vegetacijo . O bdelovaln im površinam , p rik azan im n a k a r ti z belo ozirom a sivo barvo , p rip ad a jo le m a jh n e površine. Poleg ploskovne raz p ro s tra n jen o sti vegetacijsk ih eno t spoznam o te tud i n a vegetacijskem profilu , k i začne jugozahodno od R azdrtega in k o n ­ ca severovžKodno od Rovt. Na n jem dobro izstopa raz lik a v ra s tju n a v iš­ jem k rašk em svetu N anosa in H rušice te r n iž jem p o v ršju jugozahodno in severovzhodno od obeh p lanot. O srednjo vegetacijsko k a r to sp rem lja jo n a robu še dopolnilne k arte . M ed n jim i se n a ob ravnavano ozem lje n an aša p reg led n a geološka k arta . P oleg n je še dve k a r ti S lovenije p rik az u je ta sred n je le tne količine p a d a ­ v in (1931— 1960) in razd elitev S lovenije n a g lavna fitogeografska obm očja. N a rob je uv rščen a tu d i p reg led n a skica m ednarodne razdelitve k a r te 1 : 100 000 po G reenw ichu (o sred n ja k a r ta im a topografsko osnovo 1 : 100000 po P a rizu ) . Ta skica bi lahko odpadla, saj se lega lis ta P o sto jn a jasno vidi n a obeh k a r ta h S lovenije. Za boljše razu m ev an je vegetacije b i bila k o ris tn e jša p reg ledna pedološka k a r ta p roučenega ozem lja. K arto dopo ln ju je obsežen tekst. L ahko rečem o, da p resega obseg to l­ m ača v ožjem sm islu, saj se s podrobno raz lago p rib ližu je š tu d iji ra s tja na ob rav n av an em delu Slovenije. T ekst sestav lja več poglavij, k i so jih nap isali raz ličn i av to rji. Po uvodu, raz lag i m etod dela te r p rik azu geo­ g rafsk ih in splošno ekoloških značilnosti n a ob rav n av an em ozem lju, sledi o sredn je poglav je to lm ača z opisom vege tacijsk ih združb. Tu b ra lec podrobno spozna vse združbe, k i so p rik azan e n a k a rti. Za posam ezne zd ružbe n av a ja jo av to rji n jihove značiln ice in d ruge flo ristič - ne značilnosti, ekološke razm ere v k a te r ih u spevajo in n jihov gospodarski pom en. Poleg posam eznih združb so v te k s tu obdelan i tu d i vegetacijsk i kom pleksi in vegetacijsk i razvo jn i stad iji. Č eprav da p isana beseda m nogo podatkov o vegetacijsk ih zd ružbah , bi fo tog ra fije vsaj n e k a te rih n a jz n a ­ čilnejših združb še ja sn e je dopolnile n jihovo p redstav itev . Ta vegetacijska k a r ta p red s ta v lja pom em ben m ejn ik v karto g rafsk em p re d s ta v lja n ju n a ra v n ih dejavn ikov v S loveniji. P oleg d ru g ih u p o rab n i­ kov jo bom o s p ridom u p o rab lja li tu d i geografi, z lasti še p roučevalc i v iso­ k ih k rašk ih p lano t in n jihovega širšega sosedstva. P ra v bo p rišla tu d i šol­ n ikom p r i p rik azu lokalno geografsk ih značilnosti. Želimo, da b i te j k a r ti p rav km alu sledile še d ruge, tu d i za tis ta področja S lovenije, ki so že v e ­ getacijsko sk a rtira n a . F. L ovrenčak Lojze Marinček, Predalpski gozd bukve in velike m rtve koprive v S lo­ veniji, SAZU, raz re d IV, R azprave X X III/2 , str. 61-96, L jub ljana , 1981. D olgoletni proučevalec bukov ih gozdov v S loveniji, Lojze M arinček, n am v tej š tu d iji p red s ta v lja novo k lim atogeno gozdno asociacijo v p re d ­ alpskem svetu . P re d a lp sk i svet je oznaka za eno od šestih fitogeografsk ih obm očij, n a k a te ro je M. W r a b e r razdelil S lovenijo. To obm očje za jem a p red a lp sk a h ribov ja , od C erk ljanskega n a zahodu do P osavskega n a vzho­ du. Ta h ribov ja , zelo p es tra po k am n in sk i sestavi, p rs teh , vodnih razm erah itd., porašča od k lim atogen ih gozdnih zd ružb v n iž jih n adm orsk ih v išinah gozd belega gabra , v išje p a se raz š ir ja jo bukov i gozdovi. V n jih je b ila o- p isana nova zd ružba b ukve in velike m rtv e koprive (L am ium o rv a la e -F a - getum p rae a lp in u m ass. nova). Im enovana zd ružba porašča večinom a osojna pobočja iz do lom itiz ira - nega apnenca. Tako je bolj raz š ir jen a v Posavskem h ribov ju , z lasti v se ­ v ernem k r ilu litijsk e in v tro ja n sk i an tik lina li. V zahodnem delu p re d ­ alpskega h ribov ja , k je r je m an j k a rb o n a tn ih kam nin , se p o jav lja ta b u ­ kov gozd le raz treseno . K a rta raz širjen o sti te zd ružbe kaže, da sega tu d i izven p red a lp sk eg a obm očja v d in a rsk i svet. D okajšn ja pes tro s t p riro d n ih dejavn ikov v p reda lp skem svetu se od­ raža tu d i v sestav i te združbe, k i jo je av to r razčlen il n a pe t subasociacij in dve v a rian ti. T ip ična ob lika gozda bukve in velike m rtv e koprive (L a- m ium o rv a lae-F aeg e tu m paraea lp in u m typ icum subas. nova) raste po do- g n an jih a v to rja po vsem p red a lp sk em svetu , z lasti na osojnih pobočjih v v išinah od 600— 900 m. U speva n a p litv ih do sred n je g lobokih r ja v ih po- k a rb o n a tn ih p rsteh , k i se p rep le ta jo z rendzinam i. Od osta lih subasociacij f lo ristično in ekološko najbo lje p red s ta v lja p reda lpske gozdove spodnje m ontanske (gorske) stopn je gozd bukve in velike m rtv e koprive s p e te ro - lis tno m lajo (L am ium o rv a la e -F a g e tu m p raea lp in u m d en tarie to su m p en - tap h y llae ). S trn jen o porašča zlasti zahodne dele p red a lp sk eg a sveta. V zak ljučnem pog lav ju av to r poglobljeno p r im e rja rez u lta te svojega dela z dognan ji d rug ih proučevalcev bukov ih gozdov v spodnjem gorskem pasu v S loveniji (M. W r a b r a , T o m a ž i č a , K o š i r j a ) in izven n je ( H o r v a t a , B o r h i d i j a itd .). Iz teh p r im e rja v povzem a spoznanje, da gozd bukve in velike m rtv e koprive spada m ed m ezofilne in n ev tro filn o - bazifilne bukove gozdove, k i poraščajo nadm orske višine od 600— 900 m v S re d n ji in Ju ž n i Evropi. P od robne jše p roučitve gozdne vegetacije, ko t je ta , p red s ta v lja jo po ­ m em ben p risp ev ek k po zn av an ju p rirodnogeografsk ih dejavnikov , zlasti ker z objavo postanejo dostopne širšem u krogu bralcev. B oljše poznavan je bukov ih gozdov v p red a lp sk em svetu vodi k bo ljšem u poznavan ju h rib o ­ vij, k i se n ah a ja jo m ed alpsk im svetom z n jim lastn im i bukovim i gozdovi, in d in a rsk im svetom , k je r u spevajo zopet d ruge bukove združbe. F. L ovrenčak Kartografski pripomočki Scholar Lazarus, Die älteste Detailkarte Ungarns, 1528, K arto g rä fia i V al- la lat, B udapest, 1982. N ajs ta re jš i zem ljevid , k i obsega celotno M adžarsko, je izdelal Scholar L azarus, M adžar po porek lu . Iz s tra tešk ih razlogov je bil zem ljev id izde­ lan že okoli le ta 1514, p red vpadom T urkov na M adžarsko. Po L azarusovi sm rti (1526?) je ta u n ik a tn o ročno n a risa n i zem ljev id dopolnil n jegov p r ija te lj G eorg T an n ste tte r, profesor, znan i h u m an ist in zgodovinar n a d u najskem cesarskem dvoru. D opolnitev je bila izv ršena z lasti v g rafičn i označitv i p ro d o ra T u rkov p ro ti D unaju v osredn jem delu zem ljev ida ob D onavi, ob k a te r i so zasedli teda j ozem lje vse tja do zna­ nega m esta R aaba (G yöra). V sebino zem ljev ida je nato p renesel P e te r A p ianus n a lesorez, ki je bil n a re jen le ta 1528. Istega le ta je bil v Ingol- s ta d tu zem ljev id tu d i na tisn jen . P rece j časa je p rev ladovalo p rep ričan je , da je o rig ina l zem ljev ida iz­ gubljen , m ed tem ko so n jegovo od tisn jeno kopijo poznali iz le ta 1553. K ončno so našli le ta 1896 v nekem an tik v a ria tu tu d i orig inal. Po k v a lite ti sed an je kop ije lahko sodim o, da je o rig ina l izvrstno oh ran jen . N a te j ko ­ p iji je zapisano, da po oprem i in g rafičn i natan čn o sti L azarusov zem ljev id znatno p resega vse te d an je zem ljevide. V izredno bogati vseb in i so* zelo podrobno n arisan i zlasti n ase ljen i k ra ji (m esta, vasi in g radov i), ki jih je av to r grafično označeval (locira l) tu d i že n a osnovi m eritev . Za m erjen je razdalj je upo rab il nem ško m iljo, ki znaša 7500 m etrov (okoli 1/15 ak v a - to rske stop in je). L azarus je oblikoval m esta , vasi in gradove tu d i po n ji­ hovi zu n an ji obliki, p ri čem er se je izkazal za izv rstnega opazovalca. K ra ­ jem je dodal kroge, velikosti 1,2 mm, ki označujejo n jihovo dejansko s re ­ dišče. V spodnjo stran ico zem ljev ida je vdelal grafično m erilo, k i je ra z ­ deljeno na cele in 1/4 nem ške m ilje. S pom očjo n aveden ih krogov in g ra ­ fičnega m erila se da s šestilom zelo h itro in enostavno odčitati iskane ra z ­ da lje m ed nase ljen im i k ra ji na zem ljevidu. R eka D onava deli vsebino n a zem ljev idu skoraj n a dva enaka dela, p ri čem er se k ra ji zgoraj od n je označujejo s polnočjo, spodaj pa z opold­ nem , m ed tem ko po teka p rav i sever pod kotom 45" p ro ti vzhodu. Z ozi­ rom n a om enjeno vsebinsko postav itev po teka D onava skoraj v sred in i zem ljev ida, od zahoda p ro ti vzhodu, S ava pa od spodn jega levega roba p ro ti severovzhodu.