldmanove dobro spominjajo. Saj je prihajala najraj.Se aranžirati .shode baš med tiste kroge, med katerimi je imela socialistična stranka najve*"čla-nov in pristašev. Na vsakem svojem shodu je Emrna Udarjala najbolj po socialistih, jih smešila in uničevala z besedami. Ob enem so njeni ljudje a-gitirali za njeno revijo Mother Earth in ponujali brošure anarhistov, ki so jih imeli na zborovanjih polne mize. Pisec je čud Emmo Goldma-novo »prvič na zapadu. Bilo je to v pričetku prejšnje svetovne vojne. Grdbla je socialiste In jih pozivala "na debato", kot so pozneje delali komunisti. Emma Goldman je bila zadnja anarhistka v tej deželi, ki je imela splošen sloves. Pristašev, ki so ji (pomagali, ni bilo malo. Takozvatfio anarhistično gibanje je tedaj tu in po svetu še nekaj veljalo. V vojni pa je splahnelo zaeno z IWW, ki so se tudi smatrali za industrialno vejo anarhkttičnih teorij. V času vojne je oblast Emmi Goklmanovi ustavila svobodno propagiranje njenih anarhističnih nazorov in leta 1919 je izgubila svo bitko proti odredbi, da mora zapustiti to, deželo. Ni bila državljanka in vsak nk-daljni boj njenih prijateljer? proti deportaciji bi bil zaman. Emma se je odločila za izselitev v Sovjetsko Unijo, kjer je baš one dni triumfiral marsikdo, ki ga je ona osebno poznala. £e po par tednih pa je v Rusiji spoznala, da je v nji celo za anarhiste in tudi za boljševi-ke, če ne soglašajo z diktaturo, manj svobode, kakor v kapita-Zedinjenih državah, n katerih je bila ragnsna. .Vprašala je za povrnitev, toda vlada v Washingtonu je bila ghiha za apele njenih številnih prijateljev. Uspelo pa ji je tpo testih mesecih bivanja v Sov. Uniji dobiti dovoljenje za Izaelftev v Kanado, kjer je bil od tedaj njen novi dom. V kolikor je v danih okolščinaih mogla In smela, je pisala — ampak ne veič za svoj ortodoksni anarhizem, ampak proti diktaturam in v t^m jflučaju v glavnem in ten-denčno proti režimu in sistemu Sovjetske Unije. "Anarhizetn" starih ruskih iboljHevikov jo je docela razočaral. Le »parkrat ji je ameriška oblast dovolila T^osetlti Iz Kanade Zed. države v svrho predavanj in osebnih obiskov. Izrekla ipa je eno željo: da bi bila rada vsaj pokopana v deželi, v kateri ie Wbi toliko let. Izbrala si je ža svoje p6slednje bivališče »pokopališče Wald-heim V Chicagu, na katerem ao pokopani tudi anarhisti, ki jih je obia^ usmrtila zaradi znane tragedije na čikaškem Hay-marketu. Želja ji je bila izpolnjena. Poikopana je bila blrzu svojih tovarišev 16. maja. Preminula je 13. maja v Torontu, Kanada, stara 71 let. Sefle mrtvi je ameriška Vlada dovolila, da sme biti Chicago spet njeno stalno I bivališče. Drugo zanimivo dejstvo je, da so bili udeleženci na njenem pogrebu večinoma — socialisti, oziroma social-de mokra ti, katere je v Življenju, pred depor-tacijo v Rusijo, toliko napadala. Eden glavnih govornikov ob njeni rakvi je bil urednik židovskega social-demokratskega dnevnika Jacob Siegel. Nekdanje bojevite anarhist-ke Emme Goldmanove na ameriškem pozoriftču ni več. dla je z odra 1919 hi se -potem le tu in tam oglasiti a iz kake izmed prednjih in nato s prav zadnjih klopi. Toda v zlgodovini ameriškega radikalizma njenih let Je njeno fme trajno napisano. Socialisti se iz njenega življenja lahko učimo (pred vsem to, da radikalizetn in revolucio-narstvo samo na sebi ne zado-stuje. In to je dobro poudariti baš sedaj, dco se toliko tljudi rajfte ukvarja a sanjarstvotp, kakor z realnostjo. — F. Z. '+ Prireditve v času XII. zbo-ra JSZ in Prosvetne matice Zd/ • - ^ XII. redni zbar JSZ in Prosvetne mattee se prične 4. julija v Slovenskem delavskem ' domu v Clevelandu. Prvi dan zvečer ne bo iposebne priredbe, da dobe udeleženci na ta način dovcOJ priložnosti za od počitek po potovanju in seja prvega dne, ali pa da obiščejo prijatelje in znance. V petek 5. julija se vrii koncert, v katerem nastopita pevska zbora soc. Zarja in Jadran, Anton Eppich v k u ple tu in več drugih. Spored bo vodil Frank Cc^en. Za govbmlka je določen Frank Zaitz. V soboto 6. julija bo banket v počast delegatom. Stoloravnatelj bo Milan Medvešek. Vstopnina bo le 75c. V nedeljo 7. julija se vrši slavje 30-tetnice kluba št. 27 JSZ na izletniških prostorih federacije SNPJ. Pripravljalni odbor je sklenil, da naj bodo govorniki na tej zaključni prireditvi Etbin Kristan, ako bo navzoč, F. 'Zaitz in M. Petro vicfi. Pevski spored 'bo predvajata soc. Zarja. Igral bo Yarn-kovichev orkester. Spored bo vodi) Louis Zorko. mur ae je mudi ve»č tednov ruskem delu okupirane Ptilj-ske, pBe: "V ruskem delu Polj.ke (prevlad uije ka*k reč, ko .bodetno praznoti i u-radno otvoritev iziletiniških prostorov ali farme cievelandske federacije SNPJ. V teku so ol)-Sime ipriprave, da 1>o iproslava čim boij pestra in učmkovita. — Trt tedne pozneje, namreč v nedeljo dne 23. junija se bo istotam vršil tudi letni piknik društva V boj, St. 53 SNT.I. združen t raznimi tekmami i«, kajpak, nagradami. m 0 9 Znani Frank Petava, po«.M-nik Lo\et* Leaipa v Little Fa!'-su, N. Y., je zdaj geinera ni zastopnik "Naipreja" v Collin-uoodu. Preden se je u»din.ial "Napreju", se j« zelo rad na-vduAeval za "Proletarca", 'Tro sveto" in druge na^r publjka-cfje. "Proletarec'' ne bi mogel ii-hajati brea podpor Ker »o mu potrebne, upotrfbite priložnosti sa sbiranje prispevkov v nj*-Igov tiskovni sklad. PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Neštetokrat sem šel v otrobih letih mimo deželnega gledališča v Ljubljani. Ni pa mi bilo dano, da bi kdaj videl njegovo notranjost. Doltler so imeli v deželnem zboru predvojne Kranjtke večino li»'>erailci in ve-lejx vstniški stan, je subvenci-rala to gledališče deželna blagajna. Predstave, opere iti operite so bile slovenske in nemške. Le ipjlagoma se je iz tega e-dinega poklicnega gledalca v "beli Ljubljani" nemščina u-maknila. Pimti o tem bi bik) dolgo poglavje. Ko so dobili večino v deželnem »boru klertkaki i>od vodstvom iK>koj-nega dr. Sušterši-ca. je bila podpora deželnemu gledališču domalega ukinjena. "čemu naj kmetje •plačujejo ljubljanski akricariji, ki je še liberalna povrhu, teater!?" so vzklikali na shodih 4'slovensko katoliško narodne", pozneje "slovenske ljudje stranke". Ime je spremenila največ po nasvetu iz Vatikana. Kajti tudi 'liberalci" so hodili v cerkev in prispevali zanjo, pa ne bi bik) pametno, da jih bi odbijali v političnih bojih z označbo, vki naj bi določala, da le tisti so katoličani, ki so v katoliško narodni stranki. Ko so poslanci slovenske ljudske stranke sklenili, da liberalcem ne bodo več subvencira-li teatra, je iz tega nastal nekak 'narodni" škandal, o katerem pa so kmetje ipo Slovenskem prav malo vedeli. Razumeli .so le, da res ni »pameti« plačevati iz njihovih žeipov visoki !3a>podi gledališče, ipa ao vzkli-k dr. Sušteršiča docela odobravali. i Liberalna stranka, ki se jo imenovala "slovensko narodna" pod vodstvom dr. Ivana Tavčarja in ljubljanskega župana Ivana Hribarja, pa je i sklenila, da mora to največje slovensko kulturno svetile —I deželno gledališče v Ljubljani u po vati za vsako ceno. Nalogo vzdrževanja je sprejel ljubljanski občinski odbor, v kate-i rem so bili večinoma I liberalci in en socialist — Ktbin Kristan. Kežijsko vodstvo gledailišča ao njemu »poverili, ker »o hočeš nočeš morali priznati, da je bil on med njimi vsemi za to nalogo najsposobnejši in v drami vesčak prvega reda. O vsem tem so se one dni v listih pridno prerekali. Oče, ki je bil naročnik Slovenca. Slovenski Narod pa kutpoval v trafiki, se za gledališke stvari ni zanimal, toliko bolj pridno pa sem jih Čital jaz, četudi nisem imel o njih nikakega znanja. Mati se je čeatokrat kar zjezila nad očetom, češ, da naj skriva liste, drugaiče bom vedno čepel pri njih in de/lo zanemarjal. Oče mi je »parkrat liste vpričo nje res skril, a sem vedel kam in si jih *pois>kal čim sem utegnil. Kajti tudi druge reči, ne le deželno gledališče, so me •zanimale v njih. Ko sem se pripravljal za izselitev iz Ljubljane, sem šel še enkrat v 4trvoli", »kjer so imeli one dini razne »komedije", me-nežarijo v šotorih in prvi "mu-vie teater", tudi v šotoru. Do-padto se mi je vse to, a še bolj všeč bi mi bik), ako bi mogel vsaj enkrat pogledati v deželno gledališče in videti predstavo ali ipa opero v njemu. Ampak mati je smatrala, da je za to še čan, da (gledališča niso za otroke, pa tudi denarja nimamo. Dolg tu, tam in vsi radi jemo. Naj se torej rajše tisto kronco obrne za kruh. Za ljubljansko gledališko sem se zanimal tudi pozneje. Med občino in deželo je nastal boj. Mar ni klerikalcem nič za slovensko 'kulturo? so vzklikali liberalci v Ljubljani. In klerikalci, ki so uvideli, da Občina gledališče res ne bo mogla sama vzdrževati, so sklenili pomagati, seveda z denarjem prebivalstva vse kranjske dežele, a tudi kontrok) so zahtevali iMise. Nemci so med tem uvideli, da zanje v deželnem gledi&hi ni več bodočnosti. Njihov jezJk je bil izrinjen z otfra. Domenili so se in zgradili svojega. Cesar Franc Jožef jim je pri-n; eval v gradbeni fond, ako se pravilno spominjam, 25 tisoč kroti. Tako so Nemci v Ljubljani dobili čisto svoje gledališče, ki je prikupnejše kakor Staro deželno. IN) svetovni vojni je nad nemškim gledališčem zaiplapotaia slovenska zastava. Nemcem je bilo vzeto z enostavnim dekretom in proglašeno za slovensko dramsko gledalce, staro deželno ipa za opero. Slov enci so one dni vzlic gladu, ranjencem in drugim nadlogam triumfirali v Ljubljani in v Mariboru, izgubili pa »o v Gorici, Celovcu in v Trstu. V Trstu in Gorici popolnoma. ko je postal Mussolini diktator Italije, v Celovcu po stopnjah. Ko se je Hitler proglasil za zaščitnika in odrešenika "zatiranih" Nemcev, so se zgenili tudi ljubljanski Nemci in se med drugim spomnili na svoje gledališče. Na tfbisku v Mariboru, je nama rekel neki slovenski igralec: "Hitlerja kličejo sem. Ce vzame Hitler Maribor, bo šel tudi v Ljubljano. In ako tja, bosta obe igledaišči spet nemški, kakor ne/koč. Bil je pat igralec in mislil je samo na gledališča in svoj poklic. "Ljubljansiko opero bi pa res rada videla," mi je rekla Angela. "Jaz tudi, ampak sezona je pri kraju." Ko sva dospela v Ljubljano, som videl v "Jutru": Tega in tega dne zadnja predstava v Angleški kralj "pobegne v Kanado TRGOVCI NA DROBNO! Zvišajte svoje poletae dobičke s cenenim, sanovsebovanin ELEKTRIČNIM PRODAJALNIŠKIM HLADILCEM Dajte svojim odjemalcem hladno udobnost pri nakupovanju! Za vse male trgovine in poslovne prostore Hladi, čisti. izsušuje ter kroži zrak, • Vzdržujte to poletje hladen, vabljiv trgovski prostor — potem se bodo vaši redni odjemalci vračali ... Prvi stroški so nizki, obratovanje je štedljivo, in prodajalniški hladilec zahteva malo prostora. Hitro instaliran brez skoraj vsakršne motnje trgovanja in brez gradbenih izprememb v .poslopju. Za pooolne informacije pokličite RANdolph 1200 — Local 3626 ki govoril. Slednji je na to sam odstopil iz sporeda. Ampak taki incidenti so na kampanjo slabo vplivali. Dipga težkega za socialiste je bil dnevnik Milvvaukee Post. Pred njim je izhajal ped imenom Mitketga Glasa ter vsoto $2.00 podpore ?istu, ki sta jo ztbraia z Joe M ah kov-cem na zabavi weetmoreland-ske federacije SNPJ na Ex:por-tu; pozneje je poslal še $1 v isti namen, ki ga je prispeval Tone Kralj iz L£braryja in poleg vsega tega še naročil nadaljnih 5 garnitur knjig Cankarjeve družbe. Dobro delo Tone, le tako naprej! Cleveland, O. Tudi naši agitatorji v metropoli niso apali zadnjih par tednov. Jennie Dagarin, ki je biia tu izmed vseh najibolj pridna, je 'poslala 15 naročnin, naročila še dva koledarja ter poslala novce za ogllla-se. Joe Lever je poslal 6, večni popotnik Jankovich pa 12 naročnin in oba tudi novce za o-gla<*e v Majskem Glasu. S slednjimi so se naši agitatorji dobro postavili, 'kajti poslaii so jih mnogo več kot običajno. Nabirali oglasov so bili Tone Jankovich. John Krebel, Jennie Dagarin, Ivan Babnik, Ivan Jontez in Joseph Lever. Springfield. III. Jože Ovca je poslal dve naročnini ter novce za prodane Majske Glase. Chicago, 111. Tu je bilo z našo stvarco zadnjih par tednov takole: Jote Drasler 1 naročnino, Ro*e Sojovitz je obnovila naročnino, ki jo je poslala po Franku Atfeshu, prispevala je tudi $2.00 podlpore listu, 75c pa Majskemu Gla^u. Rose je dobra podpornica naših publrka-cij in se jih pol?ostoma spomni; upravnik pa je dobil zadnjih par tednov 16 naročnin. Tako je bilo tu. Upati je. da se stvari j v bodoče izboljšajo. Mclntyre, Pa. Vincenc Yak-setich je poslal 1 naročnino ter par. naročij za Majski Glas. Waukegan, III. Martin Judnich je poslal 2 naročnini. Ker je več potečenih, pričakujemo, da se v 'kratkem spet kaj oglasi. Detroit, Mich. John Zornik je jtartafi 1 novo naročnino ter novce n« račun oglasov v Majskem Gkasu. Pisec teh vrstic se je mudil teden dni med prijaznimi detroitrfkimi sodrugi in drugimi rojaiki v »vrho agitacije za list in JSZ in je z uspehom, kakor tudi s sodelovanjem pri agitaciji od strani so-drugov in sodružic kluba štev. 114 JSZ docela zadovoljen. V dobrem tedinu smo dobili 59 naročnin, prodailli vai garnitur knjig Cankarjieve družbe ter fcbrali $82.76 v podiporo listu. Značilno pri zbiranju podpore je bik) to; da ni bilo v ta namen mkakega proajačenja. Vsi, k.i so prinpevali, so atoriJi co brez pritiaika. torej povsem prostovoljno. Pri agitaciji so sodelovali John Zom*k, eden najvztrajnejših agitatorjev za Proletarca, ki je bil naš spremljevalec skoraj cel teden, deloma tudi sodru&ica Anna Klarich ter Pete Benedict, naš Ig Lavni kočija* pa je Ibil Anton Jurca, stara korenina v našem (pokretu, in deloma tudi Joe Klarich. V aede- -t Kakor tudi kvartet in duet i ter par solistov, pa tudi igranja na harmonike, ki je skoraj ie nekaj navadnega na naših odrih, ni manjkalo. Večer Je bil torej prijeten. Po programu se je razvila vesela zabava v obeh • prostorih. Pa da ne pozabim, da ta kolona ni samo za eno naselbino, se povrnem v druge naselbine. Burgetutown, Pa. Joe Krmei ja'poslal eno naročnino. Elizabeth, N. J. Amalija Oblak je naročila 12 izvodov Majskega Glasa. Pravi, da je bila zadnje čase zelo zaposlena z deiom v tovarni. Zdaj je malo (pojenjalo in bo utegnila posvetiti več pažnje agitaciji za list. Arma, Kana. Tone Shular je poslal 4 naročnine, od katerih sta dve novi. Pravi, da si bosta agitacijo z menjaval a z Johnom Marokom iz Mineralla, in sicer tako, da bosta drug drugemu pomagala. Mikvaukee, Wii. Klub št. 37 JSZ je prispeval $5 podipore listu. Mary Mihelčič je poslal dve naročnini, Leonard Alpner pa novce za oglase. Girard, O. Jotin Bogatay je poslali obračun za Majski Glas ter dve naročnini, dve ipa je poslal) naš stari znanec John Ko-sin. Piney Fork, O. Franik Završ-iiik jo iposdal novce za Majski Glas ter eno naročnino. Forest City, Pa. Tone Drasler ml. je poslal dve naročnini. Ročk Spring«, Wyo. John Jerebu e poslaii novce za prodanih 40 izvodov7 Majskega Glasa ter priložil tudi 4 naročnine. Joknstown, Pa. Od tu se je v uradu oglasil naš brvši pomožni upravnik Johnny Rak. Plačal je za 50 Majskih Glasov ter vzel za4ogo čflanskih znamk za klub št. 5 JSZ, v katierem je on tajnik. La Salle, IU. Anton Udovioh je poslal 2 naročnini ter novce za oglase in za Majski Glas. ' I v "V Ely, Minn. Ta kolona bi ne bila popolna, ako bi ne bilo v nji našega ddigoiebnega agitatorja Johna Terana. Poslal je 4 naročnine in 50c podpere listu. Strabane, Pa. John Terčelj, ki ne potrebuje predstavljanja, ker je znan delavec v našem pokrdtu, je ipopihal 8 naročnin ter novce za oglase v MauUkem Glasu. We*t Aliquippa. Pa. Bartot Verartt je poslal vsoto za znamko za klub št. 211 in dve naročnini. In tako se ta kolona s tem zaključi. Važna seja in razprava v klubu št. 1 JSZ Chicago. —Samo v času prejšnje svetovne vojne in v paniki leta 1929-32 je bil -politični položaj v tej deželi enako kritičen kakor sedaj. Delavske organizacije so v takih izrednih razmerah še 'posebno prizadete. Kakor smo že poročali, bo ua »prihodnji seui kluba št. 1 r;iz>prava o dnevnem redu bodočega zibora JSZ z ozirom na probleme, »kako povečati našo organizacijo in aktivnosti. Kajti organizacijo potrebujemo ne le v normalnih nego še posebno v težkih časih, ko se šopiri reakcija in prete razne nevarnosti i vseh igrani. Referate ipo 15 minut bodo imeli Franik Altesh, Joško Oven in Anton Garden, potem pa »bo splloina razprava. Vršila se »bo v Centru. Pridite na sejo ob času. Na nji bo Ohas. Pogorelec na kratko poročal tudi o svojih vtisih med našim ljudstvom v Detroitu, kjer j« bil na agitaciji. Agnes Slak preminula Duluth. Minn. — V (bližnjem TrommkMu je preminula rojakinja Airnes Slak v staroc^ti 63 let. Njen pokojni mož in potem ona sta bila naročnika Proletarca do konca njunih poslednjih dni. Zapušča dva sinova. Kden je v Minnesoti in drugi v Nevadi, hčer v MHwaukeeju, Wis., ter Miri sestre. Njeno truplo je bik) poganov Mmneapo-lis, icjar je bilto upepeljeno. In-teligentni, zavedni ženi časten spomin. Sorodnikom naše sočutje. l KRITIČNA MNENJA, IN RAZPRAVE 11 1 ' i= Podcenjevan j« nasprotnika ir^ti ne, čeprav »o proti "im pojo »peta kolona sama v sebi. riailistifnl" vojni. Njihova -pro-Kajti tii tUanAe kakor slikati | patra je vsoglaAena s IlilUer- b\)Vraižm'ka v mirni pu»zici!ji, ki je brez moči in £ijK**>bmvsti iit ne moče napraviti škode. Hitlerju ure v voljni z Angiti-lo in Francijo vse po sre^i. Tudi kajzerju je Alo skoro do konca, da i to imeli zavezniki na tvoji strani Kupijo in Italijo in končno Še Zed. države. Za bodočnost f ra nco-ikcjga in angleškega imperija .so to črni dnevi. Prav taiko za demokracijo in delavsko gibanje. Anton Zbainik se je v Novi Dobi zeio pohvalil z napredkom JSKJ v pivih štirih mesecih tega leta. Pravi, da je dobila v sedanji predkomenčni kampaniji nad tisoč lVovih članov. Najut&emejči člani v tej agitaciji bodo na konvenciji "častni delegati", tisti, ki ne a-gitirajo ali pa prav malo, pa bodo pravi delegati. Mr. Zbaa-r.ik ugotavlja, da je JSKJ prva, ki je dala članicam enakopravnost, dalje, da je ona delavska organizacija, petpodnoana ne-v t rana v veri in pouit.ki. Nevtralna je res, na sllčen način, kakor Zed. države v ae3*nji vojni, toda pomagajo zaveznikom in -kuilajo škoditi Nemčiji, ^ilede agitacije pa je treba JSKJ priznati, da je v nji, u-iK^evajioč sedanje razmere, prilično unpe&na in tudi troAi (Tulilo v ta namen. "Second Hand" editorial vvriter nabožnega dnevnika na rermakovi ce*iti poziva vernike na bojkotiranje tistih rojakov, ki imajo oglase v Majskem Gla-u? Mar Janez ne ve, da kupujejo tudi čitatelji Majskega Glasa in drugih naših naprednih listov? Ko je tisto zapisal. mar mu ni šifer.© v glavo, da bi mi lahko enako pozivali v križarako vojno proti onim, ki oglašajo v njegovem dnevniku in magazinu ? Nekoliko smi-sia za toleranco bi si menda tudi on lahko navzel. V Jugoslaviji je časopisom prepovedano pteatt vse, -kar bi dražilo Nemčijo in Italijo. Enako je ukazano ljudstvu, naj na javnih krajih ne govore žaljivo o Hitlerju in Munoliniju in da naj se z Nemci ne spuščajo v spore. Vzlic temu nemški tisk jugOt-laVijo napada in jo dolži zatiranja in preganjanja Nemcev. To je znamenje, da se je nemški Naipoleon odločil storiti z Jugoslavijo isto kakor s Ce-Sko. O »car Ameringer ima v svojem listu American Guardian z dne 10. maja in tudi v drugih izdajah polno norčevanja iz Anglije, izipušča pa Hitlerja in tretji rajh. Potemtakem bo menda res, da ni nihče nevtralen. Oscar že ni in tudi komu- jevo.ki jo vodi njegov minister Gocbbeta. Daily VVorker priobču poročila iz Moskve, v katerih je napa d a na impt ria iMKna Anglija, ker je vzela leeland, in Roosevelta, ker sttiza roke po Greenlandiji. Obe deželi sta j 'nI Dansko, ki je prišla ipod Hitlerja. Ampak poročevalec Daily WorkcJiia v Moskvi nima nobene grajalive besede proti nemškim vipadom v nevtralne dežele. Taka je "nova linija" od lanskega avgusta dalje, ko je pakt z Rusijo omogočil (pričati zares imperialistično vojno. Mobilizacija d«U je naslov članku v "A. S." V njemu po-roča o shodu kardinala, škofov in vernikov na Portugalskem, na katerem so mobilizirali duše za mir ^u prosili Vsemogoč-, nega, da jim pomaga. Ampak izgleda, da je najpe^a pustil na cedilu. Krščanstvo, kakršnega zastopajo svečeniki, ni bilo prej iln ni danes sredstvo za mir. Tudi je več molilo za zmage v klanjčh in proti sovražnikom, kakor pa -za odpravo vojne. "Trojanski konji" in peta kolona so velika notranja nevarnost Zed. držav, ipravi kongres-nik Dies in zahteva, da naj vlada oboje iK-i&ili v registracijo in s tem pod policijako kontrolo. Vključena v naredibo za registriranje nacijev, komunistov, fašistov in agentov tujih vlad bi bile tudi politične stranke, ki •»o organizirane po članstvu, torej tudi socialistična. In čimbolj Hitler zmaguje, glasnejše so zahteve za okrnjevanje ci-' vilnih svobodšcin. OBNOVLJENA TRAGEDIJA BELGIJE enaka •njega belgijskega kralja Leopolda lil. in njegovo deielo je sadela oda. kakor njegovega očeta. V prejšnji vojni »o udrle e Belgijo kaj. terjeve trume, v tedanji pa je navalila nanjo Hitlerjev« motorisirana ar-m a da. Belgija »e je borila junaško proti kajaerju in tedaj eo jo enako po-gumno uprla Hitlerju, toda iskaaalo »e je, da je nova nemška mebanisirana vojna pošast veliko jačja nego »o tuji vojni veščaki domnevali. Ako je ne more odbiti od svojih mej tako mogočna armada kakor je francoska, kaj ji more nekaj »to tisoč belgijskih vojakov i .Njihov vrhovni poveljnik jo mladi kralj Leopold (v sredi na vrhnji sliki), v prejšnji vojni pa jo belgijske četo vodil njegov oče. Ubitih je spet isredno veliko in materialna škoda je ogromna. "Pravda" tn "Uvestja" v Moskvi se zgražata nad Anglijo, ker širi vojno. Pa bi bilo res dobro, če bi Anglija zoiila vojno tako, da bi se vršila samo de v Berlinu, dasi omenjena bolj-ševiška lista nimata take želje. Bi vit kajzer Wilhenm IT. je snet pod varstvom nemških čet. (Mal je v gradu Doom, kjer je bil goni nizozemske vlade. Hitler mu je po zasedbi določil nemSke vojake za častno stra-io. L. 1918 so v zavezniških deželah in v Nemčiji mnogi zahtevali, da se ga mora obesiti. Pobegmfl je pod .zaščito ne-\Cralne, piijatefrjake Nizozemske. V dobrih 20 letih jeMoča-*al mnogo v svojih upih, ne pa' £la\nega. Kajti stari ekskajzer bi rad nazaj svojo sluibo, ki mu je Hitler ne da. Njegovi sinovi 1n drugi člani njegove družine v Nemčiji so pod demokratično republiko svobodno intrigirali. Pod Hitlerjem so u-tihniii. Zdaj... poskusite Avtomatični plinski vodni grelec Tn vam so f akti t Instaliramo avtomatični plinski vodni grelec za sam! *Tudi mnofo okolHLkih pVumberjev vam nudi liberalne pogoje pri nabavi avtomatičnih plinukih vodnih fraleev Public- Service Companv OF NORTHERN ILLINOIS "Hrvatski narod pred otvo-renim revoltom", vzklika "Na-zavisna Hrvatska Država" v Pittsburghu. In pojasnuje v dvo-kolonskem naslovu: "Slike Dr. Ante Pavelica poplavile Hrvat-sku". Pavelie je gost Italije. Očrvklno je "''peta kolona" Hrvatov pod krinko borbe za neodvisno hrvatsko državo za tuje fašiste vztrajno na delu. Tisti Hrvati, ki "peti koltoni" naivno slede, se niso od Slovakov, ki so igrali za25. V Italiji pa prispeva v enak namen Mussolini iz žepov italijanskega naroda. Seveda ne v korist svobodne Hrvatske. Dr. Maček je "Kranjac", zato ga Nezavrsna Hrvatska Država proglaša izdajalcem. Njegov drugi zločin je, da je prestopil v starokatolrško vero, namesto da bi ostal v rimokatoli-ski, ki je za Hrvate edino prava in edinozveličavna. Vrh tega se je oženil na sodišču, namesto v cerkvi. Tudi drugi voditelj hrvatske seljačke stranke, dr. Juraj šutej, je "kranjskega pokolenja", z zgražanjem ugotavlja omenjeni fašistični hrvatski list. Drugi njegov zločin je, da se je oženil s Srbkinjo. Buuuu 1 Vsekakor je iz delovanja hrvatskih fašbrtov in v.jihovega velikega časopisa v Ameriki razvidno, da pričakujeta Mussolini in Hitler od njunih »podpor za "osvoboditev" Hrvatske veliike obresti. V "Napreju" je pesem "Prvi maj". Spisal (1) jo je F. Pe-tavs, sedanji Naprejev agitator, kar pomeni, da bo Šel Naprej »e bolj naizaj. Ze v prvi vrstici pesmice je "skladateljeva", ali pa korektorjeva neod-pu>tna "pomota". CANKARJEV GLASNIK Cankarjev Glasnik za mesec maj ima sledečo vsebino: Demokracija v krizi (uvodni članek); PustoiovUčine očaka Mortigolaža (Ivan Molek); Resnica In cenzor (pesem, Ivan Jontez); Bedakov a izpoved (Mičun M. Pavičevič, prevel Anton I)4be$ak); Mladinca tragedija (Milan Medvedek) ; O glasbi (razprava o motnostih za delo na glasbenem polju med Slovenci v Clevelandu in drugje); Zgodovina nalih kulturnih in drugih ustanov (Ivan joiuez); Drejčetova pot (E. K.); .Julkina zmota (E. K.); Asfaltno jezero; De&avnot* organizacij (kratke i>otice o kul-ti.rnih in driftirUi prireditvah). Naslov C. G. je 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Naročnina je $3 na leto, $1.50 za (pol leta. No naslov 'A. S." Chicago. — V "Am. Slovencu" dne 7. maja sem čital, da j« bito v letošnjem Majskem Glasu zastopanih z oglasi precej takih bizni&manov, ki so smatrati i za.dobre katoličane, pa se vsled tega zgraža nad njimi, češ kako je mo^ioče vernemu Človeku dati oglas v "brezverski" list! Seveda, ako (bi bil oglas zastonj, rtaj bi Ae bilo, toda "podpirati" rdečkarje finančno, to seveda ne irre! Meni se zdi, da komentator y "A. S." ne ve, da publikacije, ki izhajajo v "rdečem gradu", tudi potrebujejo po&teno plačane oglase in da so njihni čitatelji pošteni odjemalci, ki prav tako plačujejo z dobrim denarjem. In trgovci, ki ne vpra&ajo, ali ai Jeriče v, ali Pro-letarčev pristal, prodajo vsakemu čimboljdo robo, pod pogojem, da jim da kupec zanjo dober denar. Zato oglaiajo povsod, ker vedo, da jim to v prijateljskih krogih, kjer trgujejo, koristi. Sploh je ta način starodaven in poifcen. V Majskem Glasu, v A. S., v radiu in povsod oglašajo, ker vedo, da s tem pomagajo drugim in ob enem si na ta način obdrže odjemalce. Konkurence pa je veliko. Torej čemu ne bi rajše posluževali pravilnih bizniških načinov, kakor pa, da se bi ea svojo srečo zatekali k Žegnom? — Eden od fare. 0 ameriških Slovenkah -i Petindvajset tisoč podpisov v Illinoisu! Illinoiska soc. stranka oznanja članom in pomHljenikom, da je potrebno dolbitl na peticije za nominiranje socialistične liste v tej državi 25,000 podpisov. V najmanj 50 okrajih (ronnties) je treba dobiti po 200 podpisov v vsakemu. Ampak ker oblast pri pregledova-nni mnogo podpisov zavrže, ktr )i!h Ugotovi za nepravilno, je »potrebno dohiti vsaj pet tisoč podpisov več, nego jih zahteva zakon, pravi tajnik Harry Kleisehman v *vojem apelu na člane in somišljenike za mude-lovanje. Za Cleveland V nedeljo 2. junija otvori e levelemclska federacij a društev SNPJ svoje iz let ne prostore ali farmo s slavnostno prireditvijo, ki obeta biti nekaj izrednega. Predvajan bo varijet-ni spored, ki ga je pripravljalni odbor dobro uredil in pridobil za sodeJVovanje izboroe moči. Federacija se je zelo trudila, da nr.pravi te prostore privlačne. Člani delavci so prihajali I skoro vsak dan na farmo iz Clevelanda in Colinwooda, da fz-vrše potrebna dela in napravijo prostor privlačnim za izletnike, kar so storili brezplačno. Točilnica in kuhinja sta prenovljeni, zunaj vse sčiAčeno. tako da izgleda ta resort res letoviHČno. Oglejte si ga v pomlajeni obliki 2. junija na sJavnodtni otvoritvi. Soc. stranka v Ohiu kro«ži peticije za nabiranje podlpisov, ki jih je treba doflbiti, če hočemo, da prideta Thomas in Krueger v tej državi tudi na gla<»vnico. Zakon v tem oziru je jako strog in zahteva izredno mnogo podpisov in vestno nabiranje, toda dobili jih bomo, Če se zadostno potrudimo, člani kluba št. 27 imajo peticije na razpolago pri podpisanemu. John Krebel. Ameriški Rdeči križ v humanitarni akciji 3 Ameriški Rdeči krii je lani In letos ie ogromno pomagftl no vsod, kjer so ljudje vsled seda njejra "klanja in Invazij najbolj irrkadetl. Največja katantrofa je zadela Poljake, med katerimi »o se razHriie vsled bede in natrpamosti v talw>rih rasne bolezni. Rdfcči kftfc Jim pomiirt v glavnem z zdravili, higijenrtco »pomočjo In t obleko. Ker mu manjka sredstev, vodi veliko kampanjo za zbiranje prodnega •iklada v vsoti 10 milijonov dolarjev. Girard, Ohio Tukajšnja društva, pridružena k Prosvetni matici (št. 49 fn ti43 SNPJ, ftt 18 SSPZ in št. 108 JSKJ) bodo imela rtkupno sejo v sredo 29. maja v navadnih prostorih v Avon parku. Prične se ob 7:30 zvečer. Na nji bomo izvolili delegata na prihodnji abor Prosvetne matice, ki bo 4. julija v Clevelandu in razpravljali o navodilih. Vsi člani omenjenih druitev so vabljeni na sejo. Po seji bo nekoliko proste t^fcavjp, da se tudi družabno pomenimo o tem in onem. Kar bo prebitka, gre za kritje stroškov, ki jih bomo imeli s tem zborovanjem. Dru*tvo št 49 SNPJ priredi piknik v nedeljo 21. julija na vseib znane m prostoru pod Avon parkom. Tudi za ohijski dan SNPJ ae že pripravljamo. VrAil se bo 28. julija. Odpeljemo Se š posebnim busom. Federacija SNPJ za to okrožje priredi $ivoj letni piknik 28. avguMa v S^jemu, O. John Bogataj. Naznanilo ljubiteljem kegljanja Milvvaukee, WU. — Drufttvo Vijofica U. T47 ŠNPJ priredi kegljanje xa dobitke v sofboto in v nedeljo 25.-26. maja na prvovrstnem kecijiAČu Franka Medveda, 3$£8 W. Burleigli St. Kegljanje se prične v sobo« > ob 2. pop. fn v hede4jo oto 10. d op. Kegljanje za prvenstvo se bo pričfflo v nedeftjo Oto 7. zvečer. Ob tej priliki se bo razdelilo med najnspGAneofte kegljav-ce naferade v vrednosti do $50. Ker je društvo ViJoMca vedno med prvimi v vraUrti na»predne-ga delavstva, pričakuje na tej prireditvi veliko iposetnikov ne le Izmed čtiamrtva SNPJ, nego tudi iz vrst drugih naprednih l»o7»i ■. Chicago, IU. — Dasi imamo tu telo hilaidno poimlliad, z Izjemo nelkaj dni, imamo datume za t^knike že določene. Piflcnik v korist Proletarca, ki ga priredimo vsako leto, bo v nedeljo 30. junija na vrtu rojaka Ke-gia v Wil'low Springmi, 0 igrah in drugih zanimivostih, ki jih bomo ime H za udeležence. bomo kmaflu poročali Ste naročnino na "Proletarca" fts obnovili? POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. mmmmnmmtmmmmm ...................M PRISTOPAJTE K * ; SLOVENSKI NARODNI | ; PODPORNI JEDNOTI j! ! NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA":: Stano sa pol colo leto $6.00, lota $3.00 Ustanavljajte nova druStva Deset članov (ic) je treba ia ; novo društvo. Naslov ta list in ta tajništvo jet 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS « • ^■■■■■■■■■■laitiaBaiaiti* Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chk«agu, * Ciceru in Berwynu. * ! Parki Sen Lanndrj t o. \ fr __ p FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika B Fina postrežba — Cene smerne — Dalo jamčeno " Telefoni: CANAL 7171—7171 ■ 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO, ILL t*mtV»19V9?f f f>"" ■ 0 i i 0 0 \ SVET JE NERVOZEN... ETBIN KRISTAN (5ied»či cUn»k je po»ui Etbin Kri-1 hovih vvantgelijih . . . In mar- r. v Me )»ki Glas. I bo« tel je eslod ^fo j(i , ^^ fa Ija, ker se zdi, da »e je ponovl- v reviji pojatnjenega vsroka. S. Kri-• lan je nam naio dovolil, «U ga »meri.o priobčiti v Proletarcu.) "Markii*i so si v laseh kakor v starih časih kristjani, ko ao ae prt pjrali o dogmah, se \ zajemno Obtoževali krivwer-:i dr mg drugega pošiljali i >t va tja. kjer je večen jok im stok j,) škripanje z zobmi. Kako naj kdo pričakuje kaj od takega pihanja? lvdo naj veruje v te-orije, o katerih se znajo njih zagovorniki le prepirati? Tudi i-dor je kdaj simpatiztrafl s socializmom, mora vpričo teh srditih i>c'lemik in medsebojnih i upi nih očitkov izgubiti v«a-!«) zaupanje in dati vsemu raji kali/mu slovo . . ,H . V družbi inteligentov slišite utke besede, med delavci se ponavljajo, čitate jih v amerikan-^kih listih in revijah in v slovenskih najdete nji/h odmeve. "Duhovito" še kdo vzklikne: "Socialistov je vsak dan manj, st. ializmov pa vsak dan več." N'e more se niti reči, da je vse to kar iz trte izvito. Zdi se, da Se nikdar ni bilo toliko debat, polemik in "simpozijev" o "Kapitalu", o razrednem boju, o pogojfh socialistične družbe, o krizi kapitalizma, o možnostih prehoda v novo družbo, o m menu kolektivizma in o ne-.s*etih -orodnih problemih kot j.rav sedaj in polemičarji ne nt»sijo vedno rokavic, včasih se j/odužujejo celo ;znane golide. In gibanje, ki sloni na podiagi socializma. je razcepljeno kot še nikdar ne; v Zed. drža-\ah imamo že najmanje šest strank in frakcij, ki vse trdijo, da je Ma.rx njih duševni oče, pa se med seboj tako strastno pobijajo kot se nikdar niso bojevale proti kapitalizmu. Morda jih dobimo še kaj več, saj se na primer Hicks, odkar se je Moskva sprijaznila z Berlinom mc>no trudi za drugačno komun iVtično organizacijo . . . Kapitalistični staro vere i, toriji vseh barv, dajsovci in soro-dni arukarji se vesele vsak na svoj način, ta na tihem v kotu. oni glasno •pojoč himne, tretji z uovtipi in sarkazmom: glejte jih, Liliputance, ki se spravljajo nad Guftverja, pa se niti ne morejo sporazumeti, ali naj začno pri glavi ali pri nogah, ali raj vzamejo pipec ali konopec in se bodo med seboj poklaili, preden se posuši črnilo na nji- la bajka o babilonskem stolpu — ijo«pod je -udaril in pomešali so se jim jeziki pa govore kakor Maa ni. Za Človeka, ki mu je i-ociali-i/em 'pomenil upanje v bol jšo bodočnost in edino mc^očb podlago večje pravičnosti med ljudmi, ne morejo ti »pori biti veseli, ker ovirajo ustanovitev najvatžnejšega predpogoja vwa-ke zmage v boju za preotmovo družbe, namreč organizacijo armade, brez katere ostane socialni boj le teorija, sicer potrebna in važna, toda brez praktičnega dela neplodna kot da bi bila mrtva. Ce pa njegov socializem ne izvira iz same sentimentafnosti, kar se zgodi večkrat kot bi bilo misliti, ga tucfi ti pojavi ne bodo pognali v pesimizem in defetrzem. Želeti bi pač bilo, da bi se polemike vodile na uljuden način in nobenega dvoma ni, da bi to bilo mogoče. Toda želje nimajo velike moči in pravila ne zaleže jo mnogo v boju, kar i*e prav jasno vidi v vojnah, ki edaj razdajajo v vedno večjem oteegu na na(Sem planetu. Kadar lomijo ljudje kopja za ideje in načela, se raagrejejo in segajo po orožju, ki se jim zdi najbolij uspe&no, tudi če ni. G o rja; j a ni dokaz pravilnosti in strup ne daje argumentu večje veljave. Nekateri polemičarji so seveda hudobni, iz tega pa vendar ne jdedi, da je treba vsakemu zastopniku nasprotnega mnenja podtakniti hudoben namen. Zmota ni zločin in nasprotnikove misli so lahko vseskozi poltene, zabavljanje, zasmehovanje in vna&ovrstna očitanja ga pa ne bodo prepričala. Toda o-dšifcevši take izgrede peresa in jezika je polemika zdrava in koristna; namesto da bi se kri-žali in tarnali zaradi nasriprotij in sporov in peli staro pesem o slogi, ki jači in neslogi, ki tlači, bi storži bolje, če bi kolikor mogoče torez strasti pregledaili polje, na katerem se vodijo ti Jboji, skušali razumeti razloge in nagibe iri iz tega izvajali posledice. Sloga ješ kajpada, »lepa, dobra in — kar je bolj važno — ipotrebna. Brez nje je zmaga nemogoča, če bi bilo gotovo, da je nedosegljiva, bi bil vsak poizkus boja nesmiseln in sme- 96% štedilnikov prodanih v Chicagu so MODERNI PLINSKI ŠTEDILNIKI Kvpila tam moderni plinski štedilnik, ker je PRVOVRSTEN v kuhi in dragik oiirik Moderni plinski štedilniki prednjačijo na trga, ker so prvovrstni v vseh ozirik! ♦ »n ismed vsakih 100 dniiin bmtujc plinaki štedilnik, ker je: 1. Ekonomičen! Stane manj in njejrova uporaba je cenjefta. T. Prvi v hitrosti! Kuhanje je gotovo hitrejše kot na drugih Štedilnikih. 3. Jc fleksibilen! Da vam poljubno količino vročine takoj. 4. prvi v lepoti I I*najditelji aplošneg« slovesa ao napravili vfcorce za te moderne plinake Štedilnike. 5. Neprekosljiv v čistoči, udobnosti in drugih oeirih. Samo modemi plinski štedilniki imajo sledeče » ^ prednosti Semovšifalnik na vrh« ... nič vžigalic — niti čakanja. Veliki forllec . . . kuha kar najhitreje mogoče. Avtomatična kontrola vročine ... zagotovi poljubno temperaturo. Pravilna temperatura v pefi ... kot ai jo ie4ite! Močna insulaeija . . WAnpW . TH£ peoples G AS LIC M i A 0 C O K F C ali kot organizatorji unij odslovljeni, pa so se mal&čevali z demincijacijami. Polten materija! taki tjjudje niso, amu uk njihova stranka smatra poštenje za "buržvaizno Čednost" in jezuitsko pravilo, da namen posivečuje sredlstva, pa za dobro taktiko. Rado Staut, urednik jn la t-Kako bedaste izjave daaejo i nik VObzora", oznanja v i/daji komisiji, je priča na primer t. dne 15. maja, da je moru! Fred M. Howe. On je Diesov i vsled nezadostne podpore orzla-komisiji izjavil, da operirajo sevalcev s svojo sloven/iko ra-radio aparate ameri&ke monia- dio uro prenehati. rice in obrežne službe komunisti. Tudi unija operatorji, organizirani v American Com-munication 8ociety (C^O) je pod kontrolo komunistov, trdi Howe. Unijdko vodstvo je to odločno zanikalo. Histerija, ki jo negujejo reakcionarni krogi pod maaiko borbe s komunisti in njihovi sabotaži, postaj« nevarna tudi unijam in civihnim svo-bodiščinam v Hplo^nem. Neprili-ka za komuniste je, da so vsled svoje nove Cinije izgubili zabito med liberalci, ki ho bili njihova najbolj&a oi>ora. Slovenski radio program v Milvvaukeeju ukinjen MILITARIZ1RANJE TE DE2ELE KAKOR DA SMO ŽE V VOJNI (Nadaljevanje s 1. strani.) DAftlEL SKAKUM sabotažo v ipri tani&fu in na tu-djah, povzročiti konfuzijo na ra l!o oddajnih aparatih r.a a-ineri>kih ladjah in emioh s pomočjo unij OIO in AFL, katere rarrtljo je nat^a oborožena moč žc zdaj zadotftna. Ampaik kar gradimo, je v resnici zamišljeno s stališča o-fenzive, to je napadanja in ne za obrambo. Predsednik je na primer omenil Jui,no Amer-ko, katero smo vviled svoje tradicionalne politike obvezani braniti. Južna Amerika pa je daleč. Torej mora biti naiša vojna sila zgrajena in opremljena za ofenzivo in ne za obrambo v ožjem pomenu besede. Kdo »o nam nevarni? Ker že govorimo o nevarnosti napadov, kdo so naši možni sovražniki? Ameriška politična in gonpodaska javnost ima dva v mislih: Nemčijo m Japonsko. Nemčija &e je gospodarsko in politično do .sedanje vojne zelo utrdila v Ju-žni Ameriki, Japonska pa ogra£a takozvane a-meriske interese v Aziji. Nobena teh dežel ni v stanju napasti ameriško celino in zmagati. Lahko pa ameriški izvozni trgovini ogromno Škod ujeti. In res 5*a ji obe deželi ie zelo škodovali in ji lahko še bolj v bodoče. To je obenem glavna nevar- ot» enem večinoma tudi izjavljajo, da so proti vstopu Zc i. držav v vojno. Tako je bilo tudi leta 1917, pa smo se vseeno zapletli. Kje dobiti denar? Oboroževanje -rtane. Roosevelt je le izjavil, da želi Se milijardo 300 milijonov v ta namen, kje pa to vsoto dobiti, za to se naj briga kongres. Pravijo, da novih davkov letos ne bo, ker so voiftve, pa se ne bi nihče rad zameril volilcem, toda prihodnje leto pa bo treba poseči v ljudske žepe z novimi direktnimi in indirektnimi davki. Že zdaj so visoki. Znižani gotovo ne hodo. Marši kaka dobra, potrebna stvar se mora umakniti izdatkom za obrambo, posebno še relifne akcije, za katere je čezdalje manj denarja. _ Teakoče opozicije Tista opozicija, ki je tradicionalno proti oboroževanju in vojni, nasprotuje novim izdatkom. Ampak kajkor smo rekli že v prejšnji številki, ta dežela se bo oboroževala neglede kako bi pacifisti nasprotovali. Kongres je skoro soglasno s predsednikoip in izgleda, da TISKOVNTFOND PROLETARCA VIII. IZKAZ Ckicago, III. Rose Sajovic, podpora listu $2, M«ijtd(emu Glasu 76c, »kupuj $2.76. Jobnrtown, Pa. And. Vidiki liOc. Eaport, Pa. Joe Britz 26c. Ely, Minn. Po 26c: John Podiboy in Juhn Teran, trk upaj 60c. Cleveland, O. Joaeph Makovec 50c. Detroit, Mick. Stari »omialjenik $5; Benedict-Cjrum-Cerne (Omira Cafe) $6; Wolverine l PAVltOVIC, lastnik • .»• * Raivafcam SVRŽE PIVO n»jbolj*e vrate—kakor SCHMIDTS — Sparklin« Beer RHE1N-BRAU—Tbe Aristoerat 147 VICTOR AVE. H IGHLAND PARK. Miclii«an Tel. Towni»end 8-177« Cd I 5 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK P1IOKVETA 99 —r i Naročnina aa Zdruiene driave (isvrn Chicaga) in Kanado $€.00 na leto; $3.00 >a pol leta; $1.50 sa £et.*t leta; aa Chicago in Cicero $7.50 aa celo leto) $3.75 aa pol leta; ta inosemstvo $9.00. Naslov za list in tajništvo je: ^ 2057 So. Lanmlnlr Avenue S J Oaiengo. Illinois { \ Vugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P. PROLETAREC KDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1706. Puklisked Weekly at »301 So. Laurndalc A »o. CHICAGO, ILL., May 22, 1940. CONVENTION NEWS Dclrjates at elected by their retpective organizations wh*ch havo bet n heard from since our report of last week in Ihese columns are: Andrew Turkman, Branch No. 27 JSF, Cleveland; Leonard Alpner, elected at the JSF Conference of the lllinoir-Wisconsin distriet; Kristina Podjavorsek, representing Branch 37 JSF, Milwaukee; Frances Mihevc, of the Eastern Ohic and Pa. SNPJ federation; John Tercelj, representing the Western Pa. federation of the SNPJ.; Frank Sodnik. "Pioneer" lodge No. 559 SNPJ; Angela Zaits, lodge No. 102 SNPJ; and M*ry Musich, Branch No. 180 JSF, West Allu, Wis. Election of delegate« will continue until June 15. Members of the JSF Eaecutive Committee and others who have been assigned subjeets on which to report include: Frank Česen, vvho vvill analyze the possibilities of improving the JSF Educaliotial Bureau; Ivan Molek, on our cultural work and problems; Etbin Kristan, on the world situation and Labor; Matt Petrovich, on work of the JSF and iU Educational Bureau in Cleveland; Anton Shular, on building circulation and other problems concerning our publications—Proletarec, May Herald, and the American Family Almanac; Anton Jankovich, Cleveland, and Anton Zornik, Herminie, Pa. on the same subject; Jc?ko Oven, on the 35th Anniver»ary of Proletarec; Milan Med-ve?hek on the Cankar Foundation—its funetion and purpose; Anton Garden and Joseph Jauch, on the Socialist Party convention in Washington vvhich both attended; either George Maslach or Peter Kokotovich will report on Socialist organization among the Serbs and Croatians in America; John Rak and Donald J. Lotrich, on work among youth in our Federation; Mary Durn. on women's activity in our Federation; Frank Pod-boy and Anton Garden, on labor unions; Anton Zaits and Fred A. Vider, on the progressive labor and socialist movements ame ng fratemal organisations. Cleveland organization* will furnish a speaker on the Co-operative movement among our people. Reports on our publications, the Educational Bureau, and general vvork of the head-office will be given by Frank Zaits, Chas. Pogorelec and Joseph Drasler. Committees composed of members of the three JSF branches in Cleveland, and of the progressive fraternal organizations vvho are making arrangements for the convention, have delved into the work with a špirit of sest and enthusiasm that ia good to see. Arrangements for the four dayt—Thursday, July 4 to Sunday, July 7—have been so made that the detegates wil! have every minute of their short stay in Cleveland occupied. Thursday evening has been set aside for trips through tha city and sightseeing; Fr»day evening, program and "domača sabava" in the Slovene Workmen's Home; Saturday, banquet; and Sunday, a picnic at SNPJ farm, in conjunctkm with Branch No. 27's 30th anniversary celebration. Barton Conference of JSF, Sunday THE MARCU 0F CAB0R Plan« for onlorfin« (ko »čopa and improving tka inllucnce of our movo-m« nt, building up circulation of our publication« Proletoroc, May Herald and tko Arooricoo Family Almanac, election of o delegata to tka JSF Convention in Cleveland, and discus-•ion of »orna of tke principal i««ue« of tke convention, will ke on tke ogonda of tko Borton, O., JSF Conference, S«nday, May 2«. ot Josaph Skoffs form. Dalegates oro onpected from «11 oclive, progre««ive frotornol lodge« and from JSF branches in tka distriet. Importonco of conforring construct-tivaly on our common problem« ond cry«talising »entiment ot tki« time, «ith our convention only o few montk« off, con not ko overestimated. Tko«o gotkoring« con ond »kould •arve « vitol neod—tke need of cleor-ing up ond perkop« »ettling »ome of tko difference« of opinion among u« in our movement todoy. Tku accom-plishad, we will ko more o««urod of tke kormooy e««entiol for doing con. •truetivo worfc ot our convention tki» •ummer. Bronch No. 1 Will Elect Delegotes Fridoy GIUCAGO. — There will be only one more meeting of Branch 1 JSF, After Friday's meeting (May 24), before the JSF Convention, urhich means th«t discussion on Convention issnes, to begin «t Friday's meeting, will have only another meeting in tvhich to eonclude. Thre« member«, Anton Garden, Frsnk Alesh, and Joseph Oven, have each been sllotad a -period of fifteen minute« for Convention discussion after the meeting. This will be fol-kr*ed by a general discussion. Branch No. 1 i« entitled to send two delegate« to the Convention, both to be elected at this meeting. Membera urho have been «taying cusy should decide definitely to he present, as thi«. and the follouring. vrhich will be turo of the most important meetings of the year. IT S A GREAT SYSTEM By JOHN PAINE t Fortune magazine reports that only .1.3** of the prosperous people inter-\iewe.l in a mrvey want the Neur Deal extemied. The pa rado x of politics is that those uho Inve prospered under F. D. K. want him permanently retired to Hyde Park, while those who have been fired from WPA jobs urould vote for that man again. o o o UNCANNY "The sereams of the dead and dyinv rent the rurarm spring air, and I knew at once that one of the worst railroad disasters of the CentraKs long history had occurred."—Editor John Crow«ley of the Little Falls Times, as told to the A P. Only a trained neurapaperman could pick up the echoes of a ser ca m from Ihe great beyond. . • • * Praising Republican Gov. Carr of Colorado, Distriet Attorney Thomas E. Dewey said that Carr had wiped out a "prospeetive" deficit of |7,-000,000. Those prospeetive defirits are al-•*ays the easiest to clean up. o o o LEAVE THE KIDS ALONE A oarnival operator has been fined in Calfrfornia for using a 7-year-old girl to ride s motorcycle in a huge barrel, in violation of the child labor law. J list another čase of the state try-inp to take over the funetion« of American motherhood and father- hood. Maj Herald Foremost English-Slovene Publication of the Day 96 illustrated page« of short stories. poems, and articles of general interest treating of Slovenes and their activities throughout the past 35 years. For the unbelievable priče of twenty-five cents, a bigger publication than you can buy anywhere on the news stands. Get a copy or more and seli them to your friends. Order from i PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ava. Chicago, III. Communists Helpiog Hitler Throughout The World More and more evidence comes to us proving that those «h«, up to last August, werc or pretended to be the s|>earhcad of the anti-Nazi movement —the communists—are nour engaged in the game of helping Adolph Hitler in his campaign to conquer and en-slave the urorid. In England their cry for immediate peace echoes Mosley'« fascist choru«, aiming at saving Hitler with a nego-tiated peace. In France, too, the Stalin agent« uho turned pacifist in»medi«tely follou-ing the concluaion of the Hitler-Čtalin Pact, »re nour voicing the same desire« ae the fascist* and reaction-aries of the Right—for an immediate peace—and some of their fugitive leader« are suapected of being in Germeny. direeting the Nazi propaganda uhich i« flooding France, through radio trannmfosion and hand-bifls throum from seroplane«. In Ualy for the time being, the communi«tfi are mum; their silence coincide* urith the sudden stop of the anti-communist campaign in the fascist pres«. In Bulgaria, vvhere up to last August thev were reduced to illegal status, they have now been accepted by the Government in the official ballot in the eleetions. , In Norwsy, not only are they giv-ir.g aid to the Nazi invadera but their official new*paper "Ajibeideren" has urged the urorkers to cooperate urith the German command. In ali these little countrie« men-aced by Hitler'« -'proteetive'* inva-sion, »uch «s Holland, Belgium, Swe-den and the Balkan courrtries, lihey r*re being rounded up by the polic« ss aetive members of the fifth column, and in the United States, as e\eryone know«, they have ceaaed their campaign against Hitler, their only target nour being the "kmperial-ist democrac*«•,'* urhich they deseribe s« renponsible for the present urorld tragedy.—By Right, in La Parola. JSF CONFERENCE IN SYGAN, PA., MAY 26 SYGAN, PA — Delegate« froU SNPJ, SSPZ and other fraternal lodges, as well as from the local and r.eighboring JSF hranehes, urili con-vene in Sygan, Pa., Sunday. May 2« for one of the most important JSF conference« held here in many yesrs. Wc «ay this because of the approach-in« JSF Convention whkh urili have on its agenda problems of our Educational Bureau and its service to affiliated fraternal and cultural organizations. This conference can have fur-rcaching ©ffčct« in its deJibera-tion« if It urili adopt some definite concrete proposals for improving our movement and our publications to present to the convention through its chosen delegate. Not only delegate* but visitors like-wi»e are urged to attend the confer-cnce se«sions, whieh urili b** held in the SNPJ lodfce "Bratstvo" hali. beginning nt 2:00 p. m. Chicago Slovene Song Festival a Treat CHICAGO.—Durelling concurrent-»iy on sad and unpleasant thoughts about the mad fury of hell turned loo«e ln Europe, and in Chicago the uelcomlng of Spring urith a delight-ful »ong festival by our people last £unday, I could not help but draw the contrast. Here—golden melodiou« voices surelling the air urith delight-ful song«; there—the deafening roar of csnnon and detonating bornbs, destroying everything uithin their reseh. The festivsl uras a plea*ure indeed, a much-need pellrative to dispell gloomy thou^ts of the beastly and ruthl««« rape of small countries in Europe. It made one realize the in-finite joy of friendly mingling vvith the huge crourd, urhich was aurellevl by hundredi of «nlt-of-4oiunn visitors. Indlvidual performance of each of th« seven choruses pa rtiči pati ng uras splendid. In a word. the rendition« vvere brilliant, the appearance of each group striklng, and a festive špirit prevailed throughout. Hearst Chain Opens Parleys WUh Guild The firat bargaining urith the na. tiorval management of a neurnpaper chain ln the Neurnpaper Guild'« his-tory opened in Neur York May 16 when rep resen tat ives of the Guild and Hearst begun conferences pro-last fall to eotablish harmoni-oo« industrial relations. The GuiM program calls for full Cuild rhop, nation« 1 severanre pay M'!^. national overtime provision poHcy, national tmnsfer policy and job seeurlty. Thi« aetion follours the Oui1d*a sue-cesnful ^hirsgo strike urhfcch ended after a 17 month struggle against Hearst'« Chicago properties. Over one hundred people could he counted milling around ln the halls ndjacent to the main auditorhnm during the performance, unable to find either sitting or stamling room vvithin.—J. D. Clothing Workers Meet Th« eyes of 2RO.OOO clothing vrprk-er«, of eight million members of the trade union movement, and of digni. tarles In high office, eentered on Neur York rscently, snd the Amal-gamated Clothing Workers Silver Jubilee Convention, It begin -urltth sn impressiv« opening sesnion in Mad-taon 8quare Garrlen. Over 1,000 delegate« from ali seetion« of the trade •ttended. 5^1 UNKMt «ni oooAaitio. MO« SSMMSOtMft COHMomt OMHHp JO#g»SUSJU«A1» tH|i« V^MKISS. thi HllAOt lPMiA -I7als of America. It wa«* American, it uras internatlonal, it uras «ro-woHci mje lass. For Rool Socioli«m An ex«mple of the nature and ex-tent of the platform's approach to complot« social iza t ion of industry uas »le, to the l»rge profit.s which are being made by our truMified industrie«, United States Steel last wecJc, and thia week Radio Corporation of America with an in. creane froen 4 cents iper »hare a year agoto 11 cetits during the fimt three moeithn of 1940. We point again to the flpread of chaina in a4l merchandiaing fields and to the prevalence and l>opul«rity of habefcled products which are now being ho Id iapidly diaappear-jf^g. Their influence is limited by big buaine«s. They have i>e-come the hired men of Corporation«. Hovvever, if vve value private initiative we need not de-apair. In a broader a-nd very true sense, initiative haw not been de«troyed; it can't be. So long as peop»le exist there wHJ be that variation of personality, ambition, viewpoint, energy, uhich wil»? make one person outshine the other. Dut traits of character wilJ find expression in different ways. They will fit the economy under which men vvork and ilve. The initiative of peace m a different thinjg than the initiative of vvar. But ipersonality never vvill cease to be a conatant and vaily the recent Socialiat convention, the New York offices wore turned into a bee-hive of aetivity as vokunteer arorkers rushed the preparation of mailing list«, literature, campaign di-n-etives snd other material in expect-ation of AmerkVs greatost Socialist campaign. (Thief among the campaign projeets i« the raising of « (50,000 war-che«t through a $l-a-week-per-person drive —a drive urhich has won the whale. hearted support of every Socialist party member and sympathizer. Another $50,000 is to be received in Kpeci«) donation«, affairs, independent committec iworks, etc. Plans aipproved by the national campaign committee include the is-suing of more than 6,000,000 pieces of throwaway lea/let« on specific campaign topics, the publication of a full-size campaign magazine prepared in popular style, printing of straight-tklking, straight-thinking pamphlets a t well a« the Socialist party platform and candidates. The firat step in the Socialist campaign urili be the co-ordination of ali efforta to plače the Socialist stand-ard-bearers on the bsllot in every state of the union. News thst the crucisl state of Michigan had al-ready filed ita petitions snd had secured its plače on the ballot acted as s spur to the enthuaissm of uride-Kpread petition campaigns in Netu York, Ohio, Illinois and other states uhere volunteer organisers are engaged in a iu'hirlwind tour of town» and villages to put the 6ocialist paitj on the ballot. Cliitkax of the petition drives uill come with a nation-wide radio broad-csst by Norman Thomas on Saturday, May 25. over the Nationsl Brosdcast-in»r conripanj' ne>twork in a ples to the American people to preserve the i ights of m i no rit y politicsl parties. Socialist campaign offices were fVoded by the mail-tide uhkn brought hundred« of enthusiastic letters from Socialists snd progre.*-sives throughout the nation, offering help in the Socialist campaign. Al. most every state in the union uas repivsented in the flood of letters. CJement also announced the establishment of the Socialist campaign pub!icity -bureau under the direetor-ship of Samuel Romcr, former nisri-aging editor of the Call. This bureau will direct the general literature, rsdio and nourspaper puhlirity campaign. DI. WriteiV Project Has Open House Wcek CHICAGO. — If you have been urondering urhat tihe WHters' Project of the WPA is about snd what it does, you urili have an opportunity to see for youraelf b«tween May 20 and 25, tiie ureek designated a« "open house" ureek for the Project located at 433 East Erie Street, Chicago. Hours for this ezhibit are from 1 to 5 p. m. Monday and Saturdav Tuesday through Friday, 1 to 10 p. m. The Voluntary Aanociation Study, a division of the Illlnoi« V/r\t*n* Project, i« hoMing "open houae" on the fourth floor of the Elger Building. Visking hours are from 8:30 a. m. to 4:30 p. m. on Moml«y, Mav 20 and Shturday, May 25. From Tueaday to Frklay meluaive the project wl1l he ojien from 11:30 p. m. to • p. hk Enjoyed May Herald STAR CITY. W. V«.—"I enjojpfd very much reading the English seetion of the May Herald." writes Vir-ginia m-plimentary letters on our 1940 edi-tion. PEACE, BROTHEK By JOSEPH G. SNOVV Said a C. I. O. menvber of one of A. F. L. sfter both urere srrested and locked in a celi: "Teli me," taid on« to th« other, "l«n't i| true we oace called ench other Brother? "Down in thi« celi ure cannot be •aea And ure can't offend either L*wi» or Green So lel'» talk together «« in d«r* ten« by . . And thejr talked end talked amid menjr a »igli« "Wkat U thi. pretent labor »trife That ke« come between u* in »ur life T Because one wanlt to lead and the other won't follour That is making our union »o emptr and hollow? "Whr don i our leader. aet wh«t thejr preach Instead of mocking ali that thef teach7" Se tale the night until came th« ' morn They prajrad that a neur day for lahor be kara. Wken as urorkers ali weuld once aiara ke lagetker Bravin« thair proklem. in ali kind« of ureetker. Wken Ike day kegan dawning and Ike sun race wlth a »mile Tke Guard came aad called tkam trial. )