u
PRILOGA
^ DOMOVINI
Leto IX.
V Ljubljani, dne «3. novembra 1933.
Štev. 47»
15 ^tniea dvoGodnega MatiGont
Preteklo nedeljo je obhajal naš Maribor spomin na tiste novembrske dni 1918. leta, ko ga je proglasil general Maister za jugoslovensko last. Ob tej priliki je govoril general Maister dolg govor, ki ga je končal z naslednjimi krepkimi besedami: Zdaj je ta lepa zemlja trdno naSa, toda veliko veliko iih je ki žive na njej in od nje, pa ne vedo, koliko prestraženih in prečutih noči, koliko junaštva m ljubezni, koliko ran pa tudi smrti je terjala ta jiu jc,	= . J J . _ J ' ;...... _,f_____.. ,_____. ,, __ __».____v,,- v,:i Air„_iv,™ Honoo nnS nnletpo-a hI pa ista usoda kakor
s krvjo zarisali in s smrtjo zapečatili njene svete meje. .------—,-----— - ---------— --------- . -
duhu svoje mrtve junake, ki se kakor senca pretipajo do državnih mejnikov, jih preizkušajo, če stoje še tako trdno, kakor leta 1918., ko srno jih združeni postavljali In slišim jih, kako me med seboj v strahu tehtajo: »Ali bo Maister z našimi zvestimi tovariši vedno branil te naše mejnike?« In jaz jim odgovarjam, kakor da bi bil kakor nekdaj med njimi: »Ne bojte se bratje! Bom jih branil, jaz in moji borci, z njimi pa vsi oni, ki so od nas prevzel« sveto dedščino stražarjev naše meje. In to je vsa slavna jugoslovenska vojska, na,čelu ji sam naš presvitli junaSkl vladar. In temu navdušenemu stražarju naših meja v našem Mariboru zakličimo: živel Nj. Vel. kralj Aleksander!«
General Rudolf Maister
Pogled na Maribor
Starodavni mariborski magistrat
■f i
Ob spomenika osvobojenja v mariborskem parku
00000200010200000200010202000000020202020200010100000201000200021001020100010200020002300202020202000200
(pomemdni dogodki
PRESTOLNICA SREDI PUŠČAVE. Tako je izgledala pred desetimi leti Ankara,
preden se je preselil tja Kemal paša.
t ANTON MULEJ. Pretekli četrtek so v Mariboru pokopali dr. Antona Muleja, upokojenega sodnega svetnika in odvetnika, ki je dolga leta marljivo sodeloval pri podrobnem narodnem in gospodarskem delu.
f PETER GRASSELLI. Najstarejši slovenski politik, Sokol, novinar in prvi ljubljanski slovenski župan g. dr. Grasselli je legel k večnemu počitku. Dolgo dobo je preživel, mnogo je delal, postavil si je s svojim javnim delom nebroj trajnih spomenikov, a je vendar njegova smrt zarezala med nami globoko vrzel. Bili smo namreč tako srečni v zavesti, da častitljivi, zaslužni starček budno spremlja vse dogodke. Ta njegova budnost nam je v vseh težavah in dvomih predočevala najboljši vzor narodne zavednosti in delavnosti sedaj pa, ko njega ni več, nam bodo morala ta vzor predstavljati njegova mnogoštevilna trajna dela, ki pa jih je toliko, da bomo težko pogrešali središče, kakršno je predstavljal on sam s svojo častitljivo -osebnostjo, da bi vanj upirali svoje oči. Slava njegovemu spo-
t JAKOB BAJŽELJ. Stražišče je nepričakovano izgubilo moža, ki je bil eden najuglednejših v kraju in tudi na vsem Gorenjskem vobče. Nagla smrt je tam ugrabila posestnika in trgovca z žimo g. Jakoba Bajžlja, ki je lani v juliju praznoval 50-letnico rojstva. Kdo bi bil pričakoval, da se bo življenja pot vrlemu možu tako naglo iztekla! Pokojniku večni mir, preostalim pa naše sožalje!
SMRT ZA ZAVEZNIKA. Zemeljski ostanki legionarja Bozovskega, prvega češkega vojaka, ki je v svetovni vojni padel na bojišču v Franciji, na častnem odru v praški
mestni hiši.
DVA KI STA SE VZELA PRED 65 LETI. Ulrik in Elizabeta Zullig-Fischer iz Hotter-dingena v Švici sta obhajala letos 11. novembra 65. obletnico svoje poroke. Mož je zdaj v 89. letu svoje dobe, njegovi ženi pa je 92 let. Oba sta še čvrsta m zdrava.
doma in na tujem
DVOJNI JUBILEJ, častni član gasilnega društva v Begunjah, upokojeni nadučitelj g. Valentin Zavrl je praznoval pretekli teden 701etnico svojega rojstva in 30. obletnico svoje poroke z zgledno življenjsko družico gospo Avguštino. Jubilant se je rodil v Ljubljani, po dovršenih gimnazijskih študijah pa se je posvetil učiteljskemu poklicu ter je v svojih dolgih službenih letih vzgojil skoraj, tri generacije. Prva njegova služba je bila v Podgradu, druga v Stopičah v novomeškem okraju, v Begunjah pa je služboval od leta 1896. do svojo upokojitve 1. 1923. Za Begunje si je pridobil velike zasluge, kajti vneto se je udejstvoval pri kmetijski podružnici in pri gasilnem društvu, kjer je dolga leta upravljal posle načelnika, blagajnika in tajnika. Ko si je društvo leta 1910. uredilo svoj oder in ustanovilo dramatični odsek, je vodil vse gledališke predstave do svoje upokojitve. Z njegovo pomočjo in njegovimi nasveti se je društvo krepko razvijalo, da šteje danes 50 članov broječo četo in da si je že leta 1929. postavilo dom, ki je med najlepšimi v naši ožji domovini. Društvo ga je lani ob svoji 50 letnici izvolilo za svojega častnega člana. S soprogo in hčerkama uživa svoj pokoj v Ljubljani ter mu njegovi bivši učenci in gasilski tovariši želijo še mnogo srečnih let po vzornem delovanju za narod in njegovo prosveto.
RAFAELA MALERICEVA SESTDESET-LETNICA. Te dni je v Črnomlju skromno v krogu svoje družine praznovala šestde-setletnico rojstva gospa Rafaela dr. Male-ričeva, ki se je vedno aktivno udejstvovala v vseh naših narodnih in kulturnih pokre-tih. Rafaela Maleričeva ni delovna žena le za Belo Krajino, nego sploh za slovensko javno življenje, kjer so žene v javnem delu še vedno dovolj redek pojav. Kakor je sama zavedna nacionalistka, je vzgojila tudi svoje otroke. Njeno delo sedaj nadaljuje hči, ki je že dolgo vrsto let izredno delavna načelnica in nam je vzgojila lepo vrsto telovadkinj. Ob lepem jubileju sestre Ma-leričeve se čestitkam njenih dragih domačih pridružujejo tudi vsi črnomeljci, predvsem Sokoli, še dolgo vrsto let! — Zdravo!
FRANCIJA ZA MIR. Prejšnjo nedeljo so odkrili v Pacyu sur Eure svečano spomenik velikemu oznanjevalcu miru in sprave med narodi Aristidu Briandu.
S TOPIČEM NAD RIBE. V Kaliforniji je izumil neki Klein topič na zračni pritisk, ki požene z veliko silo harpuno v kita ali morskega volka.
Pogled v moderno Ankaro, nastalo v zadnjih desetih letih.
H^oni&a pretefctega tedna
OBISK GRŠKEGA GENERALA KONDILISA V BEOGRADU. Grški vojni minister Kondiiis je na sliki v sredini, na desni sta naš vojni minister g. Dragomir Stojanovič in zunanji minister dr. Bogoljub Jevtič, na levi pa kraljev odposlanec general Ječ-menič in pribočnik generala Kondilisa. Slika je bila posneta na beograjskem kolodvoru.
10 LET BORBE PROTI Z A VRATNI MORILKI. Zdravilišče na Golniku je proslavilo
te dni desetletnico 'svojega človekoljubnega delovanja.
V počastitev spomina borcem, padlim v svetovni vojni, so na obletnico premirja 11. t. m. v Beogradu defilirale množice meščanov pred spomenikom in grobnico srbskih junakov, ki so žrtvovali življenje za naš obstanek, svobodo in napredek.
60 LETNICA NOTARJA HUBERTA ZA-VRŠNIKA. Povsem tiho je v krogu najožjih prijateljev nedavno praznoval 60-letnico rojstva gosp. Hubert Završnik, javni notar v Krškem. Vsa bližnja in daljna okolica pozna tihega, skromnega, simpatičnega javnega delavca, polnega ljubezni do bližnjega in do naroda, ki Se izza predvojnih let slovi kot zaveden nacionalist. Nebroj potujočih dijakov in revežev ceni njegovo darežljivost, vsa napredna društva v Krškem imajo v njem močno oporo, osobito Sokol, kateremu je nad vse vesten odbornik in prava gonilna sila delu, ki naj privede Sokola pod lastni krov. želimo mu še mnogo zdravih let.
selih let!
MARTIN SViiib, »caJKMDESErLETNIK. V krogu svoje družine je praznoval te dni 70. letnico upokojeni šolski sluga na IV. mestni šoli na Prulah v Ljubljani g. Martin Svete. Se danes je Martin mož, da ga je treba iskati. Ko je odslužil vojake, je bil zaposlen nekaj časa v tobačni tovarni. A 1. oktobra 1893 je nastopil službo šolskega sluge na Ledini. že tedaj se je mož udejstvoval v narodnih društvih in tudi krepko sodeloval pri demonstracijah pred spomenikom Anastasija -Grtina poleg Križank. Na Ledini je ostal polnil 12 let, tik pred vojno pa so ga prestavili na IV. mestno šolo na Prulah. Se mnogo ve-