LETO IV. ŠT. 40 (185) / TRST, GORICA ČETRTEK, 21. OKTOBRA 1999
: -1. J' r\
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 124 - 6596
CENA 1500 LIR/0,77
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
MRAČNA LETA
PO OBJAVI DOSJEJA KGB
Naj nam pisca knjige, ki v naslovu nosita zgornji dve besedi, ne zamerita, če smo si ju izposodili za to krajše razmišljanje. Pred nami je namreč nekaj dogodkov, zaradi katerih smemo po našem globokem prepričanju sklepati, da se vračamo ali morda da smo se ze vrnili v mračna leta. Mislimo seveda na trenutno stanje naše slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini, torej v Italiji.
Prejšnji teden sta se znašla pred sodnim zborom v Pordenonu dva znana in ugledna beneška duhovnika, in sicer msgr. Marino Qualizza ter trčmunski župnik Bozo Zuanella. Na sodno klop sta morala sesti zaradi svoje znane in zgodovinsko nadvse dragocene knjige Mračna leta Benečije, kije izšla najprej v italijanskem jeziku pri zalozbi Dom v Čedadu in nato v slovenskem prevodu v Ljubljani. Zuanella je avtor omenjene knjige, Qualizza pa je zanjo napisal spremno besedo. Obtožba govori o obrekovanju. Zanimivo in hkrati pomenljivo je, da je javni tožilec predlagal, naj se zadeva arhivira, češ da je obtožba brez podlage, a je sodnik za predhodne preiskave bil drugačnega mnenja in je sodni postopek začel svojo redno pot. Kdor je knjigo samo prelistal, je lahko brž ugotovil, da je avtor vse gradivo za svoja izvajanja našel v italijanskih arhivih, ki niso torej nobena skrivnost. Vse pisanje torej temelji na dejstvih, ki se ne morejo potvarjati, in je tudi prav, da niso šla v pozabo. Resnica bode, pravi pregovor, to pa nikakor ne more biti obrekovanje, torej kaznivo dejanje. Bolj bo držalo nekaj drugega: ugledna beneška duhovnika so postavili na zatožno klop iz enega samega razloga: zaradi ustrahovanja. Zato po našem u-pravičeno pišemo o novih "mračnih" letih.
Drugi dogodek, ki vzbuja našo pozornost, je govor voditelja Nacionalnega zavezništva, državnega poslanca Finija v petek, 8. t.m., na trgu sv. Antona v Trstu. Imel je za potrebno priti v Trst in hujskati množico svojih političnih privržencev proti zakonski zaščiti osnovnih pravic slovenske'narodne manjšine. To je atentat - je izjavil - na najbolj italijansko mesto, kar naj bi bil Trst. Drugih žalitev in laži ter obrekovanj na naš račun niti ne omenjamo, saj vemo, da redno sodijo v njegov besednjak. Če se spomnimo še na besede, ki jih je izustil koroški deželni glavar Haider ob obletnici koroškega plebiscita, je trditev o mračnh letih gotovo upravičena.
Tretji dogodek, ki nas prav tako mora skrbeti, je zadeva, ki se kuha v neposredni bližini Štandreža. Goriški občinski svet je namreč odobril spremembo urbanističnega načrta, po kateri bo naša slovenska skupnost v Standrežu ob nadaljnjih šest hektarov zemlje in bo tudi drugače ogrožena v svoji narodnostni bitnosti. Naravnost sveta jeza nas je zgrabila, ko smo na televizijskem zaslonu videli, s kakšnim arogantnim nasmehom je pristojni občinski odbornik pogledal na "vržot", ki so mu ga v znak protesta položili na mizo trije slovenski občinski svetovalci.Odeti so bili v zelene majice, ki so na hrbtni strani imele napis "Standrež". Vemo namreč, da je "vržot", t(> je ohrovt, tipični pridelek goriškega predmestja, kar je Standrež bil in je še danes.	/	stran	2
Slik
DRAGO
LEGISA
OBRAČUN S PRETEKLOSTJO POBOŽNA ŽELJA?
DRAGO LEGISA
Ko je že vse kazalo, da bo ta seznam vzela v pretres posebna parlamentarna komisija, ki jo je prvi predlagal bivši predsednik republike, dosmrtni senator Francesco Cossiga, je zaradi odločnega nasprotovanja Berlusconijevega Pola svoboščin, to je celotne opozicije, predlog naposled padel v vodo. Opozicija je očitno prepričana, da lahko iz te zadeve na krajši ali daljši rok iztrže velike politične koristi. Sam Berlusconi je po objavi omenjenega seznama večkrat javno in samovšečno izjavil, da je vlada ministrskega predsednika DAlemeze politični mrtvak. V podkrepitev svojih izvajanj voditelj Pola svoboščin navaja predvsem dejstvo, da je v dosjeju, ki ga je pripravil bivši arhivar KGB Vasilij Mitrohin in ga prinesel s seboj ob svojem pobegu na Zahod, tudi ime poslanca Ar-manda Cossutte, slednji pa je predsednik Stranke komunistične prenove, ki je članica sedanje vladne koalicije in torej zavzema pomembna mesta v vladi ministrskega predsednika DAleme. Tako je npr. poslanec SKP Di-liberto pravosodni minister. Berlusconi in njegovi politični zavezniki imajo pred očmi predvsem deželne volitve, ki bodo v prvi polovici prihodnjega leta, in skušajo poglobiti do zdaj bolj ali manj prikrite spore in razhajanja zlasti med Levimi demokrati, ki so nosilni steber sedanje levosredinske koalicije, in sredinskimi strankami ter strančicami; slednje pa so bistvene za obstoj D'A-lemove vlade. V tem pogledu je bilo zelo zgovorno dolgo pismo, ki ga je senator Cossiga naslovil na predsednika vlade s predlogom, naj
Seznam agentov in vohunov, ki so v Italiji dolga leta delali za sovjetsko tajno službo KGB, je bil po dolgem in tudi nerazumljivem oklevanju končno objavljen in si ga lahko vsakdo ogleda.
se ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija. Dosje Mitrohin naj bo priložnost, da se okrepi zavezništvo levica - sredina, pravi Cossiga, ki je po njegovem najtrdnejše jamstvo za boljšo in zlasti varnejšo prihodnost Italije. Zanimivo je, da je Cossigo-vo pismo milanski dnevnik Corriere della sera objavil proti plačilu, kar se ne dogaja vsak dan!
Ta vplivni časnik pa je samo en dan po objavi Cossi-govega pisma imel uvodnik, ki ga je napisal znani politolog Angelo Panebianco. Taje naravnost rotil Leve demokrate, naj ne zamudijo priložnosti, ki jo prinaša tako rekoč na krožniku dosje Vasilija Mitrohina. Neodpustljivo napako bi Levi demokrati, kot glavni dediči KPI, zagrešili, če ne bi do kraja obračunali s svojo preteklostjo, ampak bi še dalje nihali med odstranjevanjem te preteklosti in fantazijskim opisovanjem svoje zgodovine. "Gre za pravljico o 'dobrih' komunistih - pravi Panebianco -, katerih delovanje so tajno, vendar s skupnimi močmi o-virali ameriški imperialisti in mafija. To je tudi bistvo znane teorije o dvojni državi. Za Leve demokrate bi to bila usodna napaka, saj se je z omenjenim dosjejem spet izkazalo, da se preteklost maščuje in se vrača v časovnih presledkih z vsemi svojimi strupenimi bremeni."
Med skrivnostmi osrednjega arhiva KGB v Moskvi
Res je sicer, da se pri Levih demokratih nekateri zavedajo, da je stranka, katere preteklost ima pečat komunizma, obsojena, da ostane v vicah, da nima identitete in da je tudi njena sedanjost kompromitirana. Zato se nekateri tudi zavzemajo, da bi se ta stranka slovesno in odločno distancirala od komunizma. Slednjega je treba namreč imeti za veliko napako in za tragedijo tega stoletja. Tako je med drugimi mislil poslanec AchilleOcchet-to, ko je pred desetimi leti ukinil KPI, ki je bil tedaj njen glavni politični tajnik, in ustanovil Stranko demokratične levice (PDS).
Panebianco poudarja, da bi se morala Italija končno iznebiti nasprotja med komunisti in protikomunisti, a se boji, da se to ne bo zgodilo, vsaj dokler bodo Levi demokrati zavzemali dvoumna stališča do preteklosti.
Slednja je namreč pomenila spor med dvema političnima in vojaškima taboroma, ki pa sta hkrati popolnoma različno gledala na svet in si tudi popolnoma različno zamišljala organizacijo politike, ekonomije in kulture. Vsak tabor je "svobodno izbiral svoje bogove, za katere se je nameraval bojevati". Na koncu pa je zmaga pripadla Zahodu, ki se mu "poraženci sicer ze dolgo klanjajo, kar pa spremlja preveč pridržkov in preveč razlikovanj". "Osebno mislim - zaključuje Angelo Panebianco -, da antikomunizma ne bo več, ko se bomo vsi strinjali, da je bil proti svobodi ne le, kdor je bil na sovjetski strani, ampak tudi kdor je mislil, da je zasebna lastnina nekaj, kar je za katoličane podobno izvirnemu grehu. Ko se bo to zgodilo, ne bo noben dosje mogel spremeniti našega demokratičnega življenja."
KOČLJIV POLOŽAJ V AVSTRIJI
»Nikoli ne bo mogoče dovolj priporočiti sodelovanja med ekonomisti in moralisti!«
(Francesco Vito)
Soočenje moderne ekonomike in krščanske sociale temelji ravno na tem sodelovanju, ki je bolj kot kdaj koli potrebno zdaj na prehodu v tretje tisočletje.(Dr. Egiciij Vršaj)
	Drago Legiša / intervju DAMJAN PAULIN	m	Ivan Žerjal DEVIN-NABREŽINA: SSk IZ VEČINE
	Danijel Devetak ALI POZNAŠ OČETA?		Jurij Paljk O ČEZMEJNI TELEVIZIJI
	Jurij Paljk ZELO ZANIMIVI KNJIGI PRI OGNJIŠČU		Iva Koršič OSTRŽEK V PDG
	Andrej Bratuž GALLUSOVI MOTETI IN MAŠE	m	Damjan Hlede PRIHODNOST SAMOSTOJNIH POKLICEV
	Mara Petaros / intervju ANDRAŽ HAUPTMAN		Igor Cotič ŠAHOVSKI TURNIR KRAS 99
n
ČETRTEK 21. OKTOBRA 1999
HAIDER NA POHODU
KOČLJIV POLOŽAJ PO VOLITVAH V AVSTRIJI
Avstrijska Svobodnjaška stranka (FPO) je le za pičlih 415 glasov postala po državnozborskih volitvah, ki so bile 3. oktobra, druga najmočnejša politična sila v Avstriji. Na prvo mesto se je uvrstila Socialdemokratska stranka (SPO), ki ima v novem parlamentu 65 poslancev, prav e-nako število poslancev pa imata Svobodnjaška stranka in Ljudska stranka (OVP), in sicer vsaka po 62 poslancev, Zeleni pa imajo 14 poslancev. V skladu s tradicijo je avstrijski zvezni predsednik Klestil poveril predsedniku Socialdemokratske stranke in dosedanjemu zveznemu kanclerju Klimi t.i. poizvedovalni mandat, kar za avstrijske razmere predstavlja novost. Njegova naloga je, da skuša ugotoviti, ali obstajajo možnosti za sestavo trdne vlade v novih političnih razmerah. V Avstriji velja nenapisano pravilo, daje predsednik vlade voditelj tiste stranke, ki je na volitvah prejela največ glasov. Avstrijska Ljudska stranka je po objavi zadnjih volilnih podatkov postala tretja politična sila in je zato sklenila preiti v opozicijo. Velike koalicije, to je zavezništva med Socialdemokrati in Ljudsko stranko torej ne bo več.
Svobodnjaška stranka, katere nesporni voditelj je Jorg Haider, ponuja svoje sodelovanje v novi avstrijski vladi, vendar imajo v tem pogledu ' velike pomisleke tako Socialdemokrati kot Ljudska stran-| ka. "Bog ne daj, da bi Haider stopil v vladno koalicijo, saj bi vtem primeru prekinili odnose z Dunajem", je izjavil izraelski zunanji minister David | Levy. Doktor Sonia Puntcsher Riekmann, ki pri Akademiji za znanost na Dunaju vodi raziskovalno enoto za evropsko integracijo in je bila nekaj let ) tudi državna poslanka, je izjavila, da je Haider prej fašist kot nacist. Vsekakor drži, da v okviru Svobodnjaške stran-J ke še vedno obstaja nacisti-i čna udarna pest, ki pa je uso-[ jena na izginotje predvsem iz generacijskih razlogov.
Avstrija je danes bogata dežela, kar je med drugim posledica dejstva, da sta imeli obe glavni stranki (SPO in OVP) do sedaj stalna in redna posvetovanja in so vsi glavni I sklepi bili sprejeti soglasno.
| To je sicer obrodilo sadove i zlasti v gmotnem pogledu, a | je tudi imelo za posledico pa-; ternalizem. Zlasti mladi voliv-i ci se ravnajo v politiki po pravilu, da sinovi ubijajo svoje ! očete in to je po mnenju ze
S I . STKANI
MRAČNA
LETA
Ta dogodek zelo zgovorno dokazuje, da neposredno prizadeto prebivalstvo v naših razmerah rie pomeni prav nič. Lep primer demokracije!
Četrti dogodek zadeva stanje v devinsko-nabrezin-ski občini. Ta občina je sicer ves čas po drugi svetovni vojni na prepihu, saj preko njenega ozemlja vodi pot v "najbolj italijansko mesto", kakršen naj bi bil Trst, vendar smo zdaj, kot vse kaze, do-
segli dno. Zgodilo se je, da politična organizacija, ki dejansko predstavlja veliko večino avtohtonega slovenskega prebivalstva, za sedanjega župana, ki je po rodu iz Istre in ki niti nima bivališča v občini, ne pomeni prav nič, da torej z njo lahko ravnaš kot svinja z mehom.
Naj prizadeti gospodič ve, da utegne prav to prebivalstvo prej ali slej s Ciceronom na ves glas zakričati: "Quo-usque tandem..." (Do kdaj, vendar).
Vsekakor je gradiva dovolj, da lahko govorimo o novih mračnih letih.
i omenjene Sonie Puntcsher Riekmann, ki je po rodu iz Južnega Tirala, tista vzmet, ki navdušuje mlade Haiderjeve volivce. Natančna analiza volilnih izidov je pokazala, da veliko večino Haiderjevih vo-! livcev predstavljajo delavci in pripadniki srednjih slojev. Vsi I ti so občutljivi na Haiderjeve očitke, da je sedanja avstrij-| ska oblast odločno premalo varovala svoje državljane pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo tujci. Ksenofobija ali po slovensko odpor, morda celo sovraštvo do tujcev in vsega tujega je namreč ena glavnih značilnosti Hariderjeve političnega programa.
KRATKE
DEMOKRATI V VLADI?
Vse kaže, da bo v najkrajšem času prišlo do nekaterih globljih sprememb v sestavi sedanje italijanske vlade, ki jo vodi predsednik Massimo DAlema. Demokrati, to je politična skupina, ki je nastala na pobudo bivšega predsednika vlade Prodija, bo po vsej verjetnosti s svojimi predstavniki odslej prisotna v vladi. Nekateri menijo, da bo senator Di Pietro po vsej verjetnosti prevzel notranje ministrstvo. Do sprememb v sestavi vlade naj bi prišlo po odobritvi finančnega zakona.
RUSI PRED GROZNIM
Ruske vojaške enote so prodrle ze do samega predmestja čečenske prestolnice in jo dejansko že oblegajo. Gre za mesto Grozni, ki naj bi ga Čečeni bili pripravljeni braniti za vsako ceno.
TUDJMANOVE IZJAVE
Hrvaški predsednik Franjo Tudjman je na tiskovni konferenci v Zagrebu med drugim izjavil, da Hrvaška ne bo izročila svojih generalov mednarodnemu sodišču v Haagu. O Sloveniji je tudi dejal, da je Piranski zaliv "hrvaško morje", s čimer je jasno povedal, da se njegova država o tem ne bo pogovarjala s Slovenijo.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 04 81 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAJATEll: ZADRUGA CORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC
LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIIA 70.000,	p(^
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
NOVA KNJIGA DR. EGIDIJA VRŠAJA
JUBILEJ 2000
Jubilej 2000 je naslov nove knjige časnikarja in odličnega poznavalca ekonomskih ved dr. Egidija Vršaja (na sliki ob platnici knjige), ki jo je te dni poslalo na slovenski knjižni trg koprsko Ognjišče. Podnaslovi knjige so Modema ekonomika, Krščanska sociala in Narodne manjšine. Ti trije obsežni sklopi so tudi srž zadnjega dela dr. Vršaja, ki se je doslej že izkazal z nizom strokovnih knjig pri uglednih italijanskih specialističnih zalozbah.
Uvod k novi knjigi dr. Vršaja je napisal nekdanji slovenski metropolit in ljubljanski nadškof ter dr. Vršajev sošolec dr. Alojzij Šuštar, ki je med drugim v svoje tehtno in poglobljeno besedilo zapisal tudi te besede: "Nekoliko sem se vedno zanimal tudi za socialna vprašanja in prebral marsikatero delo. Toda tako temeljite, izčrpne, pregledne in jasne predstavitve nisem nikjer našel. Slovenci moramo biti zares ponosni, veseli in hvaležni, da je to delo napisal Slovenec, izreden strokovnjak na tem področju. Iz srca mu čestitam. Prepričan sem, da bo delo našlo veliko hvaležnih bralcev. Knjigi dr. Egidija Vršaja želim veliko uspeha v slovenski javnost'."
To seveda knjigi in dr. Egi-diju Vršaju želimo tudi mi, ker se je moral za zajetno delo zares potruditi, o čemer nam priča dolga bibliografija, katero avtor objavlja na koncu svoje več kot tristo strani debele knjige. Avtorje uvodu h knjigi dal tudi moto, in sicer misel Francesca Vita:
^ k’
Jubilej 2000
Modema ekonomika Krščanska sociala Narodne manjšine
Predgovor dr. Alojzij Šuštar
"Nikoli ne bo mogoče dovolj priporočiti sodelovanja med ekonomisti in moralisti!" Dr. Vršaj je namreč prepričan, da se mora prav danes vsak človek in zato tudi, če ne rav-no oredvsem I<risti3n cr>o-znati na osnove moderne e-konomike in visoke finance, a obenem imeti pred očmi tudi socialna vprašanja.
Knjiga ima poleg uvoda šest delov, in sicer prvega, ki nosi naslov Tretje tisočletje, v katerem avtor piše o jubileju 2000, o krščanski sociali zadnjih sto let ter o moder-
ni ekonomiki zadnjih dvesto let. Drugi del knjige je posvečen v celoti moderni ekonomiki, kjer avtor v vsem razumljivem jeziku piše o pravni in ekonomski znanosti, o investicijah in gospodarskem razvoju ter o inflaciji in stabilizaciji. Tretje poglavje knjige ima naslov Evropska unija in Slovenija in v njem dr. Vršaj piše o Evropski uniji in evru, pa tudi o pridruzitvenih procesih srednje in vzhodne Evrope Evropski uniji ter o tem, kako Slovenija vstopa v Evropo.
Četrto poglavje je v celoti posvečeno papeškim socialnim okrožnicam, medtem ko je peto poglavje posvečeno škofovskim dokumentom petih celin, in tu o-bravnava dokument škofov iz ZDA, ki nosi naslov Gospodarska pravičnost za vse, in dokumente škofov iz Latinske Amerike, Afrike, Azije, Avstralije in Oceanije ter Evrope. Zadnje poglavje knjige nosi zgovoren naslov Narodne manjšine; tega je avtor razdelil na tri dele: Mednarodno pravo, Država, Cerkev.
H knjigi Jubilej 2000, ki bo pri nas prvič predstavljena v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah 18. novembra, se bomo seveda še vrnili, ker je zaradi svoje izjem ne aktualnosti branje, ki bo gotovo vzbudilo veliko odmevov. V uvodu je dr. Vršaj zapisal, da mora na prehodu v tretje tisočletje priti nujno do sodelovanja med moderno ekonomiko in krščansko socialo. Ze ta misel je vredna globljega razmisleka.
  JUP
POVKIMO NAGLAS
L
JANEZ POVSE
]
PREDSTAVA OPERETE IN NJENI POMEMBNI VIDIKI
Predstava Hmeljske princese, ki jo je ob svoji 40-letnici pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete kljub objavljenim odzivom zasluzi še dodatno pozornost. Res je, da premoremo celo vrsto zanimivih in bogatih kulturnih dogodkov z najrazličnejših področij, toda uprizoritev navedene operete presega običajno delovanje in to zaradi več razlogov. V prvi vrsti gre za pravi organizacijski podvig, ki mu je uspelo strniti toliko izvajalcev in sodelavcev predstave. Več kot umestno je, da se od časa do časa lotimo tako zahtevne naloge, saj nam njena izvedba potrjuje občutek, kaj vse zmoremo in do kod lahko sežejo dometi našega organizacijskega in kulturnega dela. Na drugem mestu velja podčrtati podatek, da je pri uresničitvi predstave sodelovalo toliko naših skupin in posameznikov. Kot ima vsaka od soudeleženih skupin dovolj svojih siceršnjih obveznosti, tako je skupno ustvarjanje enega samega načrta poseben dogodek, ki krepi občutek za medsebojno povezanost v doseganju istega cilja. Takšna strnitev je v današnjih časih, ki praviloma drobijo naše energije in nas osamljajo v ozke skupine, več kot dragocena.
Predstava operete je nadalje uspešno in smotrno povezala žlahtno ljubiteljsko dejavnost s poklicno umetniško izvedenostjo. V
kolikor in kadar se omenjena povezava dogaja, pride do zares dobrih rezultatov, kjer se prisrčnost izvedbe spoji s potrebno strokovnostjo in narobe, pri čemer imamo v mislih sovpHvanje obeh osrednjih ustvarjalcev, režiserja in dirigenta v odnosu do igralcev, pevcev oziroma glasbenikov. Na ta način so igralci naših igralskih skupin, pevci in solisti naših zborov ter naši glasbeniki skupaj z gosti ustvarili pristno, prijetno in gledališko čisto predstavo, v kateri so vsi sodelujoči polno in celovito zaziveli. Poleg tega so osrednji organizatorji in ustvarjalci predstave smotrno pritegnili k sodelovanju vse tiste strokovne službe, posebej še iz Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, ki so pripomogle, da je bila tudi tehnično-odrska stran uprizoritve na zares lepi ravni. Vedeti moramo namreč, da je prav tehnično-odrska izvedba bistven pogoj, da predstava zares učinkovito in barvito zazivi. Posebno dragocen dosežek predstave je seveda in ne nazadnje v nadvse zadovoljnem občinstvu, zato je edino, kar je mogoče obžalovati dejstvo, da zaradi objektivnih razlogov Hmeljska princesa po vsej verjetnosti ne bo doživela toliko ponovitev, kolikor je sicer povpraševanja bodisi na tej bodisi na drugi strani meje.
AKTUALNO
INTERVJU / DAMJAN PAULIN
V VRTINCU KULTURE IN JAVNE UPRAVE
VIDEZ IN
RESNICA O
VLOGI MEŠANE
ITALIJANSKO-
SLOVENSKE
ZGODOVINSKE
KOMISIJE
Dne 10.9.1999 je g. Franco Juri, sekretar v MZZ, izjavil na slovenskem rud; u (program A), da Italija v okviru dvostranskih dogovorov podpira delo mešane zgodovinske komisije z namenom, da se osvetli resnica in presežejo travme polpretekle zgodovine. O navedenih namenih Italije bi si dovolil resno podvomiti. Prof. dr. Jože Pirjevec je namreč že na začetku leta zapisal v/ Primorskem dnevniku (28.1.1999), da je mešana zgodovinska komisija "ze davno zaključila s svojim delom" in dosegla kompromis okrog teksta, iz katerega izhaja, da so bili v zadnjih 150 letih "Slovenci pogosteje žrtev italijanskega nasilja kot pa povzročitelji krivic''. Zaključki komisije pa naj bi po Pirjevčevem mnenju "ne bili po godu marsikomu v Trstu in Rimu" ter bi se naj tako komisija "izgubila v peščenjaku bolezni, odstopov, odlašanj, tako tipičnih za italijansko politično prakso". Kar vse naj bi dajalo slutiti, “da sklepnega poročila ne bomo nikoli brali" in s tem tudi zapravili dragoceno priložnost za spravo. Italija se namreč po mnenju prof. Pirjevca "ni pripravljena in zmožna soočiti s svojo preteklostjo, ker po vojni ni opravila tistega katarzičnega procesa, ki ga je opravila Nemčija".
Glede na to, da velja prof. Pirjevec za obveščenega človeka in da nisem zasledil nobenega uradnega preklica njegove izjave, lahko predpostavljam, da je verodostojna. In ob tej diametralno nasprotni oceni italijanske zavzetosti za osvetlitev resnice in preseganje travm polpretekle zgodovine se sprašujem, ali Juri ve, kaj se dogaja s komisijo in njenim poročilom, ali pa to ve in nam spet sadi rožice. Če dogajanj res ne pozna, v kar dvomim, potem bi sploh ne smel biti tam, kjer je. Če pa jih pozna, potem bi pričakoval od njega v javnih nastopih malo več resnicoljubnosti in s tem tudi malo več spoštovanja do javnosti in samega sebe.
MILAN GREGORIČ
Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP) na Goriškem obhaja letos 40-letnico. Gre gotovo za pomemben mejnik v kulturno-prosvetnem delovanju celotne slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Predsednik ZSKP je že več let dr. Damjan Paulin, ki je že od mladih let aktiven kulturno-prosvetni delavec in je bil tudi nekaj mandatov občinski svetovalec ter odbornik goriške občine. Po poklicu je agronom in je pred dvema letoma šel v pokoj. Že več let je tudi predsednik zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tudi naš časnik. Z njim je potekal tale pogovor.
S kakšnimi občutki obhajaš pomembno obletnico ZSKP?
Z lepimi občutki in s prepričanjem, da je Zveza slovenske katoliške prosvete v 40 letih opravila pomembno poslanstvo v korist celotne naše skupnosti. Že samo dejstvo, daje danes v Zvezi vključenih enajst društev in organizacij, medtem ko so bile ob ustanovitvi tri, je očiten dokaz, da je organizacija v letih okrepila svojo prisotnost na goriškem ozemlju in utrdila vlogo povezovanja med društvi. Naša društva zelo uspešno opravljajo vlogo narodnega in kulturnega buditelja naše skupnosti. Naj jih samo naštejem: Jadro iz Ronk, Hrast iz Doberdoba, Rupa-Peč, Štandrež, Mirko Filej iz Gorice, zbora Lojze Bratuž in Mirko Filej tudi iz Gorice, Radio Glas, Podgora, Sabotin iz Št-mavra in Sedej iz Števerjana. Vsa društva imajo lastno razvejano dejavnost in sodelujejo tudi na skupnih pobudah Zveze. In ravno s skupnimi močmi je naša organizacija izvedla že več odmevnih pobud. Zadnja je opereta Hmeljska princesa Radovana Gobca, kijepožlahtnilajesenski program v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
Če je naša Zveza učinkovito o-pravila zaupano ji nalogo, gre predvsem zasluga številnim članom društev, ki z navdušenjem in strokovnostjo odločilno prispevajo, da je naša slovenska pesem prisotna po naših vaseh in v mestu Gorici. Misliš, da se organizacija prilagaja časom, ki se spreminjajo, in kako? Izjemna udeležba in navdušenje publike pri Hmeljski princesi je naj-otipljivejši dokaz, da naše pobude vzbujajo veliko zanimanja in so torej prilagojene sedanjemu času in današnjim potrebam. Dokler bodo naša društva in tudi Zveza skrbela, da se bodo predstavljala z lastnimi produkcijami na zborovskem, glasbenem, gledališkem in drugih področjih, je to pravi znak povezanosti s stvarnostjo, v kateri društva živijo. Samo organizacijsko delo in gostovanja drugih skupin so premalo. Pomembnejše so izmenjave med društvi, ki gojijo podobne dejavnosti. Česa še najbolj pogrešaš pri sedanjem delovanju?
Zdi se mi, daje največji problem pomanjkanje ljudi, predvsem mladih, ki bi bili pripravljeni prevzemati odgovorna mesta v društvih in pri sami Zvezi. Velikokrat se dogaja, da za sodelovanje v zborih, dramskih skupinah in pri organizaciji prireditev ni posebnih težav. Večina članov je namreč pripravljena na delo
in trud, otepa pa se prevzemanja predsedniških mest v organizaciji. To je sicer tudi razumljivo, saj zahtevajo taka mesta vedno večje birokratske formalnosti od strani javnih uprav, s katerimi imajo opravka za razne prošnje. Treba je veliko znanja in tudi časa, saj se zakonodaja stalno spreminja.
Kako je s pomladkom, brez katerega ni prihodnosti?
Število otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole vseh stopenj, seje vzadnjih dvajsetih letih zmanjšalo za skoraj polovico. Tak padec se pozna predvsem pri otroških zborih, ki so manj številni kot pred leti. Pri nekaterih odraslih zborih pa se število pevcev celo veča. Kljub demografskemu padcu je naša skupnost še dovolj številna, da bi lahko prispevala za kulturno delo veliko več ljudi, kot jih sicer prispeva danes. Večina se raje ukvarja z donosnejšimi posli ali se predaja u-dobnejšemu brezdelju. To je seveda za našo skupnost pogubno.
Kateri so po tvojem dejavniki, ki so najtrdnejše jamstvo za nadaljnje uspešno delovanje ZSKP na Goriškem?
Veselje do dela in zavest, da delamo za skupno dobro. Goriška ima bogato kulturno tradicijo in to je temelj tudi za nove generacije. Da bo naše delo dolgoročno in učinkovito, se ga je treba lotiti resno in ga sistematično gojiti. Do rezultatov privedeta samo vztrajnost in dolgoročnost pri načrtovanju in izvajanju. Enkratne pobude ne rodijo vidnejših sadov. Seveda sta pri vsem tem potrebna strokovnost in znanje. Naše skupine so uspešne, ker jih vodijo sposobni in navdušeni ljudje.
Kot sem omenil, si bil dolga leta "občinski mož" v Gorici, zdaj pa si predsednik Konzulte za slovensko narodno skupnost v mestu. S katerimi problemi se Konzulta trenutno ukvarja?
Konzulta za probleme mestne etnične manjšine, kot se danes imenuje, bo - upajmo - kmalu spremenila ime v Konzulto za vprašanja slovenske narodne skupnosti v go-riški občini. Novo ime je odbor Konzulte že odobril. Poleg imena Konzulta predlaga občinski upravi še druge spemembe pravilnika v smislu večje samostojnosti in učinkovitosti. Konzulta je pomožni organ občinske uprave in je posvetovalnega značaja. Posreduje upravi mnenja glede splošnih vprašanj kulturnega, družbenega in gospodar-
DRAGO LEGISA
! skega značaja, ki se tičejo dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti in jo opozarjajo na dogodke, pri katerih bi skupnost lahko utrpela škodo. Uspešnost Konzulte je seveda odvisna od resnosti dela, najbolj pa je odvisno od posluha občinske uprave za njene predloge. In ravno pri tem se zatika, saj goriška občina ne kaže nobene volje pri upoštevanju predlogov Konzulte. Zadnji primer je dovolj očiten, saj Konzulta ni prejela nobenega odgovora na predloge, ki jih je izdelala glede revizije splošnega urbanističnega načrta mesta Gorice. Nekatere spremembe krepko posegajo v slovensko ozemlje in krepijo pritisk na slovenske predele goriške občine, predvsem na jugu mesta v Štandrežu. Konzulta seje več let stalno soočala s šolsko problematiko predvsem glede šolskih poslopij in še danes občina ni rešila vprašanja prostorov za nižjo sredno šolo Ivan Trin-ko. Konzulta je večkrat posegla tudi glede toponomastike in poimenovanja goriških ulic. Sploh pa j si prizadeva, da bi občinska uprava enakovredno obravnavala slovensko skupnost in njene kultur-I ne ter druge dejavnosti. Ker se bližamo 1000-letnici prve omembe Gorice, je Konzulta predlagala občini, naj podpre izdajo foto-publi-kacije o slovenski prisotnosti v mestu skozi stoletja.
Kot rojaku iz Štandreža ti je gotovo pri srcu načrtovani poseg občinske uprave v kakih šest hektarov štandreške zemlje. Kako uprava sploh opravičuje svoje početje, ko je pred vrati vstop Slovenije v EZ in bodo sedanje velike obmejne strukture v neposredni bližini Štandreža dejansko odveč?
| Najbolj žalostno je to, da goriški i upravitelji ne razmišljajo in ne načrtujejo na podlagi sedanjih potreb, še manj pa na podlagi onih, ki se j bodo pojavile, ko bo Slovenija vstopila v EZ. T rmasto vztrajajo pri načrtih in programih, ki so jih izdelali pred dvajsetimi leti, ko je bila mednarodna in meddržavna situacija { popolnoma drugačna. Stalno izgovarjanje, da je treba razpoložljiva finančna sredstva na vsak način izkoristiti, jasno dokazuje, da niso pripravljeni se soočati z novo stvarnostjo. Pri tem ne igrata nobene vloge učinkovitost posegov in smotrna uporaba javnih sredstev. Če bi samo pogledali, kako se uporabljajo in kako so zasedene že obstoječe strukture v industrijski coni in v obmejnih infrastrukturah, bi ugotovi-
li,	da niso potrebna razlaščanja novih površin slovenske zemlje in slovenskih zaselkov. Obstoječi objekti so pretežno namenjeni dejavnostim, ki nimajo veliko opraviti s prometom med vzhodom in zahodom.
Kakšni so odnosi med Konzulto in sedanjim občinskim odborom, ki ga vodi župan Valenti?
Goriška občinska uprava ima Konzulto za nadležno zadevo, ki jo mora prenašati, ker je pač predvidena v občinskem statutu. Na ume-stitveni seji pred nekaj meseci sta ! sicer goriški župan in pristojni odbornik zagotavljala največjo razpoložljivost in sodelovanje. Nekajme-! sečna izkušnja pa tega ne potrjuje,
' nasprotno.
Bi kaj povedal o zadrugi Goriška Mohorjeva in njenih načrtih?
Goriška Mohorjeva zadruga je nastala pred štirimi leti, da bi usklajevala dejavnosti na področju za-J ložništva in dala organizacijsko ter j finančno osnovo Goriški Mohorjevi j družbi, ki se že od začetka stoletja uspešno ukvarja z izdajo slovenskih ! knjig. V teh nekaj letih je dosegla lepe uspehe. Izdaja tednik Novi | glas, ki je nastal leta 1996 z združitvijo tednikov Katoliški glas in Novi list. To predstavlja za zadrugo največjo odgovornost in veliko finančno obremenitev. To pa se bogato obrestuje, saj je Novi glas eno najbolj branih in upoštevanih glasil v deželnem zamejskem prostoru. Zadruga izdaja tudi mladinsko revijo Pastirček, ki je najbolj razširjena otroška revija. Pastirček tudi redno izdaja publikacije, ki so namenjene i naši mladini.
I
Kakšna bo letos Mohorjeva bera?
Knjižna bera predvideva od o-sem do deset naslovov letno, polovico v knjižni zbirki Goriške Mohorjeve družbe. O uspešnosti knjižnih izdaj pričajo tudi številni ponatisi. Letos so ponovno izšle tri knjige: Stati in obstati Otmarja Črnilogarja, slovnica Antona Kacina in Pomagajmo si sami Nade Pertot. V sodelovanju s tržaško založbo Lint bo v kratkem izšel prevod obsežne publikacije o Sloveniji. Evropska skupnost bo pa sofinancirala dvojezično knjigo o likovni ustvarjalnosti na Goriškem.
Ker si tudi sam raziskovalec naše zgodovine in si v tej zvezi že izdal nekaj publikacij, bi lahko zaupal, kaj je trenutno predmet tvojega zanimanja?
Lansko leto je Prosvetno društvo Štandrež izdalo publikacijo o Štan-dreški preteklosti v obdobju 1927-1947. To raziskavo sedaj nadaljujem in upam, da bo prihodnje leto izšla knjiga o Štandrežu, ki obravnava obdobje od leta 1947 do leta 2000. Rad bi tudi kaj napisal o zgodovinskem zaselku Jeremitišče, ki bi ga goriška občina rada uničila.
Kaj bi ob 40-letnici ZSKP še posebej hotel povedati našim bralcem in slovenski javnosti na splošno?
Slovenska pesem in beseda sta bodrili slovensko ljudstvo tudi v težjih časih, kot so današnji. Če bomo odporni in vztrajni, bo ta še glasno odmevala ne samo v zaprtih prostorih, ampak tudi v širši javnosti. Verjetno bomo dobili zaščitni zakon, ki pa ne bo tak, kakršnega si želimo in ki nam ne bo veliko pomagal, če si sami ne bomo zavihali rokavov.
3
ČETRTEK
21. OKTOBRA
1999
4
ČETRTEK 21. OKTOBRA 1999
W'
M&jjL
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO
ZVONE STRUBELJ | 3Q NAyADNA NEDELJA
Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem:"Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?" Rekel mu je: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. Ta je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki." ('Matej 22,34-40)
NELOČLJIVOST LJUBEZNI DO BOGA IN DO BLIŽNJEGA
Vprašanje o največji zapovedi v postavi, ki so ga farizeji postavili Jezusu, je bilo med učitelji postave zelo aktualno. Vedeti moramo, da je biblični zakonik vseboval 613 predpisov. V takem pragozdu so se mnogi izgubljali v praznih diskusijah o hierarhični lestvici zapovedi in vrednot. Katera je torej največja zapoved v postavi?
Vsakemu pobožnemu Judu je bila v misli in v srce vtisnjena že izdelana formula iz pete Mojzeseve knjige: "Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod je edini! Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo." (5 Mojz 6,4-5). Prav tako je bila v judovskem verskem čutenju zelo občutena zapoved iz tretje Mojzesove knjige: "Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; jaz sem Gospod " (3 Mojz 19,18). Zanimivo je, da so v takratnih rabinskih šolah nekateri učitelji že razmišljali o povezavi obeh zapovedi, prve iz Devteronomija, ki se nanaša na ljubezen do Boga, in druge, ki se nanaša na ljubezen do bližnjega. Tako je razsvetljeni rabbi Hilel zapisal: "Česar ti sam nimaš rad, ne stori svojemu bližnjemu: to je vsa postava, vse drugo je razlaga." In rabbi Aqiba trdi: "Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe; to je osnovno načelo vse postave."
Jezus je v odgovoru farizejem, ki so ga - kot piše evangelist Matej - preizkušali, dal odgovor, ki je bil zanje popolnoma sprejemljiv. Združil je zapoved do Boga in zapoved do bližnjega. Njegova originalnost in novost pa sta v načinu združenja obeh zapovedi. Jezus pravi: "Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh zapovedih stoji vsa postava in preroki." Jezus s tem zavrne raven diskusije, legalistično in matematično merjenje lestvice zapovedi. Kaj namreč koristi vedeti, kaj je na prvem in kaj na drugem mestu, če v glavi in v srcu ni popolne predanosti in zaupanja v Boga in v bližnjega? Ali prefinjen izračun učiteljev postave ni le spretno iskanje zagotovila varnosti in občutka miru in mirne vesti, iskanje samoopravičenja? Ali pa je čisto enostavno razumsko, teoretično vprašanje?
Jezus s svojim odgovorom o tesni povezanosti ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega pove, kaj naj bo v duši in v srcu vernika: ljubezen, predanost in zaupanje. Nikakor pa ne izračun, lastni interes, iskanje zagotovil. Zagotovo je Jezusu ta odgovor prišel iz pogleda v Božje srce, ki ljubi na celosten način in popolnoma zastonjsko. O tej nori Božji ljubezni pojejo preroki in drugi svetopisemski avtorji. Božjo ljubezen do človeka primerjajo materinskemu čutu: "Mar pozabi zena svojega otročiča in se ne usmili svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim" (Iz 49,15); "Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil... (...) Pritegoval sem jih z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti."(Oz 11,
1.4). V Visoki pesmi (na sliki ženin in nevesta) postane ta ljubezen zaupen pogovor med zaljubljencema. Na drugih mestih beremo o Božji ljubezni v podobah očetovskega čuta in očetovske ljubezni. Kot je zapisal evangelist Janez v prvem apostolskem pismu, je res, da "mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil". (1 Jn4, 19). In če je tako, pristavi četrti evangelist, mora biti res tudi naslednje: "Če kdo pravi: Ljubim Boga, pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, ki ga ni videl. In od njega imamo to zapoved: "Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata" (ljn 4,20-21).
KRISTJANI IN DRUŽBA
LIPA / P. ŠPIDUK V PRIPRAVI NA JUBILEJNO LETO 2000
ALI POZNAŠ OČETA?
DANIJEL DEVETAK
Od treh božjih osebje O-če tisti, o katerem je najtežje govoriti oz. gaje s človeškimi besedami najtežje opisati, če je to seveda sploh mogoče. Izhajamo namreč iz predpostavke, da je Bog oseba in ne stvar; Njegovo poznanje je torej kvečjemu vezano na odnos z Njim, ki se človeku sam razodeva. In vendar skuša človek od zmeraj, posebno pa še v tem zadnjem letu priprave na veliki jubilej, najti odgovor na vprašanje: Ali poznam Očeta? Gre namreč za vprašanje, ki je na pragu tretjega tisočletja aktualno in temeljnega pomena za uresničevanje nove evangelizacije, ki je sv. očetu tako draga.
V	spodbudo in pomoč iskrenim iskalcem Očetovega obličja je izšla pri zalozbi Lipa v Rimu, v pripravi na sveto leto, v zbirki Pod lipo, knjižica p. Tomasa Špidlika (na sliki) Conosci il Padre ? (Ali poznaš Očeta?), ki daje s preprostimi, in vendar globokimi teološkimi besedami verodostojno podobo Tistega, ki je za verujoče začetek in konec vsega, Tistega, ki predstavlja srce razodetja Kristusa in Sv. Duha. Avtor knjige, rojen na Moravskem pred 80 leti, univerzitetni profesor in avtor številnih del, velja za enega najostrejših sodobnih teologov in najboljših poznavalcev vzhodnega krščanstva na Zahodu; tudi zato ima njegovo delovanje zaradi poznavanja zahodne in vzhodne duhovne zakladnice neprecenljivo ekumensko vrednost. O založbi Lipa, ki s številnimi naslovi teoloških in drugih del z duhovno, kulturno in sociološko vsebino vsako leto bogati police duhovnega branja, povejmo samo to, da njeni napori rodijo obilne sadove, saj najdejo zaradi aktualnih tematik in samega načina obravnave teh pot do bralcev različnih narodnosti. Knjiga, o kateri tokrat govorimo, je namreč doživela več ponatisov, prevedli sojo v več jezikov; v lepo slo-
venščino je delo, ki gaje založil Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, prelil Matej Leskovar.
Najstarejša in najpristnejša ) krščanska molitev je prav O-če naš. Izraelov Bog se namreč že v stari zavezi obnaša s svojim ljudstvom kot pravi oče, ki ljubi in po potrebi tudi svari izvoljene. Sam izraz Ab-ba, ki se ohranja v Markovem evangeliju, je izraz otroške govorice, ki bi ga v sodobnem jeziku lahko najbolje prevedli "tata"; ze ta način, kako Jezus naziva Očeta, pove veliko o odnosu Boga do vsakega človeka in o nezaslišanem privilegiju Božjega sinovstva. Če i nas torej Kristus sam spodbuja, naj molimo Oče naš, nas uvaja v deleženje največje skrivnosti Božjega življenja. Ko torej tako molimo, izpovedujemo vero v živega in o-četovskega Boga, ki ni pasiven; nasprotno: "je usmiljen,
; gane ga revščina ljudi, uslišu-, je njihove molitve, pokora grešnikov ga nagne k temu, da odpusti." Bog ni ideja ali kozmični zakon, ampak živa : oseba, ki čuti kot oče. Poznanje takega Boga pa ne more biti sad logičnega razmisleka ali znanstvenega raziskovanja, ampak razodetja Sv. Duha, vere vanj in ljubezni do njega. Področje znanosti je I namreč spoznavanje stvari, ne pd useb, kčh idnko vsakdo spozna že v vsakdanjem življenju. V veri pa sta potrebna, pravi Florenskij, slepo zaupanje in tudi tveganje. Iz stika z Bogom prek molitve se rodita "ljubezen do njega in občudovanje njegovih skrivnosti, ki se razodevajo v duši".
Bog je svet ustvaril in ga o-hranja prek svoje previdnosti. To nas mora osvoboditi strahov, škodljivih in hudobnih misli in skrbi, ki se hočejo u-koreniniti v srcu. Modri cerkveni očetje opozarjajo, da Božja previdnost nikdar ne dovoli, da bi bili tako močno skušani, da bi naša narava skupno z milostjo postala tako šibka, da se ne bi mogla u-pirati zlu. Ta previdnost presega človekovo umnost; zato
moramo trdno verovati, da tudi zlo, ki ga Oče dopušča, lahko služi dobremu. Zdravljenje je namreč lahko tudi boleče in skoraj vedno vezano na trpljenje.
Bog je tisti, ki nas prvi nagovarja. Naša molitev, kot pravi staro bogoslužno pravilo, se obrača na Boga Očeta po Jezusu Kristusu v Sv. Duhu. Molitev je dialog, ki predpostavlja, da obe strani poslušata in predlagata načrte. To je velik privilegij, ki smo ga prejeli. Ne govori torej samo On; tudi mi moramo povedati svoje, saj nas Oče posluša in zeli naše prošnje tudi izpolniti; pripravljen je sodelovati pri njihovi uresničitvi (Prosite in vam bo dano... Mt 7,7). Se več: tiste, ki ga ljubijo, vodi po poteh, ki so presenetljivo raznolike. S tem Bog ne zmanjša svojih značilnosti, ampak jih še razvija in povzdiguje.
Svetniki govorijo o obvezi, da vse počnemo pred Božjimi očmi. Prav ta misel ali postavljanje sebe v Božjo navzočnost omogočata, da ostaja človek stalno povezan z Bogom. In Božje oko, ki vse vidi, ni grozeči veliki brat, ki čaka, da bi nas kaznoval, ampak oče, ki gleda z ljubeznijo
in je vedno pripravljen pomagati. Prav zato je še toliko pomembnejše, da se do Njega stalno obračamo kot v iskrenem pogovoru s svojim zemeljskim očetom. Ko Ga poslušamo in z Njim govorimo, postajamo podobni Njemu, ki je Oče, Sin in Sveti Duh, "tri osebe v večnem pogovoru".
V	taki perspektivi greh ni odstop od zakona, ampak dejanje, ko prizadenemo nekoga, s tem pa Kristusa in Očeta, saj "Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" (Mt 25,40). Zakon ne odpušča, oseba pa ja. Tudi v tem je veličina vere. Način, kako kdo pojmuje svoj odnos z Bogom, se odseva v njegovem ravnanju do ljudi. "Če vidi Boga samo kot zakon, hoče biti z ljudmi »po pravilih«. Če pa se na Boga obrača kot na očeta, ima svoje bližnje kakor za brate, s katerimi hoče imeti osebne odnose." Kot socialno bitje se namreč človek ne more sam dokopati do popolnosti.
Za konec navaja p. Špidlfk še nekaj misli ruskega škofa TihonaZadonskega iz 18. stoletja. Povzemamo nekaj biserčkov, ki tako lepo govorijo
o	Božjem srcu: "Otroci za vse prosijo svojega očeta, vendar jim oče ne da vsega, ampak samo to, kar je potrebno in koristno... Oče misli na otroke, skrbi zanje in jih hrani: tako Bog misli na kristjane, skrbi zanje in jih hrani s svojo besedo in z oživljajočim zakramentom... Oče kaznuje otro-Ke za njihove t idpcikc1, vendar z ljubeznijo: prav tako Bog, nebeški Oče, kaznuje kristjane za njihove napake, ne z jezo, ampak z ljubeznijo..."
Na kratko smo tako povzeli pestro vsebino knjižice, ki je kljub obravnavani temi res dostopna prav vsakomur, saj jo bogatijo tudi zgovorni primeri iz konkretnega življenja, ljudski pregovori in zgledi iz svetovne literature, kar dela branje samo še privlačnejše. Po prebrani knjigi je težko živeti naprej, ne da bi vzeli resno v pretres modrih besed p. Špidlika in duhovnega izročila, ki diha iz njegovih misli. Prav gotovo pa postane močnejša tudi želja, da bi bolje poznali Očeta.
VABILO ZAMEJSKI MLADINI
TAIZEJSKO SREČANJE 1999/2000
Evropsko srečanje mladih, ki ga vsako leto organizira skupnost bratov iz Taizeja (www.taize.fr), bo letos od 28. decembra 1999 do 1. januarja 2000 v Varšavi. V poljski prestolnici se mrzlično pripravljajo, da bodo lahko vsakega izmed romarjev toplo sprejeli na svojih domovih. Izkušnja, ki smo jo imeli pred leti na srečanju v Wroclawu, nam govori o sprejemu na domovih prav vseh 80.000 mladih udeležencev srečanja. Doživeli smo tako gostoljubnost, da smo se resnično počutili kot člani družin. Naj je bilo zunaj še tako mraz, je bilo
v domovih in v srcih resnično prijetno toplo. Seveda je nastanitev v družinah tolikšnega števila ljudi velik izziv, posebno v velikem mestu Varšava, ki se vedno bolj evropeizira. Mladi Poljaki so sprejeli ta izziv, veselijo se, da bodo enkrat mladi iz drugih držav prišli k njim na obisk. Kar tristo župnij odpira svoja vrata, da bodo sprejele prav vse udeležence srečanja, star poljski pregovor namreč pravi: Gost v hiši, Bog v hiši. Končuje se desetletje vojnih grozot, trpljenja, teptanja človekovih pravic; morda bo v naslednjih letih podobno.
Vsi, ki bi radi stopili v novo tisočletje z upanjem v srcu in s prijaznim nasmehom za vsakega sočloveka na obrazu, pa bodo na tem srečanju prejeli spodbudo. Tudi ob prehodu v novo tisočletje bo srečanje v Varšavi še ena postaja na romanju zaupanja in sprave, kjer se bodo srečali mladi iz vse Evrope, pa tudi z ostalih celin v strpnosti, prijateljstvu in krščanski ljubezni. Ali bo novo tisočletje pomenilo novo življenje, je odvisno samo od nas. Na evropskem srečanju mladih bo za vse zadosti milosti, poguma, spoznavanj, smeha in zabave. Pridruži se nam! Tudi letos se bomo udeležili romanja mladi iz zamejstva. Srečanja se lahko udeležijo mladi od 16. leta (v spremstvu polnoletne ose-
be) do 30. leta starosti. Odpotovali bomo 27. decembra 1999 dopoldne iz Dutovelj in se vrnili 2. januarja 2000 popoldne. Cena potovanja znaša 14.500 SIT, v Varšavi pa bomo plačali še skromen prispevek za kritje stroškov srečanja (približno 50.000 lir). Za vse udeležence sta obvezni dve pripravi. Prijavnice so na razpolago: pri Nadi Peta-ros, dijakinji I. klasičnega liceja France Prešeren v Trstu, v Slovenskem kulturnem klubu, v openski župniji in pri Alešu Petarosu (tel. 040 228307). Potrebne informacije lahko dobite na prijavnicah, za podrobnejše informacije pa se lahko obrnete na tel. 040 228307 ali pišite na e-mail: petaros.ales(o iol.it. -----------AS
NOVI KNJIGI PRI ZALOZBI OGNJIŠČE
VPOGLED V ZGODOVINO KRŠČANSTVA IN SLOMŠKOVI NASVETI ZA ZDRAVJE
na, ki je bil slovenskega rodu, in pa seveda slavni Ignacij Knoblehar, prav tako misijonar, ki ga žal na Slovenskem šele sedaj odkrivajo, v Italiji pa je o njem veliko pisal prof. Ro-manato, s katerim smo pred časom prav o Knobleharju v Novem glasu tudi imeli intervju. Skratka, gre za knjigo, ki je pregledna in lahko berljiva, ima veliko podatkov in dosti barvnih in črnobelih fotografij, ki jo delajo samo še privlačnejšo.
Dve novi in izjemno zanimivi knjigi pri Ognjišču, tako bi lahko napovedali knjigi, ki so ju minuli teden predstavili na dobro obiskani tiskovni konferenci v Ljubljani.
Prva in že zaradi bogatih ilustracij in zajetnosti ter dimenzij gotovo privlačnejša nosi naslov Krščanstvo - 2000 let, drugo pa je napisal znani primorski zdravnik in izjemen poznavalec človeške duše in medicine dela dr. Anton Prijatelj; ta nosi naslov Bog daj zdravje in podnaslov Slomšek - zdravstveni vzgojitelj.
KRŠČANSTVO - 2000 LET
Ognjišče je dve leti pripravljalo knjigo Krščanstvo - 2000 /tri; vodja zahtevnega projekta je bil časnikar in urednik pri Ognjišču Tino Mamič. Gre namreč za prevod znane knjige, ki je najprej izšla pri italijanski založbi Jaca Book iz Milana; tudi slovenska izdaja je bila tiskana v Italiji in je izdana kot del mednarodne izdaje omenjene knjige v druge jezike. Do sedaj je bila knjiga prevedena že v deset jezikov in prav je, da so se pri Ognjišču odločili za njeno izdajo, saj gre dejansko za priročnik o krščanstvu, ki ga lahko prebere vsak bralec, tako vernik kot nevernik in tako izobra-ze-nec kot tudi manj študiran človek. Knjiga nosi v italijanskem originalu naslov Atlante Storico del Cristianesimo, torej Zgodovinski atlas krščanstva; idejo zanjo je pri založbi Jaca Book imel Andrea Due, medtem ko jo je napisal
univerzitetni profesor Juan Maria Laboa, ki predava zgodovino Cerkve na univerzi v Madridu in je avtor številnih sorodnih del. V slovenščino je knjigo prevedel Matej Leskovar, dopolnil pa Tino Mamič, ki je po izobrazbi prof. zgodovine in je zato v knjigo nevsiljivo vključil vse pomembne dogodke, ki so se v zvezi s slovensko Cerkvijo zvrstili v dveh tisočletjih. Tako bo knjiga bralcu bližja, ker pripoveduje tudi o slovenski Cerkvi in njeni zgodovini, bralca nagovarja tudi s pripovedjo o zavezanosti slovenskega človeka slovenski Cerkvi. Bogato ilustrirano knjigo j zaključu-je kronološki pre-| gled najpo-membnejših dogodkov v Cerkvi. Tino Mamič je dodal podatke, ki so bistvenega pomena za boljše poznavanje slovenske Cerkve. Da bi bila slovenščina dostojna zahtevnemu projektu knjige, je knjigo lektoriral in kasneje še enkrat pregledal tik pred izidom prof. Janez Zupet z vipavske Škofijske gimnazije, ki je odličen prevajalec, saj je prejel Sovretovo nagrado (največje slovensko priznanje za prevajalce) za Pascalove Misli. Naslovnico slo-1 venske izdaje knjige Krščanstvo - 2000 let je oblikoval Marko Čuk, medtem ko je slovensko izdajo knjige grafično uredil Benjamin Pezdir. Kot zanimivost povejmo še to, da je že v originalu knjige omenjen eden prvih svetovnih misijonarjev Odorik iz Pordeno-
Kr
scanstvo
2000 let
BOG DA) ZDRAVJE!
Dr. Anton Prijatelj je zdravnik iz bližnje Nove Gorice, je docent na Medicinski fakulteti v Ljubljani in primarij. Tudi nam je poznan s svojimi zapisi o medicini dela, veliko pa tudi predava, piše zdravstvene nasvete v časopise in objavlja življenjepise znanih slovenskih, predvsem pa primorskih zdravnikov. Do sedaj je izdal že dve knjigi, in sicer Kam in kako na dopust in izjemno dober priročnik Pijem, torej sem?. Za Ognjišče je dr. Anton Prijatelj napisal knjigo Bog daj zdravje, ki nosi podnaslov Anton Martin Slomšek - Zdravstveni vzgojitelj. Knjigi je na zavihek napisal spremno besedo prof. Marijan Smolik, ki je prijatelj in gimnazijski sošolec dr. Antona Prijatelja. V svojem zapisu pravi prof. Smolik, da že dr. Prijatelj opozarja na to, da so nekateri zdravstveni nasveti blaženega Slomška danes zastareli, a je še veliko takih, ki se jih da še danes koristno u-porabiti. V uvodu avtor sam
pove, kako se je bil srečal s Slomškom v osnovni šoli, ki jo je obiskoval pred drugo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni ' njegovega imena ni bilo več zaslediti v učnih programih", kot pravi avtor, ki pa je le imel srečo in velike profesorje slovenščine: Bogomila Faturja, Franceta Tomšo-ča, Mirka Rupla in Lina Legiša - le-ti so mu vedno citirali Slomška in učence nagovarjali, naj spoznajo življenje in delo tega velikega slovenskega moža, ki je pred kratkim postal blažen. Dr. Prijatelj pravi, da mu je bilo srečevanje s Slomškom vedno v veliko veselje; na tiskovni konferenci v Ljubljani je dr. Prijatelj dejal, da je izredno vesel, da se je lahko poklonil velikemu Slovencu. Kot zdravnik pa se je začel zanimati predvsem za tista manj znana dela, v katerih je Slomšek dajal zdravniške nasvete; zato je pregledal vsa Slomškova zbrana dela, "ki jih je natančno in vestno zbral v šestih knjigah župnik Mihael Lendovšek (1844-1920)." Dr. Prijatelj tudi pravi, "daje Slomšek vedno in povsod izkoristil priložnost, da ! je preprosti narod učil koristnih stvari, ki v veliki večini veljajo še danes, predvsem pa svaril pred "pitjem žganih pijač!" Dr. Prijatelj je v knjigi zbral skoraj vse, kar je koristnega o zdravstvu in zdravem I življenju napisal Slomšek, in i s tem opravil veliko delo, saj je prebral vse Slomškove knjige in zapise, za kar mu je potrebno iskreno čestitati.
Za pokušino vam, dragi bralci, dajemo nekaj odlomkov teh Slomškovih nasvetov, ki so neverjetno živahno napisani, veljajo pa gotovo še danes! Takole pravi Anton Martin Slomšek: "Povarvaj se, da se ti bolezen ne zajde. Od-henjaj teško delati. Nekteri ; drujega ne ve, kakor bo že boljše; pa je rado le hujše."
"Po malem jej ino pij, alj rajši nič, dokler bolezni ne | spoznaš. Lahi si s terdim po-i stom nar raj pomagajo, ako še ni zamujeno. Vodo pij, in če je dobra, se boš ozdravil, ako ni kake posebne bolezni." i “Ne jemli zdravil od vsake babe, konjskih vraštuv že celo ne: popra na žganji, mišen-[ ce ali kaj takega. Če ni tako | zdravilo za to bolezen, alj pa take hude reči le za čem noht preveč, umerješ."
 ........ JUP
MEDNARODNA KATOLIŠKA REVIJA COMMUNIO
PODROBNO POROČILO O BLAŽENEM ŠKOFU A.M. SLOMŠKU
Mednarodna katoliška revija Communio, ki jo izdaja Svet pri Slovenski škofovski konferenci, v zadnji številki podrobno poroča o slovesnostih ob razglasitvi mariborskega škofa A.M. Slomška za blaženega. Objavlja vse tri govore, ki jih je sveti oče Janez Pavel II. imel na slovesnosti v Mariboru med obiskom v nedeljo, 19. septembra. Gre za homilijo pri maši na Betnavi, ki je objavljena z naslovom Mladike neumrljivega življenja, nagovor pred molitvijo
angelovega češčenja, ki je poimenovan z naslovom Marija nas vodi h Kristusu, in za nagovor v mariborski stolnici, natisnjen pod naslovom Cerkev v Sloveniji: izberi življenje!
V novi številki omenjene mednarodne revije je nadalje objavljena pridiga blaženega Slomška, ki jo je imel na neko adventno nedeljo. Predstavljena je z naslovom Zakaj nas je Bog ustvaril. Prvič je bila objavljena leta 1849 v Celovcu, pridigo pa je jezikovno posodobil Stanko Janežič. Ljubljan-
ski nadškof Franc Rode je objavil predavanje z naslovom Večno otroštvo Boga, ki ga je imel 5. avgusta letos na evropskem srečanju mladih v Santiagu de Compostela.
Sledijo še nekateri prispevki, ki zadevajo načela in delovanje Cerkve v raznih obdobjih ali njena stališča do problemov in dilem družbe. Objavljenih je nekaj odlomkov iz knjige Očetovo obličje, ki jo je napisala zdravnica in teologinja Adrienne Von Speyr. Alberto Espezel, duhovnik, pro-
fesor bogoslovja v semenišču San Isidoro in na katoliški univerzi sv. Odrešenika v Buenos Airesu, je napisal prispevek o Jezusovem odrešenj-skem poslanstvu. Objavljen je pod naslovom Oče in odrešenje. Glavni in odgovorni u-rednik slovenske izdaje omenjene mednarodne katoliške revije Anton Štrukelj pa objavlja razmišljanja o stvarjenju, katerega cilj je poveličevanje Boga. Gre za ponatis predavanja, ki ga je avtor, profesor dogmatične teologije v Ljubljani, imel na Mednarodni katoliški akademiji v Avstriji.
Mednarodna katoliška revija Communio izhaja v Ljubljani štirikrat letno.
 — M.
SVETNIK TEDNA
21. OKTOBER
SILVESTER CUK
URŠULA, DEVICA IN MUČENKA
Nobena svetniška zgodba ni tako skrivnostna kakor zgodba o devici in mučenki Uršuli z njenimi enajst tisoč tovarišicami. Legenda izvira iz. desetega stoletja, ima pa nedvomno zgodovinsko jedro: gre za skupino devic, ki so umrle kot mučenke, najbrž v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov (na začetku 4. stoletja) in so bile v sedanjem Kolnu žrtve svojega krščanskega prepričanja ali devištva, morda tudi obojega.
Zgodovinarji so skušali že na mnoge načine posvetiti v zgodovinsko temo okrog svete Uršule. Nekateri domnevajo, da so bile te mučenke sestre, neveste in hčere vojakov tebajske legije, ki jih je dal na ozemlju sedanje Švice umoriti Dioklecijanov sovladar Maksimijan. Alije morebiti bližja resnici kronika, ki poroča, da je bila Uršula prednica nekega samostana pri Kolnu in se je ob času preseljevanja ljudstev s svojimi redovnicami zatekla za obzidje Kolna in je ob padcu mesta šla raje v smrt kakor v sramoto? Po pripovedovanju v Zlati legendi Jakoba de Voragine je bila Uršula baje hči britanskega kralja. Zasnubil jo je neki anglosaški kraljevič. Dobil bi jo, ko bi se pokristjanil in počakal tri leta, da Uršula s tovarišicami poroma v Rim. Uršula se res odpravi z 11.000 tovarišicami na pot, ko pa se vračajo, jih pred Kolnom napadejo
^'SPir'
17	'
in pomore Huni. Hunski kralj hoče Uršulo za ženo; ker ga ne mara, jo sam ustreli. Odmeve te legende najdemo v ljudskih pesmih, ki so v visokem srednjem veku nastale na naših tleh.Stevilo enajst tisoč Uršulinih tovarišic je seveda pretirano. Vsekakor gre tu za nepravilno branje okrajšave XI. M. V. (11 Martyres Virgines - enajst mučenk devic), ki so jo nekateri razlagali 11 milia (tisoč - M je namreč rimsko število za tisoč). To bajno število je bilo ljudski domišljiji seveda takoj všeč. Veliko število je mogoče pripisati tudi srednjeveškemu pretiravanju.
Sveta Uršula je danes zavetnica ženskih vzgojnih zavodov, kajti sv. Angela Merici, ki je leta IS 35 ustanovila redovno družbo, ki ji je bil namen vzgoja deklet, je za zaščitnico te svoje ustanove izbrala sveto Uršulo, zato se članice te družbe imenujejo uršulinke. Na Slovenskem so se uršulinke naselile najprej v Gorici (1672), od tam so prišle leta 1702 v Ljubljano. Njihov samostan je ob cerkvi svete Trojice na Kongresnem trgu. Tam so pred vojno imele odlično gimnazijo. Delovale so tudi v Škofji Loki in v Mekinjah pri Kamniku. Danes imajo uršulinke svoje postojanke v Ljubljani, Mekinjah, pri Svetem Duhu pri Škofji Loki ter v Izoli.
Sveto Uršulo upodabljajo s puščico v roki, z mučeniško palmo, z zastavo s križem, s krono, s plaščem, razprostrtim nad svojimi tovarišicami, z ladjo poleg sebe. Na Slovenskem je sv. Uršuli posvečenih več podružničnih cerkva, od katerih je najbolj znamenita tista na koroški Uršlji gori.
Uršula, raje Urška ali Urša, je vedno bolj priljubljeno žensko ime na Slovenskem. Ime Uršula izhaja iz latinskega Uršula, ki ga razlagajo kot pomanjševalnico besede ursa, kar pomeni "medvedka".
KRATKE
KATEHUMENAT
Jeseni začenja v raznih krajih koprske škofije svoje delo katehumenat. Namenjen je odraslim, ki bi radi prejeli zakramente (krst ali birmo) in spoznali krščanstvo.
SREČANJE NA MIRENSKEM GRADU
V nedeljo, 24. t.m., bo srečanje skupin Živega rožnega venca in drugih molitvenih skupin, ki molijo za duhovne poklice na Mirenskem Gradu. Srečanje se bo začelo ob 15.30, maša pa bo ob 16. uri.
ČETRTEK
21. OKTOBRA
1999
Predstavitev v Ljubljani. Z leve: Tino Mamic, urednik Ognjišč a Franc Bole in dr. Anton Prijatelj
ŽIVOBARVNA DVOJNA ŠTEVILKA PASTIRČKA
PASTIRČEK JE RAZVESELIL
SOLARJE
GALLUSOVE SKLADBE
MOTETI IN MASE
ČETRTEK 21. OKTOBRA 1999
IVA KORSIC
V	začetku oktobra se je povrnil v šolske klopi Pastirček, veseli in dragi prijatelj zamejskih otrok. Njegova prva, dvojna številka za september in oktober je brezplačno poromala v roke naših šolarjev. Prepričani smo, da so jo ze prebrali in dodelali v "svoji tiskarni", kakor si je zaželel glavni u-rednik Marjan Markežič v uvodnem pozdravu malim bralcem. Saj prav po tej “nedodelanosti" se Pastirček razlikuje od ostalih otroških revij.
Konec lanskega šolskega leta je prispelo na uredništvo priljubljene revije, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva in že 54 let razveseljuje pa tudi vzgaja naše otroke, kar 522 (!) risbic za naslovno stran. Težko delo je imela komisija; med vsemi je izbrala likovni prispevek Tomaža Legi-še, lanskega petošolca iz Doberdoba. Ovojnico bo tako celo leto krasil zelen travnik, posut s pisanim cvet-
jem; čezenj vodi mavrična cesta in na njej se v živobarvnem avtu vozi psiček; ušesa mu veselo vihrajo v vetru.
Dvojna številka Pastirčka je zelo zajetna, vsebuje namreč tudi prilogo s čudovitimi barvnimi fotografija-mi-utrinki s Pastirčkovega večera v Štandrežu, iz raznih poletnih središč na Tržaškem in Goriškem, iz kolonij. Prinaša tudi štiri nagrajene naslovne strani ter zdaj že zgodovinsko sliko iz Maribora ob slovesni papeževi razglasitvi škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Ob njej je tudi pesmica Berte Golob Slomšku v čast; uglasbil jo je Janez Bitenc.
Sicer pa so tudi ostale strani zelo bogate; ponujajo stare in nove, a ze-
lo	zanimive, pestre rubrike: Basni, Za male pastirčke, Kar lepo po vrsti, Iz knjige življenja, Na knjižni p^olici, Detektiv Muc, Superkuharhari, Časnikar meseca, Abeceda zdravja, Packo... In seveda veliko pesmic, zgodbic, ki jih s posebno ljubeznijo pišejo dol-
goletni sodelavci revije (Berta Golob, Mariza Perat, Zlata Volarič, Janez Po-vše, Vojan Tihomir Arhar, Ana Rupil, Barbara Rustja), pa tudi "novi" pisci. Ljubke risbice, ki čakajo, da jih otroci pobarvajo in dokončajo, "poganjajo" iz bujne domišljije ilustratorjev Janine Cotič, VValterja Grudine in Danile Komjanc. Najbolj dragoceni pa so risbice in sestavki malih bralcev v Pastirčkovi pošti. Otroke naj spomnimo, da jih morajo za vsak mesec oddati najkasneje do Ji 5. dne. Omenimo naj še rubriko Časnikar meseca; Pastirček jo posveča učencem, ki radi pišejo. Najboljši dopis prejme nagrado in Pastirčkovo časnikarsko izkaznico, ki jo nagrajencu podeli na šoli sam urednik. Tokrat si je nagrado priborila Veronika Pegan iz Nabrežine. Iskrene čestitke!
Tudi letos bo torej Pastirček zanimiv, zabaven in razvedrilen, zato zvesto čaka na male, a tudi "velike" bralce.
GORICA / 14. FILM VIDEO MONITOR
NORA GREGOR. IZGNANKA
IGOR DEVETAK
V	dneh od 20. do 23. oktobra poteka v goriškem Kulturnem domu štirinajsta izvedba Film Video Monitorja, tradicionalne izložbe letne slovenske filmske, televizijske in video produkcije. Posebno pozornost bo prireditelj, Kinoatelje, posvetil štirim slovenskim celovečercem, ki so nastali v zadnjem letu. Ob tem bo s filmi, posvetom in dvema razstavama prikazal življenjsko pot s filmskim predznakom dveh Goričank: prezrte igralke Nore Gregor in odlične slikarke Evi Ceconi. Novost je sekcija Vi-deoGong, t.j. pregled svobodnega video ustvarjanja. Nagrado Darko Bratina. Poklon viziji pa bo Kinoatelje prvič podelil v soboto, 23. t.m., pred večerno projekcijo.
Iz zgodovinskih bolj kot zemljepisnih razlogov bi lahko bila Goriška zlata sredina jutrišnje Evrope. Tukaj so živeli in še živijo pripadniki več narodov, toda kljub rahlim premikom jim je danes kakor nekoč usojena ob skupnem bivanju tudi ločenost na lastnem domu. Izredno pričevanje o tem je življenjska zgodba filmske igralke Eleonore Hermine Gregor z umetniškim imenom Nora Gregor.
Šele letošnje pomladi - po zaslugi Joea Valenčiča - smo izvedeli, da je Gorica pestovala deklico, ki je postala igralka precejšnjega slovesa in bila za določen čas muza francoskega filmskega mojstra Jeana Renoira. Ta je med svoje spomine zapisal: "O duševnem počutju izgnanke Nore Gregor bi lahko napisali cel roman."
Za Parižana Renoira, drugega sina impresionističnega slikarja Augusta, filmskega režiserja, od rojstva zapisanega umetnosti, leta 1975 dobitnika oscarja za življenjsko delo, je Nora Gregor zaigrala kneginjo Christi-ne de La Chesnaye v filmu La Regle du Jeu (Pravilo igre, 1939). V njem je Renoir pokazal Francozom ogledalo. V negotovem času pod vtisi bližajoče se vojne se protagonisti v filmu ukvarjajo z lastnimi čustvi in družbenim položajem. Zatekajo se v praznovanja in užitke, da bi uhajali morečim lovkam zgodovine. Moč slik in zvokov je prepojena z nasiljem, obsedenostjo, ironijo protislovij in ciničnim človeštvom. V vlogi Čhristine, zasanjane dame visoke pariške družbe, v filmu kot v resnici avstrijskega
rodu, so poudarjene iskrenost, nedolžnost in naivnost. Takšna je bila Nora v Renoirovih očeh.
Eleonora Hermina Gregor seje rodila 3. februarja 1901 v Gorici, v ulici della Scala 6, tik ob obzidju dvorca grofov Coronini Cronberg. Gorica je bila takrat neke vrste topilni lonec, v katerem pa se po narodnosti različni ljudje niso stapljali kot sol v vodi. Babica pri Norinem porodu je bila Italijanka, boter pri krstu 3. marca istega leta Avstrijec, krstni kaplan Slovenec. Norin oče je bil Goričan nemškega izvora, rojen na Češkem. Mati je bila s Koroškega in je v občinskih listinah vpisana kot "nemško govoreča".
Ob koncu prve svetovne vojne v Gorici pod italijansko upravo so bili meščani nemškega rodu - v glavnem dobrostoječi - pod hudim nacionalističnim pritiskom. Tedaj se je njim huje godilo kot Slovencem. Leta 1919 se je družina Gregor izselila sprva na Dunaj, potem pa v Gradec. Kljub mladim letom je bila Eleonora Hermina kostanjevih oči in las že zapisana kot "dramska igralka". Igrala je v gledališčih na Dunaju, v Gradcu in Berlinu. Med leti 1921 in 1924 je posnela šest filmov na Dunaju in v Berlinu. Leta 1924 jo je Carl Theodor Dreyer izbral za nosilno vlogo princese Zamikoff v svojem edinem nemškem filmu, Michael, posnetem v Berlinu.
Norina filmska kariera je bila utečena. Odpeljala se je najprej v Holly-
wood, kjer je odigrala peščico vlog. Brez posebnih zadoščenj seje vrnila v Evropo, najprej v Berlin, nato na Dunaj, nakar se je za daljšo dobo oddaljila od filma. Poročila se je s piani stom Mitjem Nikischem, leta 1937 na Dunaju pa v drugem zakonu vzela za moža avstrijskega princa Ernsta Rudigerja von Starhemberga, zagovornika avstrijske politične samostojnosti, voditelja Heimvvehra, tradicionalistične in protihitlerjanske stranke ter vplivnega vicekanclerja pod Doll-fussom in pod Schuschniggom. Rodila mu je sina Heinricha. Doslej je uporabljala le rojstno ime, po poroki včasih možev plemiški priimek.
Z aneksijo Avstrije k Tretjemu Reichu je postalo za Noro in njeno družino bivanje v Avstriji nevzdržno. Preselili so se v Švico in kasneje v Pariz, kjer se je izgnanka .goriškega rodu ponujala francoskim režiserjem.
Proti koncu leta 1938 srečanje z Renoirom. V La Regle du Jeu je Nora zanj upodobila nedolžno, romantično Dunajčanko zato, da bi bila pokvarjenost francoske družbe, ki v vrtincu gibov in zvokov pleše mrtvaški ples, očitna. Ta družba nedolžnega stre. Čeprav je Čhristine preprosta in neposredna, ostaja njena podoba motna. Do konca ni dano gledalcu spoznati to, kar je, kar misli, kar hoče. Še sama tega ne ve, je zabeležil Renoir. Vanjo se je vendar vživela ženska, Nora Gregor, kiji življenje ni prizanašalo.
Jeseni 1939, potem ko je Renoi-rov film že doživel polom - bil je preveč moderen, pretirano svoboden in predrzen - je izbruhnila vojna. Ob koncu vojne se Nora ni vrnila domov, temveč se je z družino izselila v Južno Ameriko. Vzela si je življenje v kraju Vina del Mar, nedaleč od Santia-ga de Chile, 20. januarja 1949, trideset dni po materini smrti v Gradcu.
V	krvi in na kozi je Nora nosila znamenja svojega izvora. Pravila, ki sta jih v 20. stoletju narekovali predvsem dve svetovni vojni, so Nori Gregor vsilila izgnanstvo. Danes, ko odkrivamo njeno očarljivo in hkrati pretresljivo zgodbo, je prav, da se še sprašujemo
o	razlogih za vznemirljivo pohabo, ki ! je prizadela Goriško, ko sta bila odrejena izbris celih poglavij njene pre-! teklosti in še zlasti iztrebitev nemškega deleža k njeni kulturi.
ANDREJ BRATUŽ	jma	v začetku velike zasluge za raz-
iskave o Gallusu dr. Josip Mantua-ni, kasneje pa je Gallusu posvetil veliko pozornost muzikolog dr. Dragotin Cvetko. Ta je poleg razprav o skladatelju napisal izčrpno monografijo o Gallusu in njegovem glasbenem delu. Poleg tega pa je Cvetko tudi poskrbel za številne moderne objave Gallusovih skladb v slovenskem prostoru.
Kaj nam prinaša pričujoča zbirka? Tu so objavljene najprej štiri polifon-ske maše a cappella (sicer je ves skladateljev opus omejen na vokal). Sledijo štirje moteti (Veni Sande Spiri-tus, Ave Maria, Ave Maria in lubilate Deo). Maše pa nosijo te naslove: Mis-sa super Apri la fenestra, Missa super lam non dicam, Missa super Le-vavi oculos meos in Missa super Maria Magdalena. Naj tu pripomnimo nekaj k naslovom maš. V renesansi je bila navada, da so skladatelji pisali na svoje skladbe kake ljudske ali druge motive in jih nato po njih poi-
Večkrat pišemo o raznih slovenskih glasbenih izdajah oz. edicijah, saj so nedvomno vedno dragocen in pomemben prispevek v slovenski kulturni beri. V njih se zrcalita naša sedanjost in preteklost na področju glasbene ustvarjalnosti in smo je zaradi tega res veseli. Na tem mestu naj se zaustavimo ob izdaji latinskih maš in motetov a cappella, ki jih je napisal naš veliki Jacobus Gallus (1550-1591) in ki smo jo pred kratkim prejeli. Delo je izdal Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Muzikološki inštitut) v Ljubljani. Slovenski naslov zbirke je Jacobus Gallus -1/ rokopisu ohranjene skladbe. Izšlo je v Ljubljani leta 1996.
Delo je transkribiral in revidiral muzikolog Edo Škulj. V začetku urednik pričujoče zbirke med drugim piše: "V zbirki Monumenta artis musi-cae Sloveniae (MAMS), ki jo priprav-
lja Muzikološki inštitut in izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je že izšlo 19 zvezkov Gallusovih tiskanih skladb. Zbiratelji so zlasti vtem stoletju marsikje iskali in tudi našli Gallusove skladbe. Tako so jih dobili zlasti na Češkem, Poljskem, v nemških deželah in drugje. To velja seveda za nenatisnjene skladbe. V ti- • sku so namreč bila seveda že znana dela v zbirkah Opus musicum, Selec-tiores quaedam missae in Harmoni-ae morales - Moralia. Pri Slovencih
NOVA MLADIKA
Prejšnji teden je v Trstu izšla nova, osma številka revije Mladika v letošnjem letu. Tudi tokrat je vsebina pestra, predvsem pa je treba tu omeniti uvodnik, ki se nanaša na Slomškovo beatifikacijo, govor Sergija Pahorja ob pogrebu Vinka Beličiča, foto-kroniko študijskih dnevov Draga '99 in druge prispevke. Z Mladiko je izšla tudi mladinska priloga Rast. Več o tem prihodnjič.
RAZSTAVA O BEGUNSKEM ŽIVLJENJU PO VOJNI V AVSTRIJI
V	galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani bodo 8. novembra ob
16.	uri odprli razstavo o slovenskem tisku in fotografijah iz begunskih taborišč v Avstriji od leta 1945 do 1949. Razstavo bo odprl z nagovorom akademik prof. dr. Kajetan Gantar. Poleg tiska bodo na razstavi tudi fotografije izživljenja Slovencev v begunskih taboriščih. Razstavo pripravlja Raziskovalni inštitut, katerega ravnatelj je cir. Janez Arnež, in ima svoj sedež v Šentvidu pri Ljubljani.
menovali. Pri mašah gre v glavnem za štiriglasne skladbe, osemglasje oz. dvojni zbor.
Moteti so spet različnega obsega, in sicer dva štiriglasna (Veni Sancte Spiritus in Ave Maria), dva pa šestgla-sna (druga Ave Maria in lubilate Deo). Omeniti je še treba, da so tu natisnjene maše sicer v sestavi nepopolne (saj obsegajo le dele Kyrie, Gloria in Čredo, medtem ko ostali - Sanc-tus, Benedictus in Agnus Dei - manjkajo). Zadnja maša pa ima ohranjena le prva dva dela (Kyrie in Gloria). Po ustaljeni navadi polifonskih mojstrov je Kyrie pisan v glavnem v imitacij-skem slogu, medtem ko sta oba daljša dela, Gloria in Čredo, pisana pretežno v homofoni tehniki.
Jacobus Gallus se gotovo skupno z velikimi predstavniki vokalne polifonije v renesansi, kot so bili Palestri-na, Lassus, da Victoria idr., uvršča med velike mojstre stare glasbe. Prav ti glasbeniki so s svojim monumen-j talnim in globokim glasbenim izra-zom odločilno pripomogli tudi k moderni in sodobni vokalni ustvarjalnosti. Ta se sicer kaže v drugačni stilni govorici, s svojo zborovsko tehniko pa nedvomno v marsičem sledi prav zakonitostim prejšnjih dob.
Lepo je o tej umetnosti zapisal nemški glasbenik in teoretik Diether de la Motte, da je "imitacijska polifonija vzvišena umetnost in da tisti, ki je bil na višini zanjo, to je srednjeveški izobraženec, ni nosil oblačila potujočega pevca, ampak duhovniško obleko. Kanonična umetnost in imi-tacijski motet sta zrasla v okviru cer-J kvene glasbe...". Vse to gotovo velja ! tudi za našega Gallusa, v širšem smislu enako za vse tiste, ki še danes v glasbeni ustvarjalnosti pišejo v so-i dobnejšem izrazu tovrstna dela.
mini&tautl&crubiBa.ui) m milite,	rit?.£t
Lurntnfi ttu
men.
Ptarutj.
pronoks. lj .	[xcc.ucrt k? rtuc et. in lu>,
ra tmntism?	jtr-f.Ji,,	^	mm.
mlnu0
cobu£
PREJELI SMO
RESNICI NA LJUBO
Ugovor k članku STA (PD, 13.10. 1999) z naslovom Aleksij Pregare z novima knjigama v Ljubljani.
V	prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani sta založbi Mihelač in Branko-Jutro z mojim sodelovanjem predstavili moji novi deli ob popolni odsotnosti stanovskih kolegov, a z več kot zadovolijvo prisotnostjo tiska, radia in televizije. Poročevalec STA, sicer moj dobri in vljudni znanec, je v naglici (odšel je s konference kaj kmalu) povzel moj poseg in objavil netočnosti, kjer omenja, da sem se "na Goriškem želel lotiti časnikarstva" ter so me (zaradi moje načelnosti, beri - trme, op. avt.) "postavili pred vrata tako titoisti kot klerikalci"!
Ta dogodek iz daljne preteklosti je marsikomu znan, znano je tudi, da so mi še leta 1975, po intervenciji iz Trsta, prepovedali sodelovanje z RTV-Ljubljana, ki je nemoteno in obojestransko plodno trajalo že celih 13 let.
Netočna je tudi navedba, da sem se želel (I. 1968) lotiti časnikarstva. Dotlej sem namreč ze nekaj let objavljal na straneh primorskega tiska in le naključje je hotelo, da me je tedanji glavni urednik PD poklical na razgovor. Vedno sem si želel zgolj v gledališče.
"Titoisti in klerikalci' ne spadajo ne v moj besednjak ne v moje običajno besedišče, če tega ne izustim v šali v kaki bolj razposajeni družbi.
Da sem bil obsojen na kulturni mrk, je čista resnica. Da sem si to zaslužil, je sklenila levičarska nomenklatura. Da pa je tudi druga stran sumničavo gledala na mojo dejav-r;ojt (bil sem povratnik iz Jugoslavije), je tudi resnica.
Toda naj enkrat za vselej pojasnim, da je bila pot, ki sem jo ubral po svo-jih načelih, sicer prozorna in poštena, zgolj osebna izbira, o čemer dostojno in iskreno pišem v svoji knjigi Blagi izzivi; zato menim, da so me nekdanje krivice še bolj utrdile v odporu do vsakršnega sprenevedanja in spletkarjenja, pa naj se to poraja kjerkoli na naših tleh.
S spoštovanjem
ALEKSIJ PREGARC
9. PRIMORSKI DNEVI NA KOROŠKEM
Z nastopom dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež, ki je v nedeljo, 17. t.m., nastopila v farni dvorani v Globasnici, so se končali Primorski dnevi na Koroškem, letos že deveti po vrsti. Začeli so se 10. oktobra s koncertom glasbene skupine Gallus Consort, ki je v prostorih Gor-šetove galerije v Svečah izvajal pesmi Ivana Trinka. Miroslav Košuta je obiskal razne šole na Koroškem in jim predstavil svoje pesniško delo. Profesor Alojz Rebula seje tudi predstavil s svojim literarnim opusom na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru pri St. Jakobu pri Rožu. Mladinski center Koroške dijaške zveze v Celovcu pa je gostil ansambel Kraški ovčarji. V mestni hiši v Borovljah je glasbena šola na Koroškem priredila srečanje in nastop lastnih gojencev in gojencev SCGV Emil Komel iz Gorice in glasbene šole Tomaž Holmar iz Ukev. Bogat kulturni teden na Koroškem so priredile Krščanska kulturna Zveza iz Celovca, Slovenska Prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.
Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere prispevke objavili prihodnjič. Sodelavcem in bralcem se o-pravičujemo. (ured.)
KNJIGA ALEKSANDRA BAJTA IZŠLA PRI MLADINSKI KNJIGI
BERMANOV DOSJE
Založba Mladinska knjiga je v zbirki Premiki pred kratkim izdala knjigo Aleksandra Bajta z naslovom Ber-manov dosje. Gre za zelo zajetno de-
lo,	saj obsega nič maj kot 1.345 strani. Avtor je znani slovenski pravnik in ekonomist prof. dr. Aleksander Bajt, ki je februarja letos dopolnil 78 let. Leta 1963 je dr. Bajt ustanovil Ekonomski inštitut pravne fakultete v Ljubljani. Tudi v tujini je zaslovel s svojo knjigo, ki je izšla 1965 z naslovom Uvod v politično ekonomijo. Izdala jo je Cankarjeva založba v Ljubljani in je v zahodnem svetu vzbudila pozornost, ker je bila napisana nemarksistično, a je kljub temu predstavljala učbenik ekonomije ne samo na pravni fakulteti v Ljubjani, ampak tudi drugod po tedanji Jugoslaviji. Bermanov dosje je dejansko avtobiografska študija druge svetovne vojne in zaobjema pravzaprav obdobje od septembra leta 1943 do leta 1947. Aleksander Bajt je diplomiral iz prava na ljubljanski univerzi leta 1943 in je politično pripadal demokratičnemu osvobodilnemu gibanju, kar pomeni, da se ni zavestno priključil Osvobodilni fronti, ki je bila ustanovljena na pobudo komunistične partije in ki jo je ta kmalu povsem obvladovala. Bajt seje hotel po kapitulaciji Italije 1943 prebiti čez fronto k zaveznikom, ki so že bili v južni Italiji, a se mu to ni posrečilo. Ustavil seje nekaj časa v Rimu, našel zveze s predstavniki tedanje kraljeve jugoslovanske vlade v begunstvu in dobil tudi ilegalno ime Hugo Berman, da bi na ta način lažje opravljal svoje delo v korist zavezniške stvari.
Pot ga je nato vodila tudi v Nemčijo, kjer je dočakal prihod sovjetskih oboroženih sil in se naposled znašel v Beogradu, kjer je postal član znanega partizanskega zbora, ki ga je vodil Srečko Simoniti. Po vrnitvi v Ljubljano je nekaj časa bil v službi pri ministrstvu za industrijo in rudarsto, hkrati pa seje poglabljal v študij ekonomije, kateri se je pozneje popolnoma posvetil.
V	predgovoru k svoji zajetni knjigi med drugim piše: "Zgodovina, ki je tako nastala, se močno razlikuje od partijsko zapisane in izpovedo-vane. Da v slabem smislu, je bilo pričakovati. Da v tako slabem, pa si ne bi mogel nikoli misliti. Če je osupnila mene, bo gotovo še koga drugega. Večini najbrž ne bo všeč. Mislim, da sem jo vseeno dolžan povedati. Točneje, prav zato, ker bi se sicer zdelo, da druge kot partijske sploh ni. Dolžan predvsem samemu sebi, številnim, ki so me spremljali kot ekonomista in cenili zaradi nepopustljive kritičnosti, še posebej pa vsem tistim, ki niso imeli priložnosti, da jo napišejo, čeprav so jo poznali, pa tudi vsem tistim, ki jim je bila uradna zgodovina edina, ki jim jo je bilo dano poznati. Neodpustljivo nemarnost bi zagrešil, če bi jo odnesel s seboj v pozabo. K resnici bom z njo prispeval več kot z vso svojo štiridesetletno ekonomijo. Moja ocena partije ni bila nikoli prav visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno - tega pač ni mogoče zanikati -, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase."
Bajtova knjiga je bila, kot slišimo, takoj razprodana in se baje že pripravlja njen ponatis.
INTERVJU / ANDRAŽ HAUPTMAN
RAZVESELJEVATI POSLUŠALCE Z LEPIM
PETJEM
MARA PETAROS
S tem namenom je pred 15 leti nastala Vokalna skupina Ave, iz katere se je z leti razvil Komorni zbor Ave, ki je v slovenskem glasbenem, in ne samo glasbenem, svetu zelo poznan. Od ustanovitve dalje so pevci ostali zvesti svojemu začetnemu namenu, čeprav se je z leti marsikaj spremenilo. Vokalna skupina je namreč počasi prerasla župnijski okvir, pridružili so se novi pevci, skupina je kakovostno napredovala. Iz dvanajst članske mladinske skupine se je z leti razvil 30-članski zbor, ki uspešno nastopa pri nas in na tujem ter žanje uspehe na številnih tujih tekmovanjih. Pevci so se zamenjali, od vsega začetka pa zbor vodi 31-letni dirigent Andraž Hauptman, ki je eden redkih članov zbora iz prve zasedbe. Pod vodstvom tega mladega glasbenega pedagoga, ki je že leta 1986 veljal za najbolj perspektivnega dirigenta Slovenije, so v razmeroma kratkem času dosegli zavidljive uspehe.
Kako se je ta pustolovščina začela?
Začetki segajo v leto 1984, ko se je skupinica mladih iz župnije Ljubljana Vič začela shajati na tako imenovanih pevskih vajah. Srečanja so sprva temeljila na medsebojnem druženju, saj je večina pevcev izšla iz veroučne skupine, nihče pa takrat ni pravzaprav pričakoval, da se bo iz tega rodilo veliko bolj organizirano
ter načrtno delo, ki bo omogočilo prodor Aveja v širši slovenski glasbeni prostor. Številnost skupine se je v prvih nekaj letih zelo spreminjala, tako nas je bilo sprva okoli 12, potem pa je pfrtšla sezona, ko so se naši fantje morali odzvati klicu domovine in odšli na sluzenje vojaškega roka v daljne jugoslovanske dežele. Tako smo tisto sezono prepevali samo v sekstetu, kasneje pa je število spet naraslo. Z leti smo medse privabili tudi pevce, ki niso bili iz viške župnije in že takrat je Ave postopoma začenjal dobivati nekoliko drugačno obliko, spreminjati pa se je začela tudi sama struktura pevcev. Skupina se je številčno okrepila, dokler nismo
PRI ZALOZB1 MLADINSKA KNJIGA V LJUBLJANI
NOV NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR
Pri Mladinski knjigi je nedavno izšel nov, obsežen in sodoben Nemško-slovenski slovar, ki ga je napisal Igor Antič. Avtor sam je na tiskovni konferenci v Ljubljani ob predstavitvi tega pomembnega jezikoslovnega priročnika povedal, da gre za slovar, ki je novost na slovenskem trgu, saj je posebej prilagojen potrebam in zahtevam predvsem slovenskega uporabnika, jasno pa je, da je še kako uporaben tudi za nemško govoreče ljudi. Nemško-slovenski slovar, ki sta mu dali leksikografsko zasnovo dr. Alenka Verbinc in dr. Marjeta Verbinc, je priročnega formata, trdo vezan in pregleden, sodobno oblikovan, gesla so lepo čitljiva, na koncu slovarja pa so tudi navedeni nepravilni nemški glagoli. Pisec slovarja Igor Antič je povedal, da je v slovarju, ki je srednjega obsega, 42 tisoč gesel, sestavljen je po pravilih novega pravopisa nemškega jezika, ki so začela veljati 1. avgusta 1998. S tem pravopisom so Nemci povsem poenostavili zapis nemških besed, kar samo kaže na že itak znano dejstvo, da jejezik živ le takrat, ko se spreminja, živi, v njem besede odmirajo in se druge porajajo, se prilagaja času in potrebam časa, skratka: nemški jezikoslovci so se zavedeli, da je pisanje njihovega jezika pretezavno in so zato pisanje poenostavili; seveda po dolgih premislekih in strokovnih razpravah.
Nemško-slovenski slovar, ki je izšel pri Mladinski knjigi, je prvi na Slovenskem, ki uvaja novi nemški pravopis iz leta 1998. V slovarju je vsem besedam, ki jih v nemškem jeziku ne izgovarjamo po pravilih, dodana tudi izgovarjava. Vsa gesla, tudi izpeljan-
ke in zloženke, so v Nemško-sloven-skem slovarju opremljena s podrobnimi slovničnimi podatki. Jasno je, da je slovar splošnega značaja in zato vsebuje osnovno nemško besedišče, vsebuje pa tudi pogosto rabljene strokovne izraze in številne okrajšave, ki so na Nemškem najbolj v rabi. Pisec slovarja Igor Antič je pri sestavljanju slovarja uporabljal najrazličnejše vire, zavedal pa seje časa, v katerem živimo, in je zato vanj vključil vrsto gesel s področja računalništva, komunikacij in pa seveda izrazoslovja, ki se sedaj uveljavlja v Evropski zvezi.
Igorju Antiču, ki je Nemško-slovenski slovar pisal pet let, seveda za garaško delo čestitamo, kot tudi založbi, ki je slovar - le-ta obsega 532 strani - izdala v 6000 izvodih in ga dala na slovenski knjižni trg za primerno ceno ter s tem dokazala, da se tudi na Slovenskem zmorejo pripraviti slovarji za nižje cene, kot pa je nemško-slovenski slovar DZS, ki je seveda takoj znizala ceno svojemu, a je le-ta vseeno še višja od novega Antičevega Nemško-slovenskega slovarja. Tako lahko zapišemo, da se tudi v Sloveniji, hvala Bogu, na knjižnem trgu počasi, a zanesljivo uveljavlja zdrava tržna konkurenca.
V	pripravi je različica na cd-romu za računalniško uporabo, a se še ne ve, kdaj bo izšla, kajti avtor sedanjega slovarja že pripravlja slovensko-nem-ški slovar in so zato, kot je povedal glavni urednik Mladinske knjige dr. Miha Kovač, še v dvomu, če ne bi raje počakali še na izid slovensko-nem-škega slovarja, da bi tako dali na trg dvosmerno cd-rom izvedbo.
———— JUP
v letu 1993 začeli premišljevati o spremembi imena iz vokalne skupine v komorni zbor, kar se je kasneje tudi zgodilo.
Seveda je bilo treba novi skupini izbrati tudi itne. Ime Ave je res posrečena izbira, saj prinaša publiki pozdrav, obenem pa je lahko razumljivo in izgovorljivo tudi drugod po svetu. Kako je do izbire tega imena prišlo?
Moram priznati, da sem v tistih začetnih tednih predelal cel latinsko-slovenski slovar, našel pa nisem popolnoma nič uporabnega. Spominjam se celo, da smo zelo resno priredili sestanek s pevci, na katerem so se porajale najrazličnejše ideje za ime zbora, večina njih seveda bolj za zabavo kakor zares. Ni manjkalo veliko, pa bi se naš zbor danes imenoval Komorni zbor Aurora. K sreči je ravno v času glasovanja vstopil naš župnik in povedal, da se tako imenuje neki hotel na Primorskem. No ja, imena zbora pa res ne bomo povzeli po nekem (zanikrnem) hotelu, smo modro dejali ter se pognali na lov za novimi predlogi. Ime, ki ga zbor nosi še danes, pa je "zagrešila" moja mati in moram priznati, da mi je z leti postalo všeč, čeprav se v začetku zanj nisem popolnoma ogrel.
Sistematično in trdo delo je kmalu obrodilo prve sadove. Kdaj ste kot pevska skupina začeli dosegati prve uspehe?
Najprej smo se poleg rednega sodelgvanja pri bogoslužju začeli udeleževati pevskih srečanj v organizaciji Sončne pesmi, ki so potekala vsako leto v Dravljah, kasneje pa smo začeli navezovati stike s podobnimi skupinami in zbori po Sloveniji. Vsako leto smo v domači cerkvi pripravili letni koncert, na katerem smo predstavili sadove celoletnega dela. Postopoma so začela prihajati tudi razna povabila na priložnostne nastope in koncerte.
.............. STRAN	16
31. OKTOBER ROK ZA NAGRADO DR. FRANE TONČIČ
Sklad Sergij Tončič v Trstu razpisuje letno nagrado Dr. Frane Tončič, ki je namenjena visokošolcem slovenske narodnosti, bivajočim v deželi F-Jk. Nagrado v znesku dveh milijonov lir podeljujejo za diplomsko študijo s področja humanističnih ali eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1997/98. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije od 20. do 31. t.m. na sedež NŠK v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/1.
7
ČETRTEK
21. OKTOBRA
1999
8
ČETRTEK 21. OKTOBRA 1999
PREISKAVA O ZLOMU TKB
TABACCO POTRDIL CAMBERJEVO VPLETENOST
Bivši deželni tajnik italijanske liberalne stranke Franco Tabaccoje potrdil vpletenost senatorja Giulia Camberja v zlom Tržaške kreditne banke. To se je zgodilo na soočenju med osumljenci, ki je bilo v petek, 15. t.m., na tržaški sodniji. Soočenje je zahteval javni tožilec Raffaele Tito, da bi prišel do trdnih dokazov o vpletenosti nekaterih osebnosti v krah nekoč najvažnejše banke Slovencev v Italiji. Med 'zvenečimi imeni", ki so se v zadnjih mesecih pojavila v javnosti kot osumljenci, vsekakor prednjači prav senator gibanja Forza Italia in e-den najvplivnejših voditeljev Liste za Trst Giulio Camber, poleg njega pa še že omenjeni Tabacco, odvetnik in bivši politik Sergio Trauner in drugi (vsega skupaj gre za okoli 40 oseb, vključno seveda z bivšimi upravitelji TKB in raznimi drugimi poslovneži).
Proti pričakovanju se je senator Camber udeležil soočenja, ki je potekalo pred preiskovalnim sodnikom Raffae-lejem Morvayem, in to v
spremstvu številnih somišljenikov in vidnih predstavnikov tržaške desne sredine, med katerimi velja omeniti vsaj predsednika tržaške pokraji-I ne Renza Codarina. Poleg Camberja so se soočanja udeležili še Franco Tabacco, uni-j verzitetni profesor Francesco Alessandro Querci in podjet-■ nik LinoCalcina. Ostali osumljenci niso bili prisotni. Tabaccoje potrdil, daje 1.1994 senatorju Camberju dal denar, ki bi bil moral služiti za po-| sredovanje v Rimu, da bi se TKB izognila komisarski upravi. Sto milijonov lir naj bi izročil Tabacco, ostalih petde-| set pa Calcina.
Zadevi je tržaški tisk, zlasti italijanski, dal v prejšnjih dneh velik poudarek, kot je bil velik poudarek dan tudi jamstvenemu obvestilu, ki ga je tržaški podžupan Roberto Da-miani prejel v zvezi s preiskavo o potovalni agenciji CIT. Pol svoboščin je zahteval podzu-panov odstop, ki pa sta ga tako Damiani kotžupan Riccar-do llly zavrnila.
SE EN VISOK DUHOVNIŠKI JUBILEJ
FRANC ZLOBEC BISEROMAŠNIK
V nedeljo, 17. t.m., je v rojstni župniji Avber daroval biserno mašo duhovnik Franc Zlobec (pred tem jo je daroval tudi na Kurešču). G. Zlobec, ki že več desetletij živi in deluje med tržaškimi Slovenci, je namreč iz Ponikev na Krasu, kjer se je rodil 24. marca 1913. Malo semenišče in bogoslovje je obiskoval v Gorici, v duhovnika pa je bil posvečen 4. julija 1939 v Trstu. Služboval je najprej kot kaplan v Postojni, nato kot župnik v Ospu, kjer je deloval tudi v prvih letih po drugi svetovni vojni (nekaj časa je upravljal tudi Tinjan). Leta 1949 so ga zaprli in v Kopru obsodili na prisilno delo. Iz zapora je prišel v začetku oktobra istega leta in se preselil vTrst, kjer je leta 1950 postal kaplan in katehet za Slovence pri Sv. Jakobu. Tam je ustanovil t.i. Marijino šolo, ki naj bi širila Marijino češče-nje, zlasti pri mladih. V ta namen je tudi začel izdajati istoimenski list, ki je izhajal tudi kot glasilo slovenskih vernikov pri Sv. Jakobu (zadnja številka je izšla leta 1969). V tem tržaškem okraju je ostal do leta 1966, ko se je preselil k Sv. Ivanu, kjer živi še danes v ul. San Cilino, kjer je kapela, posvečena Materi Božji. Pri Svetem Ivanu priložnostno pomaga tudi tamkajšnjemu kaplanu Milanu Nemacu zlasti kot spovednik.
G. Zlobec velja na Tržaškem za vzornega dušnega pastirja. Izoblikoval si je kle-
no narodno zavest tudi zaradi tega, ker je bil v mladih letih učenec avberskega župnika, znanega duhovnika in politika Virgila Ščeka. Zaradi zvestobe narodni pripadnosti je marsikaj pretrpel, a tudi dosegel. Leta 1952 je tako dosegel slovensko polnočnico pri Sv. Jakobu, ki ji je tržaški škof Santin najprej nasprotoval, nato pa jo dovolil, potem ko je prošnja g. Zlobca prišla celo do papeža Pija XII., ki se je strinjal z njo.
Če se povrnemo k nedeljskemu slavju v Avberu, je bilo to ganljivo. Slavljencu v čast je v cerkvi namreč pel združeni tomajsko-avberski cerkveni zbor pod vodstvom Dušana Kjudra, skupina deklic pa je spremljala petje z ustreznimi gibi. Ob g. Zlobcu sta mašo darovala še to-majski župnik Ivan Furlan in upokojeni duhovnik Ocepek. Priložnostni govor je imel župnik Furlan, ki je slavljencu izročil tudi papeško diplomo z apostolskim blagoslovom, škofov vikar za tržaške Slovence msgr. Franc Vončina pa je prebral priložnostno poslanico tržaškega škofa Evgena Ravignanija. Slavja v Avberu se je udeležila tudi delegacija iz Mačkolj, ki jih je g. Zlobec upravljal v letih, ko je bil župnik v Ospu.
Ob tem častitljivem jubileju g. Franca Zlobca pa se številnim izrazom čestitk in voščil pridružujejo tudi člani uredništva in uprave Novega glasa.
DEVIN-NABREZINA / PO SPREJETJU VARIANTE K REGULACIJSKEMU NAČRTU
RAZGIBANO POLITIČNO OZRAČIE PO IZSTOPU SSk IZ RAZŠIRJENE VEČINE
IVAN ŽERJAL	.	.	.....	...........................
Meddogodki, ki so zadnje dni polnili stolpce krajevnih časopisov in bili vsekakor
davni rabina 7a i7ctr>n	v sr^išču medijske pozornosti, je prav gotovo izstop Slovenske skupnosti iz
iz večine je bilo nedavno	r?zširiene koalicije, ki upravlja devinsko-nabrežinsko občino. Odbornik za kme-
sprejetje variante k splošne-	!')stvo Nev0 .Radov'č, ki je bil izraz te stranke, je odstopil, na njegovo mesto pa
mu regulacijskemu načrtu žuPan Majino Vocci že imenoval 27-letnega predstavnika Stranke komunistične
Ob tisti priložnosti je prišlo do	Prenove Adriana Ferfoglio.
zelo polemičnega soočanja med občinskim odborom oz. županom Voccijem, SSk in stanovskimi organizacijami kmetovalcev. Občinski svet je namreč odobril varianto zlasti brez tistih osemnajstih popravkov, ki so jih prek svetovalca SSk Tanceta predložile kmečke organizacije. Znano je namreč, daje bil regulacijski načrt tarča ostrih kritik predvsem v tistem delu, kjer je govor o kmetijskih dejavnostih. Ravno v prejšnjih dneh in tednih smo s tem v zvezi lahko sledili, zlasti na straneh tržaškega slovenskega dnevnika, polemiki v obliki daljših pisem uredništvu.
Če se povrnemo k sklepu SSk, da izstopi iz večine, je treba omeniti, da je v svojem odstopnem pismu bivši odbornik Radovič med drugim izrazil dejstvo, da načrtovalci niso upoštevali dela, ki ga je opravila posebna komisija za varstvo okolja, kmetijstvo in turizem. Radovič se je počutil delegitimiranegavsvoji funkciji; skupaj z njim, je še napisal v pismu, pa je prišlo do de-legitimacije celotnega političnega razreda. Svetovalec Vi ktor Tanče pa se je na občane devinsko-nabrezinske občine obrnil s pet strani dolgim odprtim pismom, ki ga v tej številki zaradi stiske s prostorom ne objavljamo (sicer smo ga lahko brali v prejšnjih dneh v Primorskem dnevniku) in v katerem v 12 točkah podrobno navaja razloge, zakaj je glasoval proti varianti k regulacijskemu načrtu.
Sicer pa je bila odobritev variante k regulacijskemu načrtu le kaplja, ki je izbila sodu dno. Znano je namreč, da je bilo sodelovanje med SSk in
Posnetek s tiskovne konference SSk, ki je bila 16. t.m. v Nabre' ini (Foto Kroma)
Voccijevo upravo problematično že od vsega začetka (Tanče je bil že v začetku skeptičen): pomislimo samo na polemike v zvezi z načrtovanim odlagališčem azbesta med Križem in Nabrežino. V zadnjih dveh letih pa je bilo razlogov za nesoglasje več, od zastojev pri javnih delih, zapletov okoli smetarske službe, vprašanja osebja pa vse do davka ICI, stroškov, doma Stuparich in i 16 nazadnje uo vprašanja dvojezičnosti oz. spoštovanja in rabe slovenskega jezika, do katerega je po mnenju SSk vedno manj pozornosti. Pred mesecem dni je prišlo do polemike v zvezi z izdajanjem dvojezičnih izkaznic, kritično oceno pa je doživela tudi pobuda občinske uprave z naslovom Barvitost jeseni. Slovenska stranka, je bilo slišati na tiskovni konferenci, ki jo je devinsko-na-brežinska sekcija SSk sklicala v soboto, 16. t.m., v občinski knjižnici v Nabrežini, je kritična tudi do metod, s katerimi župan Vocci vodi svojo po-
litiko. SSk - in s tem soglašajo tudi predstavniki občinske liste 2000 - ima v mislih predvsem osebno odločanje, ki ga ljudje ne razumejo. Zaradi vsega tega je slovenska stranka menila, da ne more več deliti odgovornosti za določene izbire, zaradi katerih obstaja nevarnost, da bo na prihodnjih volitvah v tej občini zavladala desnica. Zato se SSk -ki se ne boji predčasnih voli-
< vz.ci,.... za
oblikovan
take koalicije, kot seje oblikovala npr. v dolinski občini, se pravi za široko koalicijo levosredinskih sil in za župana, ki naj bo izraz krajevne stvarnosti in krajevnega prebivalstva, ne pa figura, ki je vsiljena od zgoraj.
Odločitev SSk o izstopu iz razširjene koalicije je imela velik odmev v krajevnih medijih. Odgovor župana Vocci-ja smo lahko brali v tržaškem italijanskem dnevniku v nedeljo, 17. t.m. Vocci je v intervjuju med drugim dejal, da se je z Radovičevim odstopom rešil enega problema, in pri
tem napovedal zamenjavo odbornice Giuliane Zagabria (prizadeta odbornica in pokrajinska svetovalka Stranke italijanskih in slovenskih komunistov seje- kljub poznejšemu razjasnjevanju pojmov - čutila ponižano).
Tako seje devinsko-nabre-žinska občina žal spet znašla v središču pozornosti. Zal zato, ker je zopet prišlo do polemike, polemik pa je bilo v tej občini v zadnjih desetletjih kar precej. Človeku, ki gleda od zunaj na dogajanja v De-vinu-Nabrezini, se zdi, da se tam od časa do časa dogaja nekaj, kar je vse prej kot jasno, prozorno, razločno, predvsem pa čisto. Že prevečkrat je prišlo do nesoglasij, nespoštovanja dogovorov ipd. In če [e to vtis človeka, ki gleda, kot ze rečeno, od zunaj in ki je začel te stvari spremljati razmeroma pozno, si lahko predstavljamo, kako na vse to gleda občan devinsko-nabrežinske občine, ki takim in podobnim stvarem sledi že desetletja.
PRISRČEN ŽUPNIJSKI PRAZNIK
OBNOVITEV PILA V MAVHINJAH
Teklo je prvo Sveto leto po drugi svetovni vojni, ko je mavhinjski župnik prof. Mirko Filej sklenil, da se pred domačim župniščem postavi pil, posvečen Križanemu. Načrt je izdelal arh. Vilko Čekuta, takrat živeč v Sesljanu, Kristusa pa je izdolbel akademik
Franc Gorše. Na dan sv. Re-šnjega Telesa junija 1950 je bila lepa slovesnost, na kateri je med drugim recitirala domačinka Jelka Terčon.
Sedanji mavhinjski župni upravitelj Josip Caha se je odločil, da pred jubilejnim letom obnovi to lepo znamenje, ki
ga je načel čas in kak ljubitelj umetnik, ki je odnesel leseno Goršetovo umetnino. Obnovitvena dela je opravil mladi Andrej Mervič, poznan kot pravi umetnik kamnarske obdelave. V nedeljo je domači župnik s skromno slovesnostjo blagoslovil obnovljeni pil ob sodelovanju cerkvenega zbora. Lepo število prisotnih, ki so prišli tudi iz bližnjega Ses-Ijana, je presenetil nastop prof. Jelke Tejčon, ki je prebrala pesem Žalostna je mati stala, ki jo je kot punčka recitirala pred skoro pol stoletja.
Pobuda župnika Cahe, ki je prišel iz Hrvaške, da krije pomanjkanje slovenskih duhovnikov, je hvalevredna in dobro bi bilo, da bi jo tudi v drugih vaseh posnemali, saj tudi taka znamenja izpričujejo našo stoletno prisotnost na tem delčku še naše zemlje. --------- NK
POSLANEC CAVERI V TRSTU
Prihodnji četrtek, 28. t.m., bo ob 19.30 na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu srečanje s poslancem stranke Union Val-dotaine Lucianom Caverijem. Na večeru bo zastopnik francoske manjšine predstavil a-mandmaje, ki jih je v imenu Slovenske skupnosti predložil k Masellijevemu predlogu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Vabljeni so vsi prijatelji in somišljeniki SSk ter tisti, ki si prizadevajo za pošten in pravičen zaščitni zakon.
KONCERTNA SEZONA GLASBENE
KONCERTNA SEZONA V ZNAMENJU 90-LETNICE
V torek, 19. t.m., se je s koncertom komornega orkestra Pro Arte iz Ljubljane začela koncertna sezona Glasbene matice 1999/2000. Z orkestrom, ki mu je dirigirala Nada Matoševič, sta kot solista nastopila znana slovenska tržaška glasbenika, in sicer violinist Črtomir Šiškovič in altistka Nora Jankovič.
Koncertna sezona GM 1999/2000 bo potekala v znamenju praznovanj 90-letnice te osrednje glasbene ustanove Slovencev v Italiji, saj bo vsak koncert delno ali v celoti oblikoval glasbenik oz. skupina, ki seje oblikovala ali pa delujevokviru GM. Po torkovem koncertu, ki je spadal tudi v okvir Kogojevih dne-vov, bo naslednja večja pobuda 26. novembra, ko bo v tržaškem Kulturnem domu slavnostna akademija ob 90-letnici, ki jo bodo oblikovali gojenci, solisti, zbor in orkester GM. V pripravi pa je tudi knjiga o zgodovini te ustanove, ki jo je napisal nekdanji ravnatelj Gojmir Demšar in jo nameravajo predstaviti v Narodnem domu.
Sicer pa se bo redna abonmajska koncertna sezona pričela razmeroma pozno. Prvi koncert bo namreč 10. de-
lamarski odsek Športnega društva Grmada praznuje letos 10-letnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti so se pri društvu odločili, da to obletnico počastijo tudi z glasbenim poklonom. Tako vabi jamarski odsek na koncert v jami pri Briščikih, ki ga bo oblikoval priznani čelist Vasja Legiša, sicer društveni član. Koncert bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 17. uri, Vasja Legiša pa bo ob tej priložnosti izvajal dela Bacha, Merkuja in Cas-sadoja.
Pri ŠD Grmada opozarjajo, da bo vstop v jamo možen samo z vabilom, ki se lahko brezplačno dvigne v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v ul. Cicerone 8 v Trstu ali pa pri društvenih poverjenikih: Francu (tel. 040 299442), Danijelu (tel. 040 200079) in A-lexu (tel. 0347 0065344).
cembra, oblikovala pa ga bo skupina Gallus Consort. Ostali koncerti v okviru sezone, ki so jo predstavili na tiskovni konferenci na sedežu GM v Trstu v petek, 15. t.m., pa bodo vsi v letu 2000. Tako bo 21. januarja nastopila tržaška skupina Evasion, 25. februarja pa godalni orkester Labo-ratorio Ensemble iz Trsta, ki ga vodi MauroVidoni. Ob tej priložnosti bosta kot solista nastopila kitarist Marko Feri in violinistka Mariko Matsu-da. Dne 10. marca se bo tržaškim ljubiteljem glasbe predstavil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki ga vodi tržaški dirigent Stojan Kuret, 31. marca pa pihalni kvintet Maggio Musicale Fio-rentino iz Firenc, v katerem igra tudi zamejski fagotist Francesco Furlanich. Abonmajsko sezono GM 1999/ 2000 pa bo sklenil tržiški pia-
V DSI C) DUHOVNI ZGODOVINI SLOVENCEV
V ponedeljek, 18. oktobra, je bil gost tedenskega večera Društva slovenskih izobražencev literarni zgodovinar prof. Janko Kos, avtor knjige Duhovna zgodovina Slovencev. Delo je izšlo pri Slovenski matici v Ljubljani že leta 1996, na večeru v DSI pa je predavatelj razčlenil njeno vsebino, se pravi razvoj Slovencev od ljudstva v narod in pozneje, z ustanovitvijo slovenske države, v nacijo. Predavatelj je ta razvoj orisal od prvih začetkov do današnjih dni, zaključil pa je s predstavo odnosa med slovenskim krščanstvom oz. katolištvom in t.i. svobodomiselstvom, ki traja že od prejšnjega stoletja in je precej zapleten, saj je v katoliškem svetu kot v svobodomiselnih krogih več struj.
nist Luca Ferrini, ki bo nastopil 14. aprila.
Ker bi vsakično najetje dvorane Kulturnega doma predstavljalo za GM preveliko finančno breme, so odgovorni tudi letos sklenili, da bodo koncerti potekali v dvorani nemškega podpornega društva Deutscher Hilfsvereina oziroma Goethe Instituta v ulici Coroneo.
Sicer je finančno stanje GM sedaj boljše zaradi prejetega prispevka dežele Fur-lanije-Julijske krajine in krovnih organizacij SSO in SKGZ in obljubljenega prispevka tržaške občinske uprave. Obzorje se torej nekoliko jasni, pri GM, so med drugim povedali na tiskovni konferenci, pa si veliko pričakujejo od zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, o katerem teče sedaj razprava v italijanskem parlamentu. Ta za-
konski osnutek predvideva ustanovitev slovenske avtonomne sekcije pri tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini. Medtem ko je do pred kratkim bil časovni rok, v katerem bi bilo treba ustanoviti sekcijo, nejasen, sedaj osnutek določa, da mora priti do ustanovitve v roku treh mesecev po sprejetju zakona v parlamentu. Sekcijo bo vodil koordinator, ki bo moral po mnenju predsednika GM Draga Štoke imeti obvezujoče mnenje v okviru tržaškega konservatorija. Vazno je tudi, je še dejal Štoka, da pride v upravni svet konservatorija čimveč slovenskih članov. Vsekakor bi morala sekcija konservatorija imeti sedež v prostorih stavbe v ulici Revol-tella v Trstu, medtem ko bi tisti del GM, ki bi ostal privatnega značaja, imel sedež v Narodnem domu v Trstu.
Pred začetkom koncertne dejavnosti pa je na GM že pred časom stekla šolska dejavnost, in to na vseh sedežih in podružnicah. Prvič poteka tudi posebni tečaj diatonične harmonike oz. "frajto-narce", okrepljeno pa je bilo sodelovanje z otroškimi vrtci in osnovnimi šolami.
——— iž
OBVESTILA
NA SVETOVNO misijonsko nedeljo, 24. t.m., bo v Marijinem domu v ul. Risorta 3 ob 16.30 ura molitve, nakar bo prelat Vinko Prestor iz Ljubljane predaval o misijonih in predvajal zanimivo misijonsko videokaseto.
NA POBUDO Slovenskega pastoralnega središča v Trstu bo v petek, 29. oktobra, ob 20. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 drugo srečanje v sklopu priprave na začetek jubilejnega leta 2000. Naslov duhovnega razmišljanja, ki ga bo podal jezuit p. Jože Pucelj, je: Po poti iskrenosti (s podnaslovom O vesti). Vljudno vabljeni.
TAIZEJSKO SREČANJE 1999/ 2000 bo letos od 29. decembra
1999 do 1. januarja 2000 v Varšavi. Tudi letos se bomo udeležili romanja mladi iz zamejstva. Odpotovali bomo 27. decembra 1999 dopoldne iz Dutovelj in se vrnili 2. januarja
2000 popoldne. Srečanja se lahko udeležijo mladi od 16. leta (v spremstvu polnoletne osebe) do 30. leta starosti. Cena potovanja znaša 14.500 SIT, v Varšavi pa bomo plačali še skromen prispevek za kritje stroškov srečanja (približno 50.000 lir). Prijavnice so na razpolago: pri Nadi Petaros, dijakinji I. klasičnega liceja France Prešeren v Trstu, v Slovenskem kulturnem klubu, v openski župniji in pri Alešu Pe-tarosu (tel. 040 228307). Potrebne informacije lahko dobite na prijavnicah, za podrobnejše informacije pa se lahko obrnete na tel. 040 228307 ali pišite na e-mail: petaros.ales@iol.it. Vpisovanje traja do 13. novembra.
V nedeljo, 17. t.m., je bil v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah prvi koncert iz letošnjega niza jesenskih O-penskih glasbenih srečanj, ki jih prirejata domače društvo Tabor in Zveza slovenskih kulturnih društev. Gre za že tradicionalno in priljubljeno pobudo. Na nedeljskem koncertu so nastopili pianistka Luisa Scattaregia, čelist Vasja Legiša, klarinetist Branko Trif-kovič in mezzosopranistka Clara Giangaspero. Spored je v celoti vseboval skladbe Jo-hannesa Brahmsa, in sicer
DAROVI
ZAKARITAS vAjdovščini: V.S. 50.000 lir; N.N. 10.000 lir.
ČESTITKE
Znani javni delavec iz slovenske Istre MILAN GREGORIČ je pred kratkim praznoval 65 let. Tržaški prijatelji mu voščijo obilo zdravja in božjega blagoslova, da bi še dolgo opravljal svoje dragoceno poslanstvo.
Dne 19. oktobra je praznovala z zahvalno mašo ALIČE CAHARIIA iz znane številne družine Lovretovih. Trdo življenje in begunstvo med prvo svetovno vojno pa tudi delo v Ameriki (San Francisco) so ji dala močan temperament. Bila je sposobna kuharica pri važnih predstavnikih, zlasti pa odlična cerkvena pevka. Rado-voljno je pomagala ljudem, pa tudi pri krašenju cerkve in pri župnikih, zlasti pri pok. Antonu Grbcu. Župnijska skupnost se ji za vse iskreno zahvaljuje in vošči božjega varstva in sreče! Bog vas živi!
Čestitkam se pridružuje tudi Novi glas.
Slovenska verska skupnost pri Sv. Ivanu iskreno čestita biseromašniku G. FRANCU ZLOBCU
ob visokem jubileju in mu ob tem izreka veliko hvaležnost za vse dobro, kar je storil.
Sonato št. 1 v e molu op. 38 za violončelo in klavir, skladbi Die Mainacht (iz Vier Ge-sange op. 43) in Therese (iz Se-chs Lieder op. 86) za glas in klavir, Sonato št. 1 v f molu-duru op. 120 za klarinet in klavir in Zwei Gesange opl. 91 za alt, violončelo in klavir: Gestillte Sehnsucht in Geistli-ches VViegenlied.
Naslednji koncert bo v nedeljo, 31. t.m., ko bodo nastopila pihala orkestra Padove in Veneta s skladbami Mozarta in Beethovna.
JAMARSKI ODSEK SP GRMADA
OB JUBILEJU KONCERT VASJE LEGIŠE V JAMI PRI BRIŠČIKIH
POBUDA S POKROVITELJSTVOM ZKB
SSG VABI DIJAKE K VPISU MLADINSKIH ABONMAJEV
Slovensko stalno gledališče s pokroviteljstvom Zadružne kraške banke vabi k vpisu mladinskih abonmajev za sezono 1999-2000.
Ob ponovnem odprtju Kulturnega doma bo SSG izžrebalo med dijaki, ki so vpisali mladinski abonma na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, naslednje nagrade:
1. nagrada: višja šola, na kateri bo največ prijavljenih a-bonmajev, bo lahko tekmovala pri žrebanju šestih brezplačnih abonmajev in obisku štirih dijakov na predstavi v Ljubljani;
2. nagrada: druga višja srednja šola po številu prijavljenih abonmajev bo lahko tekmovala pri žrebanju štirih brezplačnih abonmajev in obisku treh dijakov na predstavi v Ljubljani;
3. nagrada: tretje uvrščena višja srednja šola po številu prijavljenih abonmajev bo lahko tekmovala pri žrebanju treh brezplačnih abonmajev in obisku dveh dijakov na predstavi v Ljubljani; ,
4. nagrada: višja srednja šola, ki se bo kot četrta uvrstila po številu prijavljenih abonmajev, bo lahko tekmovala pri žrebanju dveh brezplačnih abonmajev in obisku dveh dijakov na predstavi v Ljubljani.
Tisti, ki bodo izžrebani in so že poravnali abonma, jim bo vplačana vsota seveda povrnjena. Žrebanje bo poimensko.
Pohitite in prijavite se pri I poverjenikih na vaši šoli. Tekil mujejo vse slovenske višje i srednje šole v Trstu.
SLORI: KNJIGA PAVLA STRANJA
Pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu je posmrtno izšla knjiga znanega tržaškega raziskovalca Pavla Stranja Slovensko prebivalstvo Furlanije-Julijske krajine v družbeni in zgodovinski perspektivi. Ob tej priložnosti je bila v sredo, 20. t.m., v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu uradna predstavitev knjige. O delu so spregovorili dr. Vladimir Klemenčič, dr. Milan Bufon in Aleksander Kalc. O knjigi in njeni predstavitvi bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
ZBOR SAN JUSTO NA OPČINAH
V torek, 19. oktobra, je bil v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah koncert Mladinskega pevskega zbora San Justo iz Buenos Airesa v Argentini. Zbor združuje tamkajšnje mlade slovenske pevke in pevce, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vom-bergar pa je izvedel skladbe Jacobusa Gallusa ter drugih slovenskih in španskih avtorjev. Zbor San Justo je nastopil v okviru turneje, med katero je oziroma še bo o-biskal več krajev v Sloveniji in zamejstvu.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1999-2000 PONOVNO V KULTURNEM DOMU
PRODAJA abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4.
VSE INFORMACIJE dobite na tel. številki 040 362542.
ŽE abonirane NAPROŠAMO, da dvignejo izkaznice čimprej.
UGODNOSTI PRI VPISU MLADINSKEGA ABONMAJA JE OMOGOČILA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPENSKA GLASBENA SREČANJA
ZAČETEK Z BRAHMSOM
TRŽAŠKA KRONIKA
MATICE 1999/2000
9
ČETRTEK
21. OKTOBRA
1999
gfw
ITOBO nit*
GORIŠKA KRONIKA
REGULACIJSKI NAČRT GORIŠKE OBČINE
GROBO RAVNANJE VEČINE SPROŽILO REFERENDUM
GALERIJA ARS / LITERARNI PRVENEC TOMAŽA PAVŠIČA
OB TISTI STARI MEJI...
10
ČETRTEK !1. OKTOBRA 1999
Nekaj minut po eni uri ponoči, 14. oktobra, je goriški občinski svet odobril novi regulacijski načrt za občino Gorica, ki urejuje nove ali potrjene urbanistične parametre različnih območij njenega ozemlja.
Seji so prisostvovali tudi številni krajani iz Štandreža, ki jih je regulacijski načrt posebno prizadel, saj je ta v zadnjih dneh kar na vrat na nos vnesel na področje omenjenega slovenskega rajona kar 60.000 kvadratnih metrov obrtne cone, novo zazidljivo območje v ulici Abetti; poleg vsega tega ni rešil problema hiš v zaselku Jeremitišče, ki bodo po sedanjem načrtu porušene. V zadnjih desetletjih je tako goriška občina posegla kar na milijon šeststo tisoč kvadratnih metrih slovenske zemlje z raznimi industrijskimi conami, postajališči, carino, avtocesto, upepel-njevalnikom, obrtno cono, ljudskimi hišami itd. itd.
Slovenski svetovalci v občinskem svetu, slovenska kon-zulta, krajani in društva so se takoj odzvali na grobo izbiro politične večine, vendar zaenkrat zaman. V brk vsem protestom in grožnji, da se bo Štan-drež z referendumom odtrgal od občine Gorica, je politična
večina, ki upravlja goriško občino, in sicer koalicija Berlusconijevega gibanja Forza Italia, desničarskega Nacionalnega zavezništva ter desne opcije bivše Krščanske demokracije, nemoteno izglasovala omenjeni regulacijski načrt. Odgovornost za načrt pa nosijo le svetovalci večine, saj je levosredinska opozicija iz solidarnosti do slovenskih svetovalcev skupaj z njimi pred glasovanjem zapustila dvorano.
Regulacijski načrt je bil tako sprejet s 23 glasovi, dva svetovalca Severne lige sta glasovala proti, medtem ko se je miso-vec vzdržal. S tem pa še ni zapisana beseda konec temu poglavju, saj mora načrt odobriti dežela, občani pa imajo 60 dni časa, da se glede spornih prijemov oglasijo tudi sami s kritikami in prizivi.
Slovenski politiki pa itak ne mirujejo. Ob informiranju vseh političnih predstavnikov na lokalni, državni in evropski ravni se resno pripravlja potrebna pravna podlaga za sklicanje referenduma v rajonu. Rajonski svet se je o tem že izrekel prejšnji četrtek, ko je z zelo široko večino podprl omenjeno iniciativo.
----------EJ
OB 40-LETNICI ZSKP
RAZIGRANA SKLEPNA PONOVITEV HMELJSKE PRINCESE
Po izjemno uspešni premieri in treh reprizah operete Radovana Gobca Hmeljska princesa, ki so jo v režiji Adri-jana Rustje in pod taktirko Hi-larija Lavrenčiča sooblikovali člani društev, včlanjeni v Zve-
KMEČKA BANKA ODKUPLJENA
Ljudska banka iz Čedada je potrdila odkup goriške Kmečke banke in da bo italijanska filiala Deutsche Bank s svojim delefem vstopila k osnovnemu kapitalu čedaj-ske Ljudske banke. Nadalje so tudi potrdili udeležbo v družbi SOFART, se pravi leasingški družbi Furlanskega združenja obrtnikov. Deutsche Bank in čedajska Ljudska banka bosta ustanovili posebno družbo, v kateri bo Deutsche Bank imela 30% kapitala, ostalo pa če-dajska banka. Dr. Marvin, predsednik upravnega sveta Kmečke banke, je poudaril, da bo s tem vstopom goriški denarni zavod ohranil določen položaj na bančnem tržišču, da bo ohranil ime in tudi svoje dosedanje uslužbence. Čedajska Ljudska banka pa si po-stavalja za cilj, da bi se postopoma razvila v banko deželne razsežnosti tudi v duhu potrebe, da dežela F-Jk razpolaga z bančnim zavodom, ki je dejansko avtonomen in odraz tukajšnje družbe in gospodarskih trendov.
zo slovenske katoliške prosvete, in sicer pevci zborov Hrast iz Doberdoba, Rupa-Peč, Podgora, Lojze Bratuž iz Gorice in Štandrež, igralci O-dra 90 in dramskega odseka Štandrež, Mladinski operetni i orkester z glasbeniki Glasbe-ne matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in drugi zunanji sodelavci, profesionalna pevca-j solista Alenka Slokar in Miran Žitko ter folklorna skupina Razor iz Tolmina, se je zaradi velikega povpraševanja vodstvo ZSKP odločilo za poslednjo ponovitev v ponedeljek, 18. oktobra, zvečer.
Še zadnjič so gledalci - tudi tokrat je bila dvorana polno i zasedena - lahko spremljali Živahno igrive melodije, uživali ob dobri igri ter se nasmejali komično izdelanim likom. Izvajalci so bili prijetno razigrani in so režijski zamisli pridali še kanček svojega. Po iskreno toplem, dolgotrajnem ploskanju je zastor dokončno zastri prizorišče in slikovito zamišljeno sceno. Kljub pozni uri so jo spretni odrski delavci še isti večer razstavili.
S tem se je izpela posrečena prireditev, ki bo ostala zapisana v naših srcih in v "zlati ! knjigi" kulturnih dogodkov na Goriškem, ker je tako mlado-[ stno proslavila 40-letnico de-lovanja Zveze slovenske ka-! toliške prosvete.
—— IK
DANIJEL DEVETAK
Res prijeten kulturno-zgo-dovinski večerje 15. oktobra uvedel letošnja petkova srečanja v prostorih galerije Ars v Katoliški knjigarni na Travniku. Niz na Goriškem priljubljenih in dobro obiskanih prireditev seje začel na najlepši način v prisotnosti uglednega gosta in starega prijatelja Goričanov prof. Tomaža Pavšiča. Tokrat je goriški javnosti predstavil svoj knjižni prvenec, zajetno knjigo pričevanj in spominov Ob stari meji, ki je izšla pri založbi Bogataj v Idriji.
Iskren aplavz in domoljubna pesem moškega okteta iz rodnega Otaleža sta sprejela pisatelja. "Vedno sem se čutil povezanega z Gorico, s to znamenito stavbo na robu Travnika, ki je bila središče slovenstva tudi v težkih časih, ko je bil naš jezik zatiran," je v pozdravu dejal gost. Prvič je bil tu I. 1944; kasneje se je v mesto vrnil s kolesom, teklo je leto 1947, ko seje postavljala nova meja. "Bil sem žalosten, ker sem razumel, da bo Gorica ostala za mejo." V zadnjih desetletjih je v naši knjigarni srečeval prijazne obraze, ki jih stalno nosi v srcu. Tudi zato je tokrat dejal: 'Zdi se mi, kot da sem se vrnil domov..." Večer je dinamično vodil založnik Damijan Bogataj, ki je v kratki predstavitvi zaiozbe zadovoljno ugotovil, daje izdala v desetih letih kar 25 naslovov; to je "za Idrijo kar nekaj". Zad-
nji napor predstavlja delo Ob stari meji. Goriške predstavitve seje udeležil tudi župan iz CerknegaJurij Kavčič. "Knjigo sem nosil v sebi 20 let,"je dejal Pavšič. Končno jo je v razmeroma kratkem času zaupal črnilu in belim listom, ker je srčno želel, da bi se zgodovinski spomin njegovih ljudi j ne izgubil. S pomočjo 77 informatorjev je zbral in s fotografijami, dokumenti ter zemljevidi skrbno dokumentiral pripovedi in spomine rojakov o rapalski, t.i. stari meji, ki je bila med dvema vojnama za Slovence grenka preizku-I šnja, saj je globoko zarezala v slovensko narodno telo, delila vasi in ljudi.
Janez Povše je v predstavitvi dela res lepo povedal, da pooseblja avtor knjige primorskega rojaka tostran in onstran meje, saj je bil že od mladih nog naučen odraščati j s tragično ločnico, ki je posta-la del njegovega življenja. In vendar je bila zanj tista stara meja živa, pripovedovala mu
je o življenjskih usodah kon-trabantarjev, graničarjev in fi-nancarjev. To je bila meja, ki sojo dobro poznali antifašisti in titovci, Kosmač in Kosovel, pa tudi Pierpaolo Pasolini in Ezio Martin. S posebnim občutkom za človeške usode se ! Pavšič prek svojih malih junakov sprašuje o iskanju resnice naroda, ki je bil igrača v rokah večjih sil. Ljudje so na me-ji umirali, pa tudi se ljubili; in i vendar... "meja je meja". Hočemo si prizadevati za svet brez takih meja, ki ločujejo narod, je na koncu pribil Povše.
Poleg številnih drobcev in literarnih vložkov primorskih književnikov je Pavšič uvrstil v mozaik pričevanj tudi mojstrsko pisano avtobiografsko črtico, ki jo je na predstavitvi sam prebral. To je bil za pozorno občinstvo sam vrh večera; ta se je nato sklenil z optimistično noto upanja v notranjo moc naroda, ki ga trdovratne meje in različne zastave ne morejo izbrisati iz zgodovine.
PEDAGOŠKI LICEJ
SEMINAR O PRAVLJICAH
Konec septembra smo dijaki pedagoškega in družboslovnega liceja S. Gregorčič imeli seminar o pripovedovanju, branju in animaciji pravljic. Vodili sta ga knjižničarki in pravljičarki Tilka Jamink in Ida Mlakar iz Pionirske knjižnice v Ljubljani. Predavanje smo organizirali, ker bomo verjetno prej ali slej tudi mi imeli priložnost voditi otroške krožke ali pravljične urice.
Nazačetku sejevsakdijak predstavil, pravljičarki pa sta prikazali svoje delo. Poudarili sta pomen pravljic za otrokov celostni razvoj, našteli različne pristope k pripovedovanju pravljic in dejavnike, ki jih morajo pravljičarji upoštevati pri pripovedovanju. Nato smo se dijaki razdelili v dve delovni skupini; ena seje ukvarjala s pravljično uro, druga pa z igralno. Vsi so sodelovali kot pravljičarji in poslušalci. V analizi, ki smo jo opravili naslednji dan, smo ugotovili, da nam je še posebej ostal v spominu poudarek na pomenu, ki ga imajo starši za približevanje otroka k pravljici in prek nje k branju. Starši in vzgojitelji bi si morali vedno jemati čas za pripovedovanje pravljic. Otrok doživlja pravljice celostno, t.j. telesno, umsko in čustveno. Ugotovili pa smo tudi, da si še vedno ustvarjamo pravljične hišico, čeprav smo že odrasli.
3. RAZRED PEDAGOŠKEGA LICEJA SIMON GREGORČIČ
ZA SKUPNO VIZIJO O GORIŠKEM OZEMLJU
V DUHU DARKA BRATINE
HARJET DORNIK
V	petek, 15. oktobra, smo se v palači Rabatta zbrali na drugem občnem zboru člani združenja "Darko Bratina". Topel in hvaležen spomin na tega človeka širokega duha, zapisanega svoji soški zemlji, za katero je iskal in udejanjal možnosti razvoja v odprtem in strpnem dialogu z drugimi ljudmi okoli sebe, je povezal v združenje ljudi različnih prepričanj in iz različnih delov Italije.
Poročilo o opravljenem delu v letu po ustanovnem občnem zboru je podal predsednik Livio Semolič. Poudaril je predvsem tri močne momente minulega leta. Na ustanovnem občnem zboru je prisotni podpredsednik senata Rognoni prinesel precej visok prispevek, namenjen srednjima šolama Locchi in Trin-ko za multimedialno ustvarjanje na temo sobivanja in medsebojnega spoznavanja. Sama manifestacija ob podelitvi je bila izredno pozitivna, saj so ji dijaki vlili pravi smisel. Združenje bo z zanimanjem spremljalo delo obeh šol in posredovalo uspehe v Rim, ki je kljub daljavi ujel
j smisel tega dogajanja. Naj-| večjo pozornost je združenje posvetilo zdravstvu. Nastalo I je Enotno združenje za zdravstvo, da bi preprečilo selitev oddelkov civilne bolnišnice v zgradbo Usmiljenih bratov in spodbujalo sodelovanje med goriško in šempetrsko bolnišnico za čim boljšo in povezano zdravstveno oskrbo Po-j sočja.
V	okviru Kinoateljeja, ki je tudi bil Darku zelo pri srcu, je bila ustanovljena Nagrada i Darko Bratina. Ob otvoritvi le-| tošnjega Filmvideomonitorja ! bo podeljena prva nagrada, in sicer najboljšemu filmu na tej prireditvi.
"Nad lanskoletnim delom, ki smo ga člani skušali uresni-j čiti, ne moremo biti prav za-i dovoljni," je dejal Semolič, j "smo se pa koncentrirali na najpomembnejši vidik: na i zdravstvo".
Petkovo srečanje je bilo priložnost, da se izbistri strategija, neki projekt za delo na krajevni, a tudi na državni in čezmejni ravni. 'To je danes težko," je poudaril predsednik, "v kolikor je odsotna neka vizija teritorija v sodelovanju z zemljo onstran meje. Sile, ki so sodelovale z Darkom Bratino, so danes razcepljene
in ne komunicirajo več med seboj. In vendar je sodelovanje s Primorsko zadnja mož-nost za Gorico, saj mesto tvega, da ostane strto med obe i večji deželni mesti, ki bi si razdelili vse, kar se razdeliti da." Potrebno bi bilo povezati sub-| jekte - v tem je pomembna naloga združenja -, ki imajo podobno vizijo o tem teritoriju. Ljudje namreč takoj začutijo, ali je res prisoten neki tehten projekt in se o njem j resno debatira ali pa gre le za razpravljanje v prazno.
Vseh članov združenja je trenutno 73. Med njimi soo-sebe, ki zasedajo pomembna mesta v italijanskem parlamentu, v krajevnem in evrop-skem merilu. Prisotnih članov je bilo seveda manj, so pa prispevali predloge za bodoče delovanje.
Poudarjeno je bilo, naj združenje misli in snuje "na
l veliko", kot je to delal Darko Bratina. Navdušenci naj spod-i bujajo debato za zdravstveno sodelovanje pri šempetr-skih kolegih, ki v svoji tehni-i čno-pragmatični skrbi ne čutijo potrebe po tesnejšem so-delovanju. Združenje naj spodbuja stike med kulturni-| mi društvi tudi mimo politi-i čnih subjektov, ki so prete-
sno hladni. Odpira naj združevalne kulturne poti, ki bi poudarile bogastvo, ki izhaja iz različnosti korenin ljudi na tej zemlji. Potrebno bi bilo spodbujati dialog tudi pri matičnih Slovencih, ki se vedno bolj zapirajo v nacionalno obrambo in nacionalistične drže. Potrebno bi bilo ponovno osvojiti zgodovinsko razsežnost Posočja, sprožiti soočanja in pobude zgodo-vinsko-kulturnega značaja, in s tem rušiti pregrade, ki bi se vračale k preteklosti Gorice, ko so ljudje stoletja naravno sobivali. Evropa bo zlahka zbrisala mejo, je bilo rečeno, v ljudeh bo to veliko težje.
Iskati bo treba podporo pri parlamentarcih, poiskati in se opreti na Goričane in druge, ki ne živijo več tu, a imajo enake probleme. Iz nove goriške realnosti, goriške univerze, izhajajo diplomiranci, ki nosijo tu osvojene ideje v razne dele sveta. Pomembno bi bilo te ljudi zbrati na srečanju-razpravi o specifičnosti in pomembnosti Gorice. Naše mesto je provincialno, postaja demografsko velika vas in ne diha čez svojo mejo.
Nazadnje je bil podan še predlog, naj bi razpisali študijsko nagrado za Goričane, ki delujejo izven našega mesta.
LEPA GLASBENA PRIREDITEV
KONCERT MAURIJEVE GLASBE V NADAVČAH
V	slikoviti zgodovinski gotski cerkvi Mariji Snežni Nad-avški je bil zadnjo nedeljo lep koncert, posvečen glasbi skladatelja - domačina prof. Stefana Maurija. Glasbeno-kul-turna prireditev, ki jo je organiziralo Prosvetno društvo Soča iz Kanala, je tu prikazala lep del Maurijevega skladateljskega opusa. K temu je pripomoglo res lepo število izvajalcev - od pevskih zborov do vokalnih ter instrumentalnih solistov. Tako sta sodelovala zenski zbor Vinika iz Brd, ki ga vodi dirigent Janko Ha-rej, in mešani zbor Ipavska, ki ga vodi dirigent Matjaž Šček. Nadalje so nastopili vokalni solisti Zdravko Perger (bariton), Olga Gracelj (sopran) in Mirjam Kalin (alt), vsi člani Opere v Ljubljani. Nada-
Na začetku oktobra smo se goriški skavti zopet zbra-
li	po poletnih počitnicah, da bi začeli skavtsko leto.
Volčiči in volkuljice, izvidniki in vodnice, roverji in popotnice ter njihovi voditelji smo se iz skavtskega sedeža v Gorici, kjer smo se najprej zbrali, odpravili peš do parka pod goriški m gradom. Tam smo se razdelili na dve skupini in tekmovali med sabo v različnih igrah, ki so poudarjale fizično moč, ročno spretnost, razum in pomoč bližnjemu. Tako smo člani tekmovali med sabo in spodbujali zdravi agonizem. Po igrah se je zvrstil najvažnejši trenutek dneva: obred t.i. prestopa. Volčiči in volkuljice,
NEČAKOMA
NOVOMAŠNIKOMA
Prišel je dan!
Uresničil se je nam!
Postala sta Kristusova duhovnika.
Bog dal vama je luč.
Težko pot sta izbrala, a hodita kar pogumno naprej!
Duhovništvo sta izbrala. Strma bo vajina pot, a vse bosta prestala z božjo pomočjo.
Naj vama ta poklic polni življenje in božji blagoslov naj vama bo v pomoč!
Saj to hotel je Gospod, zato vedno v vaju bo.
Mi, domači, smo veseli, da sta postala Kristusova duhovnika, da nam bosta delila blagoslov in nam bosta v zgled.
Dala nam bosta moč za naprej in utrdila vero v Življenje.
TOMAŽ VETRIH
Ije so za instrumentalno spremljavo poskrbeli organist Dimitrij Rejc, pianistka Nataša Valant, flavtiskta Alenka Zupan in kontrabasist David Šuligoj.
V	začetku je po pozdravnih besedah prireditelja u-metnostni zgodovinar Marko Vuk temeljito in izčrpno orisal značilnosti stare nadavške romarske cerkve. Nato je ženski zbor Vinika občuteno zapel tri skladbe, in sicer Jesen, Dežek pada v polja in Žalostna deklica. Sledil je nastop prej omenjenih vokalnih solistov, ki je gotovo sodil v vrh glasbenega večera. Vsi trije so s sebi lastno izrazno silo, barvitostjo in interpretacijsko globino podali vrsto zelo zahtevnih Maurijevih samospevov. Skladatelj je te svoje samo-
ki so v tej veji zaključili svojo rast, so prestopili v vejo izvidnikov in vodnic, od katere so se starejši člani veje poslovili in bili sprejeti v noviciat, leto pripravljanja na najstarejšo vejo roverjev in popotnic. Obred prestopov je potekal tako: vse tri veje so se peš odpravile proti gradu; vsaka je imela svojo prižgano baklo, ki jih je vodila po poti. Nato se je vsaka veja posebej poslovila od starejših članov, ki so potem odšli v starejšo vejo in na baklo zavezali trak z barvo veje, ki jo zapuščajo. Ko je bila bakla pri roverjih, je bil obred zaključen, bakla z vsemi trakovi z barvami vej pa je tako simbolizirala našo povezanost v luči skavtizma. Prestopi so se zaklj uči I i s Skavtsko pesmijo, ki smo jo zapeli ob mraku v objemu grajskega zidovja. Vsi skupaj smo se nato odpravili do cerkve sv. Ivana, kjer smo s skavtsko mašo sklenili naše srečanje.
V	letošnjem letu bodo na Goriškem delovale naslednje skavtske skupine. V Gorici krdelo Sambhur, ki bo združevalo volčiče in volkuljice iz Gorice, Števerjana in Štandreža, v Sovodnjah krdelo Ankus, v katerem se bodo zbrali W iz Sovodenj in Vrha, ter v Doberdobu krdelo Sionee. Izvidniki in vodnice bodo razdeljeni v dve četi. Prva bo imela sedež v Gorici, druga pa v Sovodnjah. Končno bo zaživel tudi noviciat, ki bo imel svoje sestanke posebej (zadnja leta je bil združen s klanom), klan pa bo še naprej uspešno deloval v Gorici.
Ob začetku novega skavtskega leta si seveda vsi Želimo, da bi bilo polno zadoščenj, zabave in nepozabnih trenutkov.
IZNAJDLJIVI GAMS
speve (Eros tanatos, Smrt Ivana Gradnika, Češnjev cvet, O-toznost, Večerna pesem, Na Mengorah zvoni, Sveta gora, Ti in jaz in tri leta življenja in Pogovor z Bogom) uglasbil na tekste Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Ljubke Šorli in Pavle Medvešček.
Zbor Ipavska je nato ob spremljavi orgel in flavte prvič izvajal mašo Nadavški Mariji Snežni za mašani zbor, flavto in orgle. Gre za lepo oblikovano in z religioznim občutjem prežeto delo, ki pomeni gotovo originalen prispevek slovenski nabožni glasbi. Poleg običajnih stalnih delov (Gospod usmili se, Slava, Svet - Blagoslovljen, Jagnje božje) obsega Maurijeva maša še vstopni in zakjučni spev (na besedilo Jožka Kraglja). Mašo je
Srečanja z glasbo 1999-2000, ki jih prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Mednarodni center za glasbo in umetnost Arsatelier, se uvrščajo v ze razvejani goriški kulturni prostor kot trenutek osveščanja, razmisleka in umetniškega u-zitka za vse, ki ne zmorejo ali nočejo živeti samo "od kruha". Srečanja naj bi bila priložnost, ko pobrskamo po naši preteklosti, zasledujemo sedanjost in odpiramo vrata ustvarjalcem in poustvarjalcem različnih kultur in prostorov. S temi nameni in stremljenji naj bi letos ob šoli zaživel tudi Arsatelje - Mednarodni center za glasbo in umetnost. Ne nazadnje naj bi srečanja pomenila nujno dopolnilo slušateljem glasbenih šol, ki želijo poglobljeno oblikovati svojo glasbeno osebnost.
V	Komorni dvorani KC Lojze Bratuž bo 27. oktobra ob
18.30	prvo srečanje z glasbo z naslovom Preporod instrumentalne glasbe v Italiji v 19. in 20. stoletju. Nastopila bosta tržaška glasbenika, violončelist Massimo Favento in pianist Corrado Gulin; svojo pozornost usmerjata v specifične teme italijanske glasbene literature, v svoj repertoar pa vključujeta odkrivanje skladateljev in smeri srednjeevropskega prostora. V soboto, 27. novembra, bo ob 20. uri mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Stojana Kureta oblikoval koncert
v začetku predstavil Aleš Rupnik, profesor na orgelski šoli v Novi Gorici, in jo primerno analiziral. Mogočna izvedba s strani zbora Ipavska in ob zelo zahtevni orgelski spremljavi je nato zgovorno prikazala vse njene značilnosti. Iz dela zveni tako glasbena preprostost kot umetniška sil-nost, ko glasba interpretira posamezna bogoslužna besedila.
Na koncu je še zbor izvajal (ob spremlavi klavirja in flavte) pesem Tiha misel. Za zaključek pa so pevci dodali znano Marijino pesem. V vseh izvedbah je zbor Ipavska pokazal zelo dobro umetniško raven in smisel za interpretacijo podobne glasbe.
V	prvem večernem hladu se je ob sončnem zahodu nad spodaj se vijočo Sočo nato številna publika razšla in se podala v dolino, prav gotovo bogatejša z duhovnimi užitki in vrednotami.
——— AB
z naslovom Liki naše preteklosti; na tem bodo na sporedu skladbe goriškega glasbenega ustvarjalca Danila Fajglja; v sredo, 1. decembra, bo ob
18.30	v komorni dvorani KC Lojze Bratuž srečanje s slovenskim skladateljem Alojzom Ajdičem. Sodelovala bo muzi-kologinja Tatjana Gregorič.
Tržaška mezzosopranistka Nora Jankovič in pianistka Nataša Kerševan bosta oblikovali glasbeno srečanje Ele-onora, ki bo na sporedu v soboto, 11. decembra, ob 20.30 v veliki dvorani KC Lojze Bratuž. Režija Diego De Brea.
Rog skozi stoletja je naslov koncerta, ki bo na sporedu v sredo, 19. januarja, ob 18.30 v komorni dvorani KC Lojze Bratuž. Na rog bo igral Tilen Freyer Majaron, na klavir Božena Dornik, na violončelo pa Edi Majaron.
Pesmi Nadiških dolin za zbor, godalni orkester in tolkala, ki jih je uglasbil Daniele Zanettovich, bodo na sporedu na koncertu v komorni dvorani KC Lojze Bratuž v sredo, 16. februarja, ob 20.30. Koncert bosta oblikovala mešani zbor Hrast iz Doberdoba in Arsatelje pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
Zadnje srečanje z glasbo bo 15. marca ob 20.30, ko bo v veliki dvorani KC Bratuž Hommage a Bach. Na klavir bo igral pianist Ramin Bahra-mi. Z muzikološkim prispevkom bo sodeloval Ivan Florjane.
OBVESTILA
LETOŠNJE MISIJONSKO bdenje za mlade in odrasle bo v Štan-drezu. Škofijsko misijonsko središče pripravlja vsako leto v sodelovanju s Škofijsko mladinsko pastoralo večerno srečanje molitve, premišljevanja, petja in veselja. Vsako leto roma bdenje po različnih dekanijah, letos je na vrsti štandreška. Misijonsko molitveno srečanje bo v petek, 22. oktobra, ob 20.30 v štan-dreški župnijski cerkvi. Vodil ga bo nadškof. Slovenska verna mladina in slovenski kristjani, pokažimo, da nam ni vseeno, ali bo še krščanstvo na svetu, ko se bo vrnil Gospod na zemljo! Posebno pričakujemo skavte in člane naših katoliških organizacij.
SREDNJA ŠOLA I. Trinko obvešča, da je tajništvo odprto javnosti ob ponedeljkih in sredah tudi v popoldanskih urah od 15. do 17. ure.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Sovodenj vabi v ponedeljek, 25. t.m., ob 19.30 na predavanje doktorja ginekologije gospe Metke Raus: Ne bojmo se staranja (predavanje o menopavzi). Srečanje bo v prostorih Kulturnega društva Skala v Cabrjah.
VPONEDELJEK, 25. Im., bo ob 17. uri v Feiglovi knjižnici v ul. Croce prva otroška urica z naslovom Maček Muri. Pripovedovale jo bodo dijakinje pedagoškega liceja.
KULTURNI DOM Gorica vabi na predstavitev nove knjige: dr. Pavel Apovnik, dr. Karlo Primožič, dr. Aleksander Feri Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami ge-selskih besed, ki bo v torek, 26. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici.
ODBOR ZVEZE slovenske katoliške prosvete se bo sestal v četrtek, 28. oktobra, ob 20.30 na sedežu v Gorici.
V	RAZSTAVNIH prostorih centra Bratuž je do konca oktobra na ogled razstava Roberta Faganela: od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 17. do 19.; ob nedeljah od 10. do 13. ure.
ŠTEVERJANSKI VESTNIK POROČA
"ŽE DOLGO ČASA NI BILO O NEKOM GOVORA!"
Treba je povedati nekaj pohvalnih besed o števerjan-skem pismonošu. Ime mu je Sergio Humar in živi v Gorici. Treba je podčrtati njegovo odprtost, radost in veselje, ki ga vsakodnevno spremljajo pri delu. Pri vsaki hiši se rad ustavlja, oddaja pošto in, če le more, se rad s komerkoli pogovarja. Sprašuje ga namreč slovnične drobnarije o svoji novi žareči ljubezni: o slovenskem jeziku, ki ga že zelo dobro obvlada. Je namreč italijanskega rodu, a se je v nekaj letih prenašanja pošte šte-verjanskim družinam zelo dobro naučil tekoče slovenske govorice. Naj mu gre naša prisrčna pohvala! Morda se bo naučil še "števerjanščine", a zaenkrat je v redu tako. In je še več kot v redu.
Zgleden mož, družinski oče in hvalevreden ''posinovljen'' Števerjanec.
MARJAN DRUFOVKA
DAROVI
ZA KRUŠNO peč v Carapicui-ba, Brazilija: birmanci Eros, Ales-sia, Karen, Manuel, Monika, Kristina 120.000 lir.
ZA MISIJON p. Kosa: NadaŽZ.
50.000 lir.
ZA CERKEV na Vrhu: Renato Devetak v spomin na zeno Hel-ko ob 1. obl. smrti 200.000; Marica Černič in sorodniki v spomin na Slavico Devetak iz Argentine 50.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: v spomin na moza Davorina Pelicona zena 50.000; N.N. 5.000 lir.
ZA CERKEV v Gabrjah: N.N. 100.000; L.F. 5.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: Nada Pahor 20.000; Zdenka ob poroki
200.000 lir.
ZA CERICEV v Gabrjah: Oti I i ja Florenin 35.000 lir.
ZA SLIVENSKO cerkev: v spomin na častitljivega g. Silva Šuligoja N.N. 500.000 in N.N. 50.000; N.N. 400.000 lir.
ZAHVALA
Zveza slovenske katoliške prosvete se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri opereti Hmeljska princesa, ki je v Kulturni center Lojze Bratuž privabila veliko navdušenih gledalcev. S to pobudo je Zveza dostojanstveno počastila svojo 40. obletnico delovanja.
PREDSTAVITEV DVEH KNJIG OGNJIŠČA
V	Katoliški knjigarni na Travniku bodo v petek, 29. t.m., predstavili ob 18. uri zadnji knjižni novosti pri koprski založbi Ognjišče; to sta Krščanstvo 2000 let in Bog daj zdravje.
Zgodovinski atlas Krščanstvo 2000 let je kratek in nazoren pregled zgodovine krščanstva. Knjiga vsebuje tudi dogodke svetovnega pomena, ki so se zgodili na Slovenskem ali Slovencem. O knjigi in slovenskih poudarkih svetovne zgodovine krščanstva bo spregovoril avtor slovenskih dopolnil knjige Tino Mamič.
Bog daj zdravje je naslov knjige, ki opisuje Slomška kot zdravstvenega vzgojitelja. Slomškovi nasveti o zdravju so večinoma še danes aktualni. O najbolj zanimivih izhodiščih bo spregovoril avtor knjige dr. Anton Prijatelj. Knjigi bodo zastopniki založbe Ognjišče po predstavitvi ponudili s posebnim popustom.
ROMANJE GORIČANOV
V RIM
Nadškof Dino De Antoni bo v dneh od 25. do 28. novembra vodil romanje vernikov goriške nadškofije v Rim; tja bodo poromali tudi videmski in pordenonski verniki ob 50-letnici rimskega združenja Fogolar Furlan in ob predstavitvi liturgičnega misala v furlanskem jeziku. Na romanju, ki bo potekalo točno mesec pred odprtjem Svetih vrat in začetkom svetega leta, bodo udeleženci nekako lahko že okusili vzdušje velikegajubileja. V soboto, 27. novembra, bo namreč spejel romarje sveti oče na avdienci v Vatikanu. Odhod v četrtek, 25. novembra, vrnitev v nedeljo, 28. novembra, zvečer. Vpišete se lahko do 27. oktobra na uredništvu tednika Voce Isontina (0481-531663), kjer lahko tudi najdete podrobnejše informacije.
SCGV EMIL KOMEL IN ARSATELIER
srečanje z glasbo PREPOROD INSTRUMENTALNE GLASBE V ITALIJI V 19. IN 20. STOLETJU violončelo Massimo Favento, klavir Corrado Gulin
Busoni, Respighi, Cilea, Pizzetti, Malipiero
Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, sreda, 27. oktobra, ob 18.30.
SCGV KOMEL IN ARSATELIER
GORIŠKI SKAVTJE SO SPET cdc^ami* -z r~,
ZAČELI SVOIE DELOVANIE SREČANJA Z GLASBO uj u lu	SPET	pRED	NAMI
11
ČETRTEK 21. OKTOBR/ 1999
12
ČETRTEK 21. OKTOBRA 1999
MARINIG PREDSEDNIK
JAMSTVA ZA KONTINUITETO OPRAVLJENEGA DELA
ERIKA JAZBAR
Giuseppe Firmino Mari-nig, znani družbenopolitični delavec iz videmske pokrajine, priljubljen dolgoletni špetrski župan ter novopečeni svetovalec v videmskem pokrajinskem svetu, je bil potrjen za predsednika Gorske skupnosti Nadiških dolin.
Na zasedanju 30. septembra je namreč prejel najvišje število glasov, v direktivu pa so še drugi poznani obrazi, in sicer Lino Bordon, Ger-mano Cendou, David Clo-dig, Beppino Crisetig, Mau-rizio Namor, Valter Pinton, Giuseppe Specogna in Lara Tosolini. Na seji je predstavnica iz Grmeka spregovorila tudi v domačem dialektu, ne da bi bila pri tem deležna posebne ''pozornosti'1 s strani desne sredine, če izvzamemo anahronistično izjemo, kateri pa ni sledil nihče.
Upravo podpira koalicija leve sredine, to pomeni da gre za kontinuiteto. V krajšem pogovoru nam je sam Marinig povedal, da se je o potrditvi njegovega predsedniškega mesta dejansko šušljalo precej na glas, saj je koalicija, ki podpira in legitimira nov odbor in predsednika, ostala levosredinska, opravljeno delo pa je opravičilo potrditev direktiva, ki je upravljal Gorsko skupnost v tem štiriletju. Ne nazadnje čaka v prihodnjem štiriletju odgovorne politike nemalo problemov in izzivov, vključno z nadaljevanjem dobro opravljenega dela.
Treba je namreč zaključiti posege za idrogeološko ureditev prizadetih gorskih območij, kar predstavlja za Na-diške doline nedvomno najbolj pomembno in najbolj nujno problematiko.
Ob okolju pa je treba ljudem nuditi tudi primerne go-
spodarske in družbene perspektive, saj je demografsko preživetje gorskih vasi in za-| selkov odvisno prav od tega. Treba je torej nadaljevati z delom oz. uresničitvijo čezmejnih projektov, ki jih finančno podpira evropska skupnost (5b, Leader II, Interreg II); za omenjeni resor pa so se občine obrnile do Gorske skupnosti, ki koordinira njih delo, obenem pa načrtuje nove tovrstne iniciative (Interreg III, Obiettivo II).
Naj za na konec poudarimo, da je Gorska skupnost Nadiških dolin zelo pomembna institucija, ki deluje na teritoriju, je zato dovzetna za stvarne potrebe in si hkrati prizadeva za produktivno in perspektivno čezmejno sodelovanje ter koordinira delo manjših občin, ki so na njenem območju. Njen obstoj je torej temeljnega pomena i za Nadiške doline.
EBNER NA OBISKU PRI SLOVENSKI MANJŠINI
Evropski poslanec Michl Ebner, sopredsedujoči skupnemu odboru slovenskega in Evropskega parlamenta, je bil 14. in 15. t.m. na obisku pri slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem. Tu seje seznanil s položajem slovenske manjšine. V Celovcu in v Pliberku seje Ebner sestal s predstavniki organizacij koroških Slovencev, osrednje teme pogovorov pa so bile položaj manjšine v slovenskem vključevanju v Evropsko zvezo ter posledice, ki bi jih izidi volitev v Avstriji lahko imeli za manjšine. Slovenska manjšina je poslanca Ebnerja na o-bisk Koroške povabila avgusta, ko je bila gospodarska delegacija Narodnega sveta Koroških Slovencev na Južnem Tirolskem, od koder je Ebner doma.
ALPIN
O ČEZMEJNI TELEVIZIJI
... o kateri se je med ljudmi, posebno pa še med časnikarji pri nas izredno veliko govorilo; od tega, "kdo bo pa vse to plačal?", ki se morda zdi banalno vprašanje, a ni, do tega, kdaj jo bomo končno le videli. Jasno je, da so nekateri kolegi imeli pomisleke o njej, veliko je bilo temu krivo tudi slabo obveščevanje javnosti; sem štejemo tudi sebe, navadne smrtnike-uporabnike televizijske informacije. Bila so tudi natolcevanja kot tudi veliko pričakovanje.
Med temi, ki so čezmejno televizijo zelo nestrpno pričakovali, sem bil tudi sam in to iz zelo preprostega razloga, morda tudi koristoljubnega, £e hočete tudi egoističnega. Živim namreč v Terzu dAqui-leia, furlanski vasici zraven O-gleja, kjer slovenskega televizijskega dnevnika deželnega sedeža RA! ne vidimo. Na noben način ga ni mogoče videti, to mi je potrdil z znanstvenimi pripomočki na strehi tudi prijatelj in odlični monter televizijskih anten Ivano Piantel-la; z njim sva postala prijatelja, ker je eden redkih obrtnikov, ki odlično naredijo točno tisto, kar jih vprašate, in jim potem plačate točno tisti znesek denarja, za katerega ste se bili zmenili. Ta lastnost ni ravno pogosta med obrtniki! Ivano, ki rad živi v naših krajih in pravi, da se ne bi za nobeno ceno odselil v rodni Veneto,"ker je tu pri nas lepo, ker tu živijo Italijani, Furlani in Slovenci; vsi Slovenci, s katerimi sem do sedaj imel opravka, so dobri plačniki, molčeči ljudje, a dobri". In tako je Ivano zlezel po lestvi z naše strehe in zmajal z gla-
vo ter mi podrobno povedal, zakaj v Terzu ne morem videti slovenskega televizijskega dnevnika iz Trsta. Bil sem razočaran, ker so mi kolegi v uredništvu vedno pravili, da je "naš, slovenski televizijski dnevnik zelo dober1'.
Prek sredstev javnega obveščanja sem izvedel, da bo čezmejna televizija začela delovati in sedaj tudi že deluje, se pravi, da že oddajajo tudi slovenski TV dnevnik deželnega sedela RAI, in to prek RTV Ljubljana-Studio Koper, kot se uradno imenuje Televizija Ko-per-TeleCapodistria. Vesel sem poslušal, kako bom okrog desetih ali malo čez deseto uro zvečer lahko končno gledal naš, slovenski televizijski dnevnik deželnega sedeža RAI v Trstu, in to predvsem zato, ker bi ga rad končno vsaj nekajkrat videl. Do danes sem namreč videl samo enega in še to takrat, ko sem bil pred enim letom ob neki priložnosti sam gost kolega Marija Čuka v tržaškem TV studiu in sem potem, ko sem svoje povedal in odšel iz studia, zaprosil režiserja TV dnevnika Sergeja Verča, ali lahko ostanem v režiji in spremljam slovenski TV dnevnik, ki ga nisem še nikdar prej videl. Spominjam se, da je bila nedelja in da sem bil izjemno vesel, ker je Marij Čuk zelo dobro vodil dnevnik, ker je Ivo Jevnikar prav tako izjemno dobro pripravil pregled novic s celega sveta, ker so bili prispevki vseh kolegov dobri; vesel sem bil predvsem zato, ker sem končno lahko tudi videl športne dogodke in posnetke s tekem zamejskih ekip, za katere sicer vem, da
JURIJ PALJK
obstajajo, a jih v živo še nikdar nisem spremljal, po televiziji pa tudi ne videl. Ko sem odhajal domov, sem bil vesel in sem si v avtu naglas dejal: "Tale dnevnik je prava bomba za našo slovensko skupnost, prepričan sem, da bo dobro vplival na slovensko osveščenost in nas bo kot manjšino še bolj utrjeval v zavesti, da je prav, da ostanemo zvesti svojim slovenskim koreninam."
Pripravljen na začetek prenosov slovenskega TV dnevnika tržaškega sedeža RAI preko koprske televizije, ki jo v Ter-žu odlično vidim, na Vipavskem pa jo tudi dobro vidijo, sem svečano obvestil najprej Ženo in nato tudi svojce na Vipavskem, da bodo od sedaj naprej lahko gledali tudi "zamejsko stvarnost', ki jo tudi zaradi televizije premalo poz-najo-poznamo. Obvestil sem tudi nekaj prijateljev, ki čutijo z nami, ki smo najbolj izpostavljeni takim in drugačnim pritiskom večinskega naroda, in kaj se je zgodilo ? Kakšno ra-
zočaranje vseh, ko smo ugotovili, da koprska televizija prenaša slovenski TV dnevnik RAI, a v nemogočih urah! Gotovo ne v tistih, ki so nam jih obljubili, in to je sramota!
Zakaj to počno pri TV Koper? Zakaj se ne držijo dogovorjenih časovnih terminov, da bi sicer pozno, a vseeno še isti dan videli TV dnevnik, ki govori izključno o nas? Kdo se ne drži dogovorov? Mar naj spet začnemo misliti, da se to počenja nalašč, ker gre za slovenski TV dnevnik, ki ga manjšinci sami naredimo? Kako naj se počutijo naši radijski in televizijski kolegi slovenskega sedeža RAI v Trstu, ki maloštevilni dobro pripravljajo TV dnevnik in potem vidijo, da jih nekdo dobesedno zafrkava s pre-| nosi ob tako nemogočih poznih urah. V teh so pred TV zakloni samo nespeči ljudje, morda bolniki in pa žalostni j brezposelni, katerim ne zazvo-I ni ura ob šestih zjutraj - vsaj i meni zazvoni takrat, ko mo-
I ram najprej hčerko odpeljati v slovensko šolo in nato ob osmih na delovnem mestu prižgati računalnik.
Jaz in večina znancev, ki bi radi videli slovenski TV dnev-! nik deželnega sedeža RAI v Tr-! stu, smo naravnost besni in o-\ gorčeni! Če se namreč nekaj obljubi, se mora obljubo tudi izpolniti. Zato zahtevamo, da se slovenski TV dnevnik predvaja po koprski televiziji ob dostojni uri; to zahtevamo od , RTV Slovenija in Televizije Ko-, per, ki sta odgovorni za pred-j vajanje dnevnika! Ze res, da ži-\ vimo v zamejstvu in nam po-| malem skoraj vsi svetujejo, naj i bodimo "lepo pridkani in po možnosti tiho". Kar pa gre čez vsako mero, je vredno tudi protesta in zahteve. Zato ne prosimo, ampak zahtevamo!
PREDLOG ZAKONA V DRŽAVNEM ZBORU
ZAMEJCEM ZAGOTOVITI SPREJEM PROGRAMOV IZ MATIČNE DRŽAVE
Sedem poslancev iz raznih strank v slovenskem parlamentu (prvi je podpisal Ivo Hvalica) je predložilo v obravnavo predlog zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija ter krajevnih radijskih in TV postaj na območjih sosednjih držav, kjer živi slovenska narodna skupnost. Predlagatelji poudarjajo, naj bi zakon sprejeli po hitrem postopku, ker tako zahtevajo izredne potrebe države. Opozarjajo, ''da bo sprejem zakona jasen znak, daje slovenska država končno pripravljena zagotoviti svojim manjšinam v sosednjih državah, to je v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem, možnost, da sprejemajo slovensko besedilo v sliki in zvoku, s čimer bi tudi potrdila svojo podporo prizadevanjem za ohranitev slovenskega življa v zamejstvu. Ta podpora je še posebej pomembna v času, ko se je na primer položaj slovenske narodnosti na avstrijskem Koroškem po izvolitvi novega deželnega glavarja
bistveno poslabšal, ko se slovenski narodnosti v Italiji v nedogled podaljšuje sprejem globalnega zaščitnega zakona in ko na splošno v vseh sosednjih državah grozi resna nevarnost, da se asimilacijski pritiski na slovensko narodnost še nadalje povečajo."
Predlog zakona določa, da bi morali čimprej oz. vsaj do leta 2000 tehnično usposobiti obstoječo mrežo prenosnih naprav in pretvornikov, ali pa zgraditi nov tak sistem ob slovenski meji za Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko, s čimer bi zagotovili vidnost in slišnost programov RTV Slovenija in krajevnih radijskih in TV programov na območjih omenjenih držav, kjer živi slovenska narodna skupnost. Omenjene naložbe bi stale največ 500 milijonov tolarjev. Obseg dopolnitve mreže RTV pretvornikov bi morali določiti še letos, in sicer v sodelovanju s predstavniki osrednjih slovenskih organizacij v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem.
■M.
POBUDA FORUMA ZA GORIŠKO
OVADBA ZOPER SEDEM ITALIJANSKIH ČASTNIKOV
Predsednik Foruma za Goriško, organizacije za civilno družbo, Sergij Pelhan je na novinarski konferenci v torek,
12.	oktobra, sporočil, da je Forum na okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici vložil ovadbo zoper sedem nekdanjih častnikov italijanske vojske. Povzročili naj bi kaznivo dejanje, ki ne zastara, namreč vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo. Ovadeni častniki naj bi bili krivi za poboj osmih domačinov in požig vasi Ustje 8. avgusta leta 1942. Predsednika Foruma za Goriško zastopa odvetnik Milan Lozej, ki je zahteval, naj tožilstvo uvede preiskavo. Ta organizacija civilne družbe je domnevno kaznivo dejanje vojnega hudodelstva prvič prijavilo tožilstvu ze pred tremi leti, vendar na svojo vlogo ni sprejelo odgovora.
Ovadbo so zdaj vložili zoper nekdanje častnike italijanske vojske: generala Um-berta Ricagna, polkovnika Giuseppeja Molinarija, polkovnika Fausta Lavizzarija, polkovnika Attilia Actisa, kapetana Giuseppeja Mosetti-ja, poročnika Riega Agaccija in poročnika Augusta Mala-guttija. V Forumu za Goriško ne vedo, če so ovadeni častniki še živi oz. kje prebivajo.
Zgodilo seje takole: 8. avgusta 1942 je v Ustje vdrl oddelek alpincev italijanskega bataljona Val Cismon, ki je bil nastanjen v Ajdovščini. Prebivalce so izgnali iz hiš, vas do
tal požgali in pobili brata Antona in Milana Stibilja, brata Avgusta in Evstahija Podgornika, Maksa Kanteja, Antona Vrtovca, Metoda Štrancarja in Ivana Uršiča. Razlog za poboj in požig vasi naj bi bilo maščevanje zaradi uboja poveljnika karabinjerjev v Ajdovščini Gaetana Marroneja dan prej. Krivdo za uboj je poveljstvo divizije alpincev Julia naprtilo prebivalcem Ustja in partizanom, čeprav je šlo za obračun med vojaškimi poveljniki.
Forum za Goriško, vlagatelj ovadbe, je predlagal, naj v preiskavi uporabijo tudi podatke iz arhiva Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, dokumente Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in listinsko gradivo, ki ga je zbral dr. Lavo Čermelj. Zaslišali pa naj bi tudi dr. Toneta Ferenca, kot zgodovinarja dogodkov med drugo svetovno vojno.
" M.
OBVESTILO
KULTURNI DOM NOVA Gorica vabi na izvenabonmajski koncert v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. S celovečernim recitalom na orglah v torek, 26. t.m., ob 20. uri bo nastopil Milko Bizjak ob 20-letnici umetniškega delovanja. Za seboj ima ze preko 700 solističnih koncertov na orglah in čembalu doma in na tujem. Posnel je več plošč in izdal obsežne notne zbirke glasbe iz 17. in 18. stol.
SLOVENIJA
GORSKE SKUPNOSTI NADIŠKIH DOLIN
KANALSKA DOLINA
RUBRIKE
NOVI GLAS / ŠT. 40 1 999
SLOVENIJA
NOV PROGRAM UKREPOV ZA VKLJUČEVANJE V EU
V NOVI GORIC
POHVALE IN KRITIKE V POROČILU EVROPSKE KOMISIJE
MARJAN DROBEZ
V	slovenski vladi in političnih strankah so nestrpno, a z optimizmom pričakovali poročilo Evropske komisije o pripravljenosti držav kandidatk za članstvo v EU. Državni zbor in vlada sta sicer v zadnjem obdobju sprejela veliko novih zakonov in izvršilnih predpisov v skladu s pravnim redom in zahtevami evropske povezave, toda vzdušje so kvarile slabe ocene, vsebovane v lanskem poročilu Evropske komisije, in kritične ocene o zaostajanju Slovenije, objavljene v nekaterih tujih časnikih. Med temi je bil tudi angleški tednik The Eco-nomist.•
Sedanje ocene pa so bistveno boljše od lanskega poročila Evropske komisije. V Bruslju poudarjajo, "da je Slovenija močno pospešila celotna prizadevanja za prilagoditev EU, s čimer je izpolnila večino kratkoročnih nalog iz partnerstva za pristop". Poročilo so ugodno komentirali pred-sednikjanez Drnovšek, minister za evropske zadeve Igor Bavčar in začasni vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Vincent Piket.
Kljub temu napredku pa je očitno, da bo Slovenija najpomembnejše naloge na poti
vključevanja v EU morala šele opraviti. Najvažnejše so v poročilu podrobno obrazložene. Gre npr. za sodne zaostanke, ki naj bi jih bilo kar okoli 566 tisoč, za zapiranje prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z državami članicami EU, zaostajanje denacionalizacije, zastoj pri reformi državne uprave in pravosodja, privatizacijo gospodarstva, ki naj bi potekala prepočasi, spodbujanje naložb tujega kapitala v Sloveniji ter za domnevno premajhno samostojnost Banke Slovenije od politike in velikih javnih podjetij. Na ta področja so naslovljene največje kritike v poročilu, ki obsega kakih 100 strani. Zanimivo je, da poročilo priznava varnost jedrske elektrarne Krško, ki se je povečala z nakupom dveh uparjalnikov, kar je v nasprotju z obtožbami in opozorili glede njene varnosti, ki prihajajo iz Avstrije. Poročilo sedaj intenzivno preučujejo na posameznih ministrstvih, vlada pa se bo do dokumenta opredelila 27. oktobra. Tedaj bo tudi sprejela program novih nujnih ukrepov za nadaljnje prilagajanje pravnemu redu EU.
To prilagajanje bo potekalo v bolj zapletenih okoliščinah. Slovenija zdaj sodi v prvo skupino šestih držav kan-
didatk, v letu 2000 pa se bo v pogajanja vključilo novih šest ali nemara celo sedem drugih držav kandidatk. Spričo tega dejstva bo potrebno veliko modrosti, naporov in volje, da bi se obdržali med tistimi državami, ki naj bi bile okoli leta 2003 sprejete v EU. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je opozoril, "da bodo pogajanja za vsako področje zahtevna, države kandidatke pa bodo morale takoj prevzeti polno vlogo in odgovornost za svoj napredek, kar bo tudi pogoj in merilo za sprejetje v EU".
DENACIONALIZACIJA IZKLJUČNO NOTRANJE VPRAŠANJE SLOVENIJE
V	Sloveniji bodo, tako poudarja minister Bavčar, pospešili denacionalizacijo, saj so doslej vrnili lastnikom le okoli tretjino vrednosti po drugi svetovni vojni odvzetega premoženja. Preobrazbo javne uprave bodo izvedli tudi z novim zakonom o vladi in zakonom o javnih uslužbencih. Strokovno usposabljanje sodnikov o evropski zakonodaji pa že poteka. Pospešili bodo tudi privatizacijo v gospodarstvu, kjer delež zasebnega sektorja v proizvodnji dosega komaj od 50 do 55%. Naložbe iz tujine naj bi povečali tudi ob pomoči slovenske
razvojne družbe. Le-ta bi tujim investitorjem zagotovila zemljišča po ugodnejših pogojih in cenah, tujcem pa bi lahko prodala ali dala v najem tudi nekaj nekdanjih družbenih podjetij, ki jih sedaj upravlja. Vprašanje nadaljnjega obstoja brezcarinskih prodajaln bo vlada preučila, potem ko bo obravnavala ustrezno poročilo inštituta za ekonomska vprašanja v Ljubljani in naredila dodatne analize.
V	Sloveniji pa se bodo odzvali tudi na možnost, da bi petnajsterica na pobudo kake države članice (omenimo zlasti Avstrijo) zahtevala kompromise ali popuščanje tudi na področjih, ki niso vključena v pravni red Zveze. Omenjajo predvsem t.i. nediskri-minatorno denacionalizacijo, ko naj bi premoženje vrnili tudi tujim interesentom, ki so jim nadomestilo za odvzete premičnine plačale že države, v katerih sedaj živijo. Zadnje poročilo Evropske komisije tega vidika denacionalizacije ne omenja. Slovenski pogajalci, zelo odločen je tudi minister Bavčar, morebitnim tujim zahtevam na področju denacionalizacije ne bodo popustili, "tudi če bi to pomenilo, da Slovenija še 50 let ne bo postala članica EU".
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE / SEZONA 1999-2000
OSTRŽEK V VZNEMIRLJIVEM PRIKAZU
IVA KORSIC
Primorsko dramsko gledališče na svoji vsakoletni dramski poti posveča že nekaj let prvo postavitev sezone izmenoma mlajšim oz. najmlajšim gledalcem. Tako je prvo letošnjo uprizoritev, in sicer Collodijeve Oslrzkove dogodivščine v slovenskem prevodu in dramatizaciji Iva Svetine, namenilo odraščajoči mladini. Predstava se je porodila v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom in je bila premiersko uprizorjena v režiji Katje Pegan minulega 16. septembra v Kopru, v Novi Gorici pa 5. oktobra dopoldne.
Svetinovo priredbo svetovno znane zgodbe, ki je osvojila srca prenekaterih generacij, sta režiserka Katja Pegan in dramaturginja PDG Teja Rogelj vzeli kot podlago za svojstven, posodobljen prikaz te mladinske pripovedi. Le-to je italijanski časnikar Carlo Collodi, s pravim imenom Carlo Lorenzini (1826-1890), napisal leta 1880. Zgodbo označuje razvejena domišljija in v njej najdemo prvine najrazličnejših literarnih zvrsti: pravljico, basen pa tudi satiro in grotesko. Celoto preveva fantastični realizem, v katerem so bolj ali manj prikriti moralni in vzgojni nauki.
Na videz čisto navadno poleno postane v rokah Pepeta lutka, ki si srčno želi postati pravi fantiček. A za tako velik dosežek je treba veliko žrtvovati in prestati včasih prav neljube ali zelo boleče preizkušnje.
Ostržek je živahen, razigrano poreden. Ni mu dosti do šole, dela; rad nagaja, se v brezdelju potika po mestnih ulicah, se zabava, pri tem zaide v zelo nevarne situacije, pade v roke goljufom, preda se lažnemu blišču dežele igrač, spremeni se v ubogega osliča, dokler ga ne pogoltne riba. V njenem želodcu pa se končno spet sreča s skrbnim očetom Pepetom in mu pomaga srečno prilesti iz ribe. Hude življenjske tegobe izučijo Ostržka, ki se končno reši lesene kože in postane spoštljiv, ubogljiv fantič iz mesa in krvi.
Teja Rogelj in Katja Pegan sta v svoji predelavi vsebino prestavili v naš čas in Ostržka iz neugnanega fantička spremenili v razposajenega odraščajočega najstnika, ki ne prenaša ustaljenih pravil. O-mamljajo ga rock glasba, elektronske igrice, a tudi razne druge zelo nevarne vabe sodobnega sveta, mamila. S to smrtonosno realnostjo se sooča mladi junak, pa tucli s per-
verzno dvoumnimi osebami, ki jih je polna današnja družba. Tudi lepa svetlolasa vila, ki je v Collodijevem delu u-mirjeno in razsodno materinska, se nam prikaže kot razvajena, koketna punca. Od Ostržka pričakuje neko drugačno (ljubezensko?) razmerje, pa tudi Ostržek sam nas ob koncu nemalo vznemiri, kov svoji marljivi, a precej odmaknjeni, hladno učeni drži deli moralne izreke v izbranem latinskem jeziku.
Pričujoči prikaz Ostržka in njegovih življenjskih dogodivščin se hoče čim bolj približati današnji mladini, a ne vem, če so na novogoriški premieri prisotni najstniki dojeli celovito sporočilnost dela, saj so se v glavnem razvneli le ob določenih komičnih ali grotesknih odrskih trenutkih. Prikazana inačica zgodbe nas grenko opozarja na kaotičnost današnjega sveta, v katerem je toliko nerešenih vprašanj.
Ob tem se odrasli gledalec sprašuje, ali je smiselno spreminjati klasični tekst, ki je s svojimi globokimi razmišljanji namenjen predvsem otroškemu svetu, večkrat posejanemu z drobnimi lažmi in s potegavščinami, a je vendarle še nepokvarjena življenjska oaza.
Ostržka je z intenzivno, dovršeno plastično igro podal izjemni Radoš Bolčina, ki je tudi tokrat dal res "vse od sebe". Imeniten je profesionalni plesalec Siniša Bukinac, predvsem kot lahkotno gibčni vseprisotni, a nedosegljivi Murn Modrijan - njegovo pravljično navzočnost poudarjata dognana igra luči in sence ter glasbena spremljava -. Ivo Barišič seje mojstrsko "levil'1 iz skrušenega Pepeta v načičkano Ognježerko, šarmantno zasanjano M. Monroe, starčka, in pogrebca. Dragica Kokot in Stane Leban sta med drugimi vlogami odigrala skoro "mafijski" prizor Lisice Zvitorepke in Mačka Brljava; Gorazd Jakomini pa je še posebno izstopal kot Mož z bičem in Ribič; Gospa meščanka, Dekle, Vila Zlatolaska in Trlica je bila mlada absolventka dramske igre na ljubljanski AGRFT Helena Peršuh.
Predstavo so oblikovali še scenograf Pepi Sekulič, kostumografka Ana Matijevič, avtor glasbe Mirko Vuksanovič, avtorja glasbe za songe - te je spisala Katja Pegan - Danilo Kocjančič in Robert Vatovec, oblikovalec luči Samo Oblo-kar, scenski slikar Branko Dre-konja in lektor Srečko Fišer.
NAJVECJI ZASEBNI MEDICINSKI CENTER NA PRIMORSKEM
Zasebni medicinski center De Lorenzi seje preselil v nove prostore na Erjavčevi cesti v Novi Gorici, v veliko zgradbo, ki je v neposredni bližini mejnega prehoda z Italijo. Vodi ga doktorica Ksenija De Lorenzi, sprecialistka za bolezni ušes, nosu in grla, ki je prej 19 let delala v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. V dosedanji praksi si je pridobila veliko izkušenj in novega znanja, tudi z operacijami, ki jih je opravila zelo veliko. V svoji kartoteki ima podatke o okoli pet tisoč pacientih, ki jim je nudila zdravstveno pomoč oz. oskrbo. Pri operacijah sodeluje tudi primarij dr. Jernej Podboj iz Kliničnega centra v Ljubljani, ki je eden najboljših slovenskih specialistov za bolezni ušes, nosu in grla.
Dr. Ksenija De Lorenzi (njen rod po očetu izhaja iz Furlanije) si je pridobila tudi koncesijo države, s čimer je njen zdravstveni center bil vključen v sistem javnega zdravstva. Zaradi tega sprejema tudi paciente z napotnicami, ki jih izdajajo zdravniki v javnih ambulantah. Od vseh pregledov oz. posegov s pacienti, ki prihajajo z napotnicami, je kar okoli 85 odstotkov. Ostalih 15 odstotkov pa je delež pacientov samoplačnikov.
Zasebni medicinski center De Lorenzi je največji takega statusa na Primorskem. Poleg dr. Ksenije De Lorenzi v njem deluje še 7 drugih zdravnikov specialistov z raznih področij, tako da v njem nudijo preglede oz. zdravstveno pomoč za skoraj vse bolezni.
KORISTEN PRIPOMOČEK
REGISTER SLOVENSKIH SVETOVALCEV
GABRIJEL DEVETAK
Gospodarska zbornica Slovenije je v sodelovanju s Phare izdelala praktičen register o slovenskih svetovalcih na 405 straneh. Delo je izredno pregledno urejeno. Takoj za uvodno besedo predsednika GZS mag. Jožka Čuka sledi register za izbiro slovenskih svetovalcev in uporabo njihovih storitev. Pri tem so zajete tudi opredelitve idealnega svetovanja, ovrednotenje teh storitev, praktično izvajanje itd. Za začetnike so koristna tudi navodila za uporabo interneta, ki jih je zalo-znik podal tudi z vidika iskanja svetovalcev, kodeksa poslovnega obnašanja, opisa posameznih svetovalcev itd. Osrednji del registra pa zajema preglednice z izbiro svetovalcev na različnih podro-
O ODSTRELU SLOVENSKIH MEDVEDOV
Društvo za odpravo lova v Sloveniji s sedežem v Novi Gorici je objavilo oster protest zoper odločbo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero se dovoljuje odstrel 65 medvedov, češ da te zveri ogrožajo ovčerejo in živinorejo. Društvo opozarja, "da so medvedi del naše naravne dediščine, nad katerimi se izvaja že pravi genocid11. Ministrstvu oporekajo zastopanje interesov kmetijstva in lovcev in predlagajo, naj bi tudi v Sloveniji ustanovili gozdno policijo - rangerje -, ki bi lahko neodvisno od kmetijskih in lovskih interesov skrbela za pravilno ravnovesje med naravo in divjadjo.
13
ČETRTEK
21. OKTOBRA
1999
čjih delovanja (inženiringa, projektiranja, okolja, gospodarstva, zdravstva, izobraževanja itd.). Tudi abecedni seznam slovenskih svetovalcev je skrbno pripravljen. Temu pa sledi še referenčna služba za svetovalstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Prednost tega priročnika je vtem, daje natisnjem, poleg slovenskega, tudi v angleškem jeziku, kar odpira velike možnosti uporabe tudi tistim, ki ne obvladajo slovenščine. Tudi s to publikacijo je GZS pokazala, da si prizadeva, da z uporabo novih metod in tehnologij pospešuje razvoj podjetij in jim lajša prilagajanje pri poslovanju z EU. Priročnik bo koristen ne samo za poslovneže v Sloveniji, ampak tudi za Slovence v zamejstvu in drugod po svetu.
ODPRTJE RAZSTAVE O DOMOBRANSTVU
Kot smo že poročali, so v muzeju novejše zgodovine v Ljubljani pripravili razstavo dokumentov, fotografij in drugega gradiva o slovenskem domobranstvu, o-boroženi sili protirevolucije v Sloveniji. Razstavo so odprli v sredo, 20. oktobra, s priložnostno slovesnostjo, ki jo je obogatil nastop kvarteta Tartini. Razstava v Ceki-novem gradu (na območju Tivolija) je odprta ob običajnem času, na ogled pa bo vsaj do januarja leta 2000. Avtorica razstave je kustosinja Monika Kokalj Kočevar, izšel pa je tudi zbornik z razpravami o domobranstvu na Slovenskem z naslovom Mati, Domovina, Bog.
14
ČETRTEK 21. OKTOBRA 1999
ITALIJANSKO PRAVO
KAKŠNA PRIHODNOST ZA SAMOSTOJNE POKLICE?
DAMJAN HLEDE
Minili sta ze več kot dve leti, odkar je zakon št. 266/ 97 (t.i. zakon Bersani) odpravil prepoved izvrševanja samostojnih poklicev v družbeni obliki, ki jo je leta 1939 uvedel zakon št. 1815 (o tem gl. Novi glas 14. julija 1997). Profesionalci so se doslej (in se še danes) lahko med sabo povezujejo le v pravni obliki zdruzenja. Zakon Bersani je takrat z enim samim členom odpravil šestdesetletno prepoved t.i. profesionalnih družb in poveril pravosodno ministrstvo, naj v sodelovanju z ministrstvom za industrijo, trgovino in obrtništvo ter z ministrstvom za zdravstvo pripravi izvajalni odlok, ki bi vseboval pravilnik za ustanavljanje družb za izvrševanje samostojnih poklicev in za njihovo delovanje. Določilo zakona Bersani je bilo deležno precejšnjih kritik, ki so poudarjale absurdnost postopka, po katerem bi dejansko z ministrskim odlokom odpravili ali spremenili določilo člena 2232 civilnega zakonika (nujnost osebne izvedbe dejavnosti profesionalne narave), po katerem bi torej pravni vir nižje stopnje (odlok) posegel v normo, ki jo vsebuje pravni vir višje stopnje (zakon). Mnogi pač trdijo, da predstavlja omenjeni člen 2232, kljub odpravi izrecne prepovedi, ki jo je vseboval zakon iz leta 1939, še vedno nepremostljivo oviro za izvrševanje samostojnih poklicev v družbeni obliki.
Izvajalni odlok je bil v začetku lanskega leta pripravljen, a ga je Državni svet zavrnil, tako daje beseda spet prešla k pristojnim ministrstvom. Zadeve so se od takrat še bolj zakomplicirale. Prišlo ja pač na dan, da je uvedba možnosti družbenega izvrševanja samostojnih poklicev nujno povezana s samo splošno reformo samostojnih poklicev, za katero je bila sestavljena posebna parlamentarna komisija. Ko seje pred kratkim u-vajala reorganizacija ministrstev, je prišlo na dan, da je tudi s tem povezano vprašanje samostojnih poklicev in njihovih morebitnih družb, saj bi bilo treba najprej preurediti pristojnosti ministrstev z ozirom na nadzor različnih samostojnih poklicev. Dalje je vprašanje samostojnih poklicev prišlo glasno na dan tudi pri debati
o	reformi univerzitetnih tečajev, kar je seveda vezano na vprašanje formacije in načinov vstopa v poklicne "stanove".
Prizorišče so seveda obogatile tudi posamezne nor-
me, ki so predvidele možnost ustanavljanja družb s ; specifičnimi profesionalnimi pristojnostmi. Poleg že us-i taljenih družb za inženiring, ki jih ureja pred kratkim ne-'' koliko spremenjen zakon št. 109/1994, so bile uvedene tudi družbe za obdelavo podatkov med svetovalci za ! delo (zakon št. 144/99) in pa, pod določenimi pogoji, družbe posrednikov za telema-tsko odpošiljanje davčnih prijav. Tudi sodstvo se je zadnje čase izreklo o nekaterih specifičnih primerih. Odlo-! čitve so bile v glavnem nega-| tivne. Ustanovne listine, ki so predvidevale izvrševanje samostojnih poklicev v družbeni obliki, niso premostile j sodne preveritve. Le pred kratkim je milanski sodnik, ki nadzoruje register podjetij, odredil vpis navadne osebne družbe s profesionalnim j značajem.
Bodočnost profesionalnih družb je torej še zelo nejasna, tako kot usoda in prihodnost poklicnih "stanov". Prilagajanje evropskim normam, ki se zgledujejo po načelu prostega trga in svobodne konkurence, ovira vneta stanovska obramba dosedanjih privilegijev, do rešitev pa verjetno zato ne more priti, ker sta obe poziciji (evropska in stanovska) preveč skrajni.
SLOVENIJA IN F-Jk
SODELOVANJE
INTERREG
PREKO
GOSERVISA
Program Interreg III. odpira nove možnosti sodelovanja med F-Jk in Slovenijo. Po tej posebni kreditni liniji je pomoč namenjena kooperaciji med malimi in srednjimi podjetji oz. obrtniki, ki delujejo v pokrajinah Videm, Trst in Gorica. EZ daje v ta namen na razpolago skupno 1,6 milijard sredstev. Družba Finest iz Pordenona je zadolžena za podeljevanje kreditov, razpoložljivih sredstev vsem načrtom, prospektom, ki bodo odgovarjali zastavljenim merilom. Finančna sredstva bodo dodeljena na osnovi postavljene lestvice, vse dokler ne bodo izčrpani razpoložljivi viri. O-menjena kapitalska družba mora biti tudi finančno soudeležena pri vsaki joint-ven-tures v višini najmanj 30% vrednosti celotnega financiranja. Naj omenimo, da bodo imela posebno ugodje mešana slovensko-italijanska podjetja. V okviru tega programa je ESA (ustanova, ki skrbi za razvoj obrtništva) razpisala natečaj za svetovalska podjetja, ki so usposobljena za pripravo načrtov za prekomejno sodelovanje. Zainteresirana podjetja, ki so izpolnjevala določene pogoje, ki odgovarjajo določenim rekvizitom, je ESA vpisala v poseben seznam. V njem je tudi družba Goservis doo. Italijanska obrtna podjetja, ki bodo za svetovanje angažirala podjetja iz seznama, bodo dobila povrnjenih 50% za svetovanje porabljenih sredstev.
MARJAN DRUFOVKA
V TRŽAŠKEM ZALIVU RAZSTAVNI NATEČAJ KRAŠKEGA MEDU
SREČANJE SOFTCOM PLUS '99
Z\ KAKOVOSTNO ČEBELARSTVO
Dne 15. t.m. je na hrvaški ladji Marko Polo, ki je bila privezana pri Pomorski postaji v Trstu, potekalo srečanje podjetij iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, ki se ukvarjajo s softvvarejem in telekomunikacijami z naslovom SoftCOM Plus '99 oz. /n-terregional Software and Telecom Business Meeting. Srečanje so priredili družba Seed iz Trsta, Tehnološki centar iz Splita, Tehnološki Park iz Ljubljane in Silicon Alps Techno-logieland Karnten iz Celovca. Pobuda je imela tudi več uglednih pokroviteljev. Bila je pomembna priložnost za navezavo stikov z operaterji, tržišči in investicijskimi projekti jadranskega območja.
Na srečanju, ki se gaje u-deležilo veliko število mana-gerjev in predstavnikov raznih podjetij, so med drugimi spregovorili Juraj Busolič v imenu Tehnološkega centra iz Splita, Antonio Sfiligoi v imenu družbe Seed, tržaški župan Riccardo llly in hrvaški minister za znanost in tehnologijo Radovan Fuchs. Orisano je bilo tudi delovanje raznih pomembnih znanstvenih ustanov iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške, udeleženci pa so imeli priložnost se seznaniti z možnostmi za sodelovanje z moreDitmmi partnerji, saj so bili na razpolago trije sklopi: eden je zadeval ravno področje softvvareja in telekomunikacij, drugi je vseboval gospodarski forum, tretjega pa je predstavljalo 40 razstavnih točk.
ZA AMBICIOZNE KUHARJE
ZAKLADNICA RECEPTOV
Velika družinska kuharska knjiga je naslov nove bogate zakladnice receptov za vsakovrstne priložnosti, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani pred časom.
Knjiga kuharskih receptov in nasploh nasvetov, kako bolje in bolj zdravo kuhati, je večjega formata, barvno ilustrira-na in zelo pregledna; to je delo angleške avtorice Mary Berry, v slovenski jezik pa so knjigo prevedle Marija Brezigar, Marjeta Gostinčar Cerar, Vera Lamut in Jana Kranjec Menaše; lektorirala jo je Darinka Koderman, korigirala pa Nuša Mastnak. Knjigo je v izdaji Mladinske knjige uredila Irena Trene Frelih, tehnična urednica pa je bila pri zajetnem knjižnem projektu Matka Juvančič.
V	knjigi bo bralec našel vse najbolj priljubljene in tisočkrat preizkušene recepte in seveda novosti, ki jih doslej vsaj laiki na področju kulinarike še nismo poznali. Avtorica knjige v uvodu pove, da je novo in razširjeno izdajo knjige priredila za sodobni čas, tako da "so vsi recepti, ta-
ko stari kot novi, usklajeni s sodobnimi zahtevami po f zdravi, hitro pripravljeni hrani iz svežih sestavin. Poudarek je na prilagodljivosti in pestri izbiri; moj namen je bil napisati kuharsko knjigo, po kateri bosta z veseljem segli I tako gospodinja, ki ji je vsakodnevna dolžnost, kot gostiteljica, ki bi rada presenetila goste." Tako pravi Mary Berry o svoji knjigi, v katero je uvrstila več kot 1000 receptov za različne priložnosti, a je kljub temu skrbno pazila, da je v knjigo uvrstila množico receptov za slastne jedi za vsakdanje družinske obede. Njeno pisanje je lahko razumljivo, saj avtorica postopno razlaga navodila, kako hrano pripraviti; ob vsem tem daje tudi nasvete, kako se lažje pripravljajo nove in fantazijske kulinarične zamisli. Bralec bo v knjigi našel še celo vrsto drobnih namigov, kako prihraniti čas pri kuhanju, nasvetov, kako lepše okrasiti krožnike, kako se kuhajo dobre jedi tudi v mikrovalovni pečici ter seveda vse nasvete za danes neobhodno zmrzovanje jedi
; ter vodnik za nakupovanje in shranjevanje. Mary Berry pa je vsemu temu dodala še nasvete za zdravo prehrano.
V	uvodu Velike družinske kuharske knjige pove avtori-
i	ca, kakšna mora biti osnovna oprema vsake družinske kuhinje, in tudi to, kako se knjiga uporablja, nakar sledi | dvanajst poglavij, ki imajo
i	zgovorne naslove: Vroče in hladne juhe, Začetne jedi, Jajca in sir, Ribe in lupinarji, Pe-
i	rutnina in divjačina, Mesne jedi, Vegetarijanske jedi, Testenine in riž, Zelenjava in solate, Kvašeno testo, Pite, torte in vroče sladice ter Hladne sladice. Veliki družinski kuharski knjigi je na koncu dodano potrebno in izjemno koristno abecedno kazalo, s katerim si bo lahko vsakdo pomagal, da si bo skuhal tako jed, ki mu najbolj ugaja, ali pa bo prese-! netil goste s kako slastno pripravljeno jedjo, ki je doslej še ni poznal. Ko človek prebira recepte, se mu cedijo sline, j kaj mora šele biti, ko recepte preizkusi in v kuhanju postane izvedenec!
V	Groznjanu v Istri so konec septembra priredili mednarodni razstavni natečaj kraškega medu. Pri tej pobudi so sodelovale razne ustanove in inštituti. Sodelovali so čebelarji izgoriške pokrajine, ob njih še Krožek Istria in konzorcij čebelarjev iz tržaške pokrajine. O tej zanimivi pobudi, ki je povezala čebelarje treh različnih stvarnosti, to je Slovenije, tržaške pokra-
kovost naših proizvodov. Velikokrat smo poudarili, daje Kras sicer skop s količino pridelka, a daje ta pridelek izredno kakovosten, je pa tudi res in tega se s časom vse bolj zavedamo, da je od strokovne usposobljenosti odvisno, v kolikšni meri bo ta kakovost še izstopala iz povprečja. Kot rečeno, je sicer potrebno izboljšati ali povečati znanje o medu in poskrbeti, da se to
■	JUP
jine in Hrvaške, smo se pogovorili s predsednikom konzorcija tržaških čebelarjev dr. Liviom Dorigom. Podčrtati gre, da je bil konzorcij deležen lepega priznanja, saj je za vzorec medu - mešanico re-šeljikovega in akacijevega medu - zmagal srebrno čebe-lico. Dr. Livia Doriga smo vprašali, kako ocenjuje to mednarodno pobudo.
"Ob tej prvi razstavi smo dosegli lepe uspehe, zato je naše zadoščenje veliko. Glede te pobude bi si želel, da bi postopoma pridobila ozna^ ko, da gre za meddeželno razstavo it], ne mednarodno kot tokrat. Želim si, da bi ta razstava in natečaj kraškega medu resnično odražala zemljepisno opredeljenost Krasa, ki se deli na italijanski, slovenski in hrvaški del. Gre za pomembno pobudo, ki se bo -vsaj tako upam - še razvila in pridobila nekakšen krožni značaj, tako da bi se ta natečaj vrstil enkrat na hrvaškem, drugič na slovenskem in tretjič na italijanskem Krasu. Gre za zamisel, ki so jo predlagali slovenski čebelarji in ki smo jo mi podprli. Tako bi na primer po letošnji prireditvi v Groznjanu v Istri prihodnje leto to razstavo priredili v Štanjelu, leto kasneje pa na Re-pentabru. Gre za tri točke, tri višinska naselja, ki so daleč naokoli vidna in prepoznavna in jim je mogoče dati zelo veliko, tudi simboličnih, pomenov. Prav pa je, da povemo tudi, zakaj je ta razstava važna. Med najpomembnejšimi obveznostmi čebelarjev je treba omeniti vsaj nekatere, ki izstopajo po pomenu.
V	prvi vrsti se nam zdi potrebno, da sami poskrbimo zato, da seznanimo čim širši krog uporabnikov, katere so prehrambene in organoleptske značilnosti našega pridelka, in torej moramo skrbeti zato, da čim širši krog ljudi seznanimo s koristnostjo medu. Istočasno pa moramo skrbeti tudi za to, da stalno izboljšujemo ka-
živilo vključi v prehrambeno kulturo. Skrbeti moramo seveda tudi za kakovost medu. Obenem pa je tudi pomembno, da razpolagamo z zadostno količino pridelka, ki naj nam zagotavlja možnost, da se upremo pritiskom tržišča, ki ima globalne razsežnost je vse bolj agresivno in ni pozorno na kakovost."
To pomeni, da razmišljate tudi o uvedbi nekakšne zaščitne znamke za kraški med?
Tako je. Ta pobuda je na dobri točki. Kaze tudi, da bo Evropska zveza finančno podprla pobudo in dodelila nekaj sredstev iz skladov PHARE. Načrt smo pripravili mi in čebelarji z goriškega Krasa; Slovenija pa, ki ni še članica Evropske zveze, bo imela možnost črpati sredstva iz evropskega projekta PHARE za načrt, ki je povsem podoben našemu, saj smo se v tem smislu dogovorili. Sodelovali bomo torej pri pobudah, ki naj izboljšajo naš pridelek in tehnično pomagajo našim čebelarjem. Prišlo naj bi do sodelovanja med videmsko, ljubljansko in tudi tržaško univerzo, da bi ta vseučilišča sodelovala pri raznih raziskavah, ki naj prispevajo k napredku kakovosti medu, izboljšanju tehnike vzreje čebelnih družin in pri selekciji naše domače pasme čebel, saj gre za posebno pasmo, ki živi na tem predelu Krasa. Predvsem se nam zdi pomembno, da pride do uskladitve v tehnologiji in čebelarskem znanju, tako da vsi skupaj na obeh straneh meje uporabljamo ista merila in iste kriterije, tako da bi vsi obvladali tako rekoč en jezik za skupni napredek. Težiti moramo za tem, da sode-lu-jemo s tistimi stvarnostmi, ki razpolagajo z istim ali zelo podobnim pridelkom, in gotovo ni to med, ki ga pridelajo čebelarji v pokrajini Pordenona, ampak bo to med, ki ga pridelajo v Sežani.
SOVODNJE / 2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KRAS 99
MNOŽIČNA UDELEŽBA IN VISOKA KAKOVOST
IGOR COT1C
Nad sto mladih šahistov od 6. do 13. leta iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Madžarske se je v nedeljo,
17.	oktobra, zbralo v Kulturnem domu v Sovodnjah na drugem mednarodnem šahovskem turnirju Kras 99. Turnir je potekal v organizaciji goriškega šahovskega krožka, deželne šahovske zveze, pokrajinskega olimpijskega odbora, didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu ter pod pokroviteljstvom sovodenjske občine. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini: od šestega do desetega leta ter od enajstega do trinajstega leta. Na turnirju so se pomerili ljubitelji igre na šahovnici iz Moson-magyarja (Madžarska), z Do-brovega, iz Dornberka, Mirna, Šempetra, Solkana, Tolmina in Litije (Slovenija) ter mladi šahisti iz goriške, tržaške in videmske pokrajine. Zamejstvo so zastopali učenci osnovne šole Erjavec iz Štandreza, O. Zupančič iz Gorice, P. Butkovič iz Sovodenj in Vrha sv. Mihaela.
O kakovosti turnirja priča podateK, cia so se ga udeležili mladi šahisti, ki so ze dosegli zavidljive rezultate na državnih tekmovanjih. Še posebej je izstopala udeležba italijanske državne prvakinje under
12	Chiare Palmiero, šahista iz Solkana Deana Miletiča, ki si je pred kratkim priboril pravico do nastopa na evropskem prvenstvu, ter predstav-niki iz kraja Mosonmagyar (Madžarska), kjer igra na šahovnici uživa bogato tradicijo. Tudi tokrat so se mladi vr-hovski šahisti kljub izredno ostri konkurenci lepo izkaza-
li,	saj so kot šola dosegli drugo mesto in to v skupini under 11; med posamezniki pa se je najbolje uvrstil Manuel Devetak, ki je osvojil odlično drugo mesto med tekmovalci F-Jk. Zelo dobro je zaigral tudi Matija Cotič, ki je dose-
gel absolutno šesto mesto v skupini under 13. Med šahisti iz Slovenije sta še posebej zablestela Jure Borišek (Solkan under 13), ki je stopil na najvišjo stopničko, in Dean Miletič ravno tako iz Solkana (under 11), kateremu seje za las izmuznilo prvo mesto. Pri točkovanju šol (under 11) pa velja omeniti zelo dobro drugo in tretje mesto šahistov iz Tolmina in Mirna. Najvišja priznanja so šla odličnim madžarskim tekmovalcem, ki posvečajo veliko pozornosti igri na šahovnici, saj namenjajo dnevno šahovskim spretnostim uro šolskega pouka, kar seveda daje zaželene sadove.
O	nastanku in namenu mednarodnega šahovskega turnirja je "duša" goriškega šahovskega krožka in odgovorni za deželni mladinski šahovski odbor Oscar Franco povedal naslednje: "Lanskega, prvega mednarodnega turnirja se je udeležilo oseminšestdeset šahistov iz dvanajstih šol, u-deležba na letošnjem turnirju pa se je bistveno povečala, saj je pri tej pobudi sodelovalo sto mladih šahistov, kar potrjuje izredno zanimanje za šahovske figure, ki vlada med mladimi. Izredno sem zadovoljen tako z množičnostjo u-deležencev kot s kakovostjo igre. Mislim tudi, da so tovrstne pobude izrednega pomena, saj se naši šahisti na teh tekmovanjih srečajo in izmenjajo šahovsko znanje s predstavniki drugih dežel, kar jim omogoča nadaljnji kakovostni skok. Obenem je to priložnost, da navežejo in poglobijo prijateljske stike tako s šahisti iz Slovenije kot iz Madžarske, kar nedvomno prispeva h gradnji miru, ljubezni in medsebojnega spoštovanja pripadnikov različnih narodnosti. Naj dodam, da smo v tem duhu gostili mlade Madžare po družinah, in vtis, ki so ga zapustili, je bil izjemen. Letošnji turnir je presegel vsa pričakovanja,
tako da nameravamo tudi v prihodnje nadaljevati z organizacijo tako priljubljene prireditve."
Po pozdravu sovodenj-skega župana inž. Igorja Pe-tejana številnim prisotnim je sledilo podeljevanje priznanj in nagrajevanje nastopajočih. Organizatorji turnirja so zaradi visokega nivoja udeležencev iz Slovenije in Madžarske sestavili lestvico, ločeno za te in za predstavnike iz naše dežele, tako da je končna lestvica takšna:
under 13 (skupna lestvica) -1. Jure Borišek (OŠ Solkan);
2. Simona Uršič (OŠ Tolmin);
3. Denis Stefanovski (OŠ Miren).
under 11 (Furlanija-Julijska krajina) -1. Cesar Chu (Atti-mis-Ahten); 2. Manuel Devetak (OŠ Vrh sv. Mihaela); 3. Federico Biasiol (Turjak).
UNDER 11 (Slovenija in Madžarska) -1. Istvan Kovacs (Mosonmagyar); 2. Dean Miletič (OŠ Solkan); 3. Kinga Harsanyi (Mosonmagyar).
VRSTNI RED šol (under 11): a) F-Jk 1. Tarcento-Cen-ta; 2. Vrh sv. Mihaela; 3. Nie-vo (Videm); b) Slovenija -Madžarska 1. Mosonmagyar; 2. OŠ Tolmin; 3. OŠ Miren.
ODBOJKA
Na odbojkarskem področju so valovke prijetno presenetile^ saj so se uvrstile v finale deželnega pokala, ki bo januarja 2000. Safronove varovanke so na prvi polfinalni tekmi deželnega pokala premagale ekipo Terme dArte s čistim 3:0, tako da jim je za vstop v finale zadostovala le osvojitev niza, ki so ga dosegle že po prvem setu igre. V nadaljevanju si je goriška šes-terka kljub padcu koncentracije priborila igranje petega seta, ki pa se je zaključil v korist igralk iz Tolmeča. Uspeha ženske vrste niso ponovili va-lovci, ki so po izenačenem srečanju morali priznati premoč ekipe Pallavolo Trieste; končni izid je bil 3:2 v korist Tržačanov. Ze v soboto (23.
SODNE TEŽAVE MEDNARODNEGA KOMITEJA
PROSLAVA OB USPEHIH SLOVENSKEGA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA
Medtem ko se je v ameriškem senatu začenjalo zasliševanje v zvezi z nepravilnostmi pri kandidaturi Atlante za olimpijske igre leta 1996, na katerem so zaslišali nekatere pomembne člane Mednarodnega olimpijskega komiteja, je čisto drugačno vzdušje vladalo v Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez, ki je v sredo, 13. t.m., na Otočcu proslavljal osmo obletnico ustanovitve.
Najbolj slovesno dejanje je bila podelitev priznanja Mednarodnega olimpijskega
komiteja za šport in izobraževanje. Za dolgoletne zasluge na področju uveljavljanja olimpijske ideje ga je prejel dr. Rajko Šugman, univerzitetni profesor in ravnatelj slovenske akademije. Slovenski olimpijci so prav tako počastili skorajšnji življenjski jubilej Mira Cerarja, najboljšega slovenskega telovadca po legendarnem Leonu Štuklju. Nato je prisotne goste nagovoril predsednik Janez Kocjančič, kije orisal uspehe slovenskega športa, ki segajo daleč v zgodovino. Sledila je predstavitev
oblačil slovenskih reprezentantov za Sydney in kandidatov za olimpijske igre, ki bodo v deželi kengurujev čez enajst mesecev. Sledilo je dru-zab-no srečanje, kjer so športni delavci imeli možnost, da si izmenjajo misli o bodočem delu na tem področju. Poleg nekaj vidnih državnih funkcionarjev so bili na dnevu OKS prisotni tudi predstavniki slovenske manjšine iz Madžarske, ostalih manjšincev pa zal ni bilo. Spet izgubljena priložnost!
%
_
oktobra) pa se bodo Jeronči-čevi varovanci v prvi tekmi deželne C lige spoprijeli z goriško Olympio, tako da se v telovadnici Slovenskega športnega centra v Gorici obeta zanimiv derbi med ekipama, ki sta ze v predprven-
stvenih nastopih prikazali dopadljivo igro.
KOŠARKA
V	prvem kolu košarkarske D lige je Dom Mark zasluženo premagal tržaško ekipo Benning Pub z izidom 72:61. Mladi domovci so s prikaza-
no ig-ro povsem zadovoljili in s tem dokazali, da bodo z mladostno vnemo in zagrizenostjo trd oreh za vsakogar.
NOGOMET
V	prvenstvu 1. nogometne amaterske lige je Mladost na gostovanju v Romansu ostala prvič praznih rok. Dober-dobci so proti enemu izmed glavnih favoritov za napredovanje v višjo ligo izgubili s tesnim izidom 0:1, tako štandre-ška Juventina kot enajsterica Sovodenj pa stajzkupili polno mero točk. V Štandrežu so bili gledalci priče lepi in zanimivi igri, ki se je zaključila s kar sedmimi zadetki (4:3), v Sovodnjah pa so Zotti in ostali dosegli prvo prvenstveno zmago proti Pro-Cervignano (2:0) in se povzpeli na varnejša mesta začasne lestvice.
■	ALPIN
SLOGA / PREDSTAVITEV EKIP ZA SEZONO 1999/2000
PO USPEŠNEM LETU PRED ZAHTEVNO SEZONO
MATJAŽ RUSTJA
Športno združenje Sloga je predstavilo na četrtkovi tiskovni konferenci 14. oktobra ekipe, ki se pripravljajo na tekmovalno sezono 1999/ 2000. Srečanja, ki je bilo v prostorih pizzerie Veto na Opčinah, seje udeležilo res veliko število novinarjev, predstavnikov letošnjih sponzorjev in uglednih gostov, med katerimi velja omeniti predsednika deželnega odbojkarskega odbora Renza Cecota in predstavnika CONI-ja Tul-lia Turka. Slednji je izročil predsedniku Sloge Vojku Miotu spominsko plaketo v priznanje za lanskoletne uspehe in v spodbudo za zahtevno letošnjo sezono. Po e-noletnem premoru se namreč vračata v državno B2 ligo kar dve Slogini ekipi, moška in ženska, ki sta zeli v lanski sezoni enkratne rezultate in tako navduševali številne navijače, ne nazadnje pa je skok v državno ligo prinesel veliko ugleda vsemu zamejskemu športu.
Po pozdravnih besedah Vojka Miota je tajnik društva in trener Ivan Peterlin predstavil letošnje ekipe, najprej pa je dejal, da bo letošnja sezona res naporna. Poleg dveh državnih prvenstev bodo namreč morale Slogine ekipe na igrišče v enajstih prvenstvih, tako da lahko govorimo o pravem odbojkarskem gibanju, saj bo obleklo Slogin dres 140 igralk in igralcev. V mla-
OBVESTILO
ŠZOLYMPL4 obvešča, da se je pričel tečaj otroške telovadbe in minivolleya, ki poteka v telovadnici Slovenskega športnega centra v Gorici na Drevoredu 20. septembra 91. Treningi potekajo ob torkih in četrtkih od 16. do 18. ure. Za informacije lahko kličete na številko: 0481 538960,0481 882360 (Vanja Černič) in 0481 32310 (ob urah vadbe).
dinski sektor je vloženih veliko energij ne le zato, ker predstavljajo mladi prihodnost društva, ampak tudi zato, ker je ekipni šport vazen trenutek vzgajanja. Po večletnem sodelovanju bodo nastopale v mladinskih ženskih prvenstvih tudi združene ekipe Sloge in Brega, kar je letošnja velika novost. Nastop v vseh moških in zenskih mladinskih prvenstvih (tudi z več ekipami) in seveda nastop v državni ligi bosta predstavljala za Slogo velik organizacijski in finančni napor, ki ga bodo u-blazili pokrovitelji. Brez slednjih bi bil namreč nastop v prvenstvih nemogoč, saj je v naši deželi Sloga edino društvo, ki premore kar dve ekipi v državni ligi. Tako kot v lanski sezoni bo pokrovitelj moške ekipe trgovina Mirna Eurospin, ženske pa Banca Antoniana Popolare Veneta (ekipa bo nosila ime Nuova Kreditna). Obe ekipi pa imata še tehnične pokrovitelje: Sava Pneumatici in Telmec za moške, Mirna Eurospin, Sava Pneumatici in Precision Me-chanics Laboratory (PML) za ženske. Na mladinskem področju bodo s Sloginimi ekipami Pizzeria Veto, podjetji Multinvest in PML ter Nuova Kreditna. Prisrčno zahvalo je Peterlin namenil Svetu slovenskih organizacij (SSO), ki je z veliko tenkočutnostjo namenil Slogi izredni prispevek, da lahko tako zajadra "z lažjim
i	srcem v obe B2 ligi".
Ob koncu lanske sezone seje po dveh napredovanjih pojavilo vprašanje, kako nastopiti na parketu državne lige. Bodisi za ženske kot za moške je prevladalo mnenje, da ne gre spreminjati sestava ekip, da se tako lahko preizkusijo vsi igralci, ki so nas lani navduševali. Spremembe so bile tako minimalne. Moški ekipi Mirna Eurospin (trenerja sta Ivan Peterlin in Peter de VValderstein) bo priskočil na pomoč dva metra visoki center Paolo Cola, k puncam Nuove Kreditne (ekipo trenirata Franko Drasič in Martin Maver) pa so pristopile Eva Vincenzi, Monica Piccoli in Katerina Macho, ker so ekipo zapustili trije stebri: Katja Fabrizi, Barbara Gregori in Daniela Ciocchi. Prava skupna imenovalca ekipe bosta letos mladost in izkušenost, je dejal Peterlin in se obvezal, da bo sezona stekla čim boljše, da bo visoko poletelo ime pokroviteljev in zadovoljstvo vseh, ki se trudijo v društvu.
Peterlinove besede o naporni sezoni so bile preroške.
V	prvem kolu prvenstva B2 lige, ki je bilo 16. t.m., sta namreč tako moška kot ženska ekipa izgubili. Mirna Eurospin je namreč v gosteh po dobrem odporu izgubila proti domači ekipi Armet Musso-lente s 3:1, Nuova Kreditna pa je s slabim nastopom bila poražena doma z izidom 0:3 proti Curtatoneju iz Mantove.
15
ČETRTEK
21. OKTOBRA
1999
16
ČETRTEK 21. OKTOBRA 1999
KULTURA
S 7. STRANI
RAZVESELJEVATI
POSLUŠALCE...
Po prvih uspehih ste začeli sodelovati na tekmovanjih.
Z njih se vračate z nagradami in zelo pohvalnimi kritikami. Za zasluge na kulturnem področju ste leta 1994prejeli Nagrado Prešernovega sklada. Kako izbirate tekmovanja in kako se pripravljate?
Prvo tekmovanje, ki smo se ga u-delezili, je bila Naša pesem 1990 v Mariboru. Naj povem, da se tekmovanja nismo mogli udeležiti kot cerkvena pevska skupina, zato nas je pod svoje okrilje prijazno sprejela Glasbena mladina ljubljanska. Osvojena zlata plaketa je bila za nas neprecenljivega pomena, saj je potrdila pravilno usmerjenost našega dela in nam odprla pot v širši slovenski zborovski prostor ter v tujino. Prvi pravi mednarodni izziv smo uresničili leta 1992 s sodelovanjem na znanem zborovskem tekmovanju C.A. Seghizzi v Gorici, sledila so pomembna zborovska tekmovanja po vse| Evropi. Do sedaj smo se preizkusili ze na 16 zborovskih tekmovanjih; prav vsako osvojeno odličje je prežeto z nepozabnimi spomini in dragocenimi izkušnjami, ki si jih je zbor nabral v petnajstih letih delovanja. Tekmovanja izbiramo po kakovosti le-teh. Sama priprava se ne razlikuje od našega običajnega dela, morda je le za spoznanje intenzivnejša, programsko pa določena z obveznimi skladbami, če jih tekmovanje predpisuje.
Zakaj vas že dolgo nismo slišali na Naši pesmi v Mariboru?
Tekmovanj v Mariboru smo se u-deležili šestkrat ter na njih dosegli kar lepo število odličij; posebno mesto zavzema seveda Velika nagrada za najboljši zbor tekmovanja leta 1994. Pravzaprav smo do sedaj izpustili le eno mednarodno tekmovanje, 1.1998. Privoščili smo si krajšo prekinitev in s tem omogočili možnost nastopa novejšim kvalitetnim sestavom, saj je sodelovanje na omenjenem tekmovanju pogojeno z omejenim številom tekmujočih zborov. Sicer pa sem v Mariboru reden gost, če ne med nastopajočimi, pa med poslušalci ali žirijo.
Prepotovali ste skoraj ves svet. Kje vse ste bili in katera gostovanja so vam ostala najbolj v spominu?
Poleg rednega nastopanja v Sloveniji in zamejstvu (naš prvi skok čez mejo je bil pri gostoljubnih pevcih Vesele pomladi na Opčinah) smo koncertirali tudi v Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Danski, Egiptu, Franciji, Grčiji, Italiji, Južnoafriški republiki, Kanadi, Makedoniji, Nemčiji, Španiji, Vatikanu ter ZDA. V teh letih se je nabralo ogromno vtisov z različnih koncev sveta, vsako gostovanje je neponovljiva zgodba, vsaka po sebi zanimiva, za njo pa ostaja veliko spominov, morda tudi nostalgije.
V	teh 15 letih ste posneli videokaseto, več audio kaset in zgoščenk. Kdaj nas boste razveselili s čim novim?
Ravno v tem času (predstavitev je bila 20. t.m., op. p.) je luč sveta ugledala naša najnovejša zgoščenka Mozaik, na kateri predstavljamo umetnine pomembnih skladateljskih imen iz baroka, romantike in 20. stoletja. V prihajajoči sezoni pa načrtujemo izdajo dveh novih zgoščenk, prvo z deli p. Hugolina Sattnerja, drugo pa s tematiko Marijinih pesmi naših in tujih skladateljev.
Prepeli ste veliko skladb iz svetovne glasbene zakladnice, veliko skladb slovenskih avtorjev, večkrat ste nas presenetili z novitetami. Po katerem ključu izbirate nove skladbe?
Vsaka sezona se zame začenja ze globoko v poletju, ko oblikujem okvirni program v skladu s projekti, ki jih zbor pripravlja. Menim, da je vsaj polovica uspeha dosežena že z izborom kvalitetnega sporeda, ki pevce motivira k zavzetemu delu. Pri izboru slovenske literature sem izredno selektiven, trudim pa se, da vsako sezono vključim v sporede tudi pomembne zborovske stvaritve iz slovenske zakladnice. Občasno skladbe tudi naročamo, čeprav velikokrat posegamo po že izvajanih partiturah. Imamo zelo raznolik repertoar skladb od slovenskih ljudskih ter umetnih skladb prek partitur vseh stilnih obdobij (renesansa, barok, romantika, 20. stoletje), posegamo pa radi tudi po črnskih duhovnih pesmih ter ostalih zabavnih skladbah, ki jih praviloma uvrščamo v zaključni del naših sporedov ali pa kot dodatke. Pri naravi našega delovanja je pomembno, da imamo vedno pripravljenih več koncertnih programov, ki lahko ugodijo tako preprostemu poslušalcu kot strokovni glasbeni javnosti. Poleg tega se koncerti prirejajo na prizoriščih, ki zahtevajo določen spored (npr. duhovna ali posvetna glasba).
Svetovni zborovski repertoarje izjemen, tako po kakovosti kot količini. Tudi če bi Ave vodil še 15 let, verjetno ne bi zmanjkalo novih idej po še neizvedeni literaturi. Res pa je, da za svoj notni arhiv kar pridno skrbim, kar se mi krepko pozna tudi na bančnem računu. Kadarkoli potujem v tujino, namenjam veliko denarja nakupu novih not, CD plošč ter ostale glasbene literature. Redno se seznanjam z novimi partiturami, vzpostavljam pa tudi stike s skladatelji samimi tako pri nas kot v tujini.
Za Komorni zbor Ave je značilno, da se pogosto menjujejo pevci. Kako vam uspe ohranjati stalno visoko kakovost zbora kljub tako pogosti menjavi pevcev in samo eni tedenski vaji?
Prav omenjena problematika je pri našem zboru stalno prisotna. Glede na to, da spadamo v kategorijo komornih zborov, lahko že izguba pevca ali dveh predstavlja velik problem. Na začetku lanske sezone pa seje zamenjala kar tretjina zbora, kar je povzročilo velike težave za vse Avejevce. Pretekli so kar 4 študijski meseci, da smo bili sposobni spet stopiti pred občinstvo. To pa predstavlja za zbor kar veliko težavo glede na to, da je dragocen vir našega financiranja prav koncertna dejavnost zbora. Ob taki menjavi pevcev je seveda težko ohranjevati kvalitetno raven, ki pa jo poslušalstvo od nas nenehno pričakuje in že kar brezkompromisno zahteva. Res je, da je tovrstna odgovornost hudo breme zame in tudi za pevce. Človeško življenje pa je podvrženo nenehnemu dokazovanju in preseganju samega sebe, kar se na podoben način odraža tudi v zborovstvu.
Kako izbirate nove sile?
Vsako sezono razpišemo avdicije za nove člane. Sprejema v zbor ne pogojujem z glasbenim predznanjem, čeprav je dobrodošlo. Velikokrat pa naletim na napačne predstave ljudi, ki so prepričani, da v Ave sodelujejo samo vrhunsko izobraženi glasbeniki. Pomembni so predvsem zdrav glas, dober glasbeni spomin in velika ljubezen do zborovske glasbe. Ravno o tej pevski navdušenosti priča tudi dejstvo, da smo na lanski razpis avdicij prejeli kar 100 prijav. Vsakemu perspektivnemu pevcu svetujem tudi študij solopetja, saj sodelujem z nekaterimi pevskimi pedagogi. Dejstvo je, da je iz Ave-ja izšlo že veliko kvalitetnih solopevcev, ki se pojavljajo na domačih in tujih koncertnih odrih. Neutemeljen pa se mi zdi odklonilen odnos nekaterih solopevskih pe-
dagogov, ki trdijo, da je zborovstvo izguba časa ter kvarno vpliva na pevski razvoj posameznika. To je žal miselnost, ki marsikaterega mladega so-lopevca odvrne od zborovstva in ga prikrajša za pomembno izkušnjo.
Pevski zbor je priložnost, da se med pevci stkejo številne prijateljske vezi. Se pevci, ki so zbor zapustili, radi vračajo med vas, če že ne za drugo pa vsaj kot poslušalci na koncerte?
Tudi pri Ave seje stkala ze marsikatera prijateljska vez, nekatere so prerasle tudi v zakonsko zvezo. Čistokrvnih Avejevih zakonov sicer ni veliko, so pa tisti redki zelo žlahtni. Sicer pa se na vsakem letnem koncertu srečamo z nekdanjimi pevskimi kolegi, saj je vsak dosedanji član zbora zasluzen za ugled, ki ga je Ave v teh letih pridobil doma in na tujem. Potrebno je povedati, da so pevci našega zbora iz cele Slovenije, celo iz zamejstva, in potrebno je veliko dobre volje ter ljubezni do Ave-ja, da iz tedna v teden premagujejo kilometre za prihod na vaje. Posebej jih občudujem v trenutkih, ko se po napornih koncertih z avtobusom pripeljejo v zgodnjih jutranjih urah v Ljubljano, nakar jih čaka še vožnja na domove, ki so lahko oddaljeni tudi po 50 in več kilometrov.
Kako kot zbor delujete in kje dobite potrebna finančna sredstva?
Imamo predsednika zbora, ki ga imenujemo na vsakoletni skupščini, v okviru zbora pa deluje tudi odbor, ki skupaj s predsednikom ter umetniškim vodjem sprejema pomembne odločitve v zvezi z delovanjem samega zbora. Kot sem že omenil, se ansambel financira predvsem s koncertno dejavnostjo, pri realizaciji finančno zahtevnih projektov pa nam priskoči na pomoč Ministrstvo za kulturo, od katerega prejemamo tudi mesečne dotacije za redno delovanje. Zavedati se je treba, da so stroški delovanja veliki (honorarji, potni stroški, nakup notnega materiala itd.).
Letos praznujete 15-letnico uspešnega delovanja.
Kako nameravate proslaviti obletnico?
Jubilejni koncert bo v nedeljo, 24. oktobra, v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, pripravljamo pa tudi ponovitveni koncert, ki bo tri dni zatem na istem prizorišču. Sicer pa bo nedeljski koncert neposredno prenašal 3. program slovenskega radia.
Kateri so vaši načrti za bodoče delovanje?
Poleg omenjenih projektov se v mesecu avgustu 2000 odpravljamo na tritedensko turnejo v Argentino,
J sicer pa bo prihodnja sezona (kakor dosedanje) v znamenju koncertne dejavnosti zbora, odpravili pa se bomo tudi na kakšno mednarodno zborovsko tekmovanje.
Kaj vam je v teh petnajstih letih dal Komorni zbor Ave (na sliki v sedanji zasedbi, op. urcd.)/'
Bogastvo, ki se ne da opisati v temle pogovoru. Če izluščim le najpomembnejše, veliko sreče, neizmerne glasbene užitke, ki jih lahko delim s pevci, osebnostno rast ter dozorevanje in ne nazadnje veliko izkušenj in praktičnega znanja. Po drugi strani, malo za šalo, pa se ze pojavljajo drugi simptomi, kot so plešavost, sivi lasje, nekoliko načeti živci ipd.
Kaj bi svojemu zboru in sebi zaželeli ob petnajstletnici delovanja?
Še na mnoga leta, tudi potem ko bom na avejevske koncerte hodil kot zvesti poslušalec...
...Vaši poslušalci, predvsem pa pevci in pevke, upajo, da se to ne bo tako kmalu zgodilo, saj je, kot sami pravijo, "življenje z vami zabavno in pestro".
K
UED BARKOVLJANKE JEN ŠE ČEM
Mihec: (si poje) Buči, buči, morje Adrijansko.
Nekdaj, nekdaj bilo si slovensko. Ko po tebi... Glej-ga, koga videmol? Kej je s tabo? Prideš..., greš..., rečeš kešno..., zmanjkeš za tri tedne. Rečme, kej je s tabo?
Jakec: Si poješ, a? Ma i/ješ, da je nevarno. Menji diško. Poj kej druz-ga, ne te iredentistične pesme! De te ne čujejo naše, zdej se poje drga-čne pesme, vse mora bet u duhe “ne sovrag, le sosed bo mejak".
Mihec: Kašne iredentistične? Si pojem Morje Adrijansko zaradi Barko la ne, ne?
Jakec: Kej? Lepa reč! Sej si vido, kaku je šlo končet. Letos je morala zmaget Tutatrieste, je teku je blo. Proteste jen rekurze, tudi pruete-rekurze, ma zmagala je!
Mihec: Sej, dragi muj. Zatu si pojem, za korajžo žalostno. Ma ti po-ven, je blo malo megleno, ma je bilo vseleh lepu videt te barke po murje, jen ledi tle po plače. Be muogo videt kedu vse je biu tle spodej jen kej vse se je dogajale sez škužo ued Bar-kolane. Rečmo..., ben, gleden po plači jen viden Menio, ki nestrpno čaka tle pred baren. Hode gor jen dol, gleda na uro, se ozira. Neč. Zmerej bolj nervozen se mi je zdel. Jen sen se mislo, da se me medi, sej i/eš, ti politiki so zmerjej na lauf, zmerej pol-hne sej, sestankov jen poduobnih zadev. Glih se je odpravijo proč, /ceder mu ued deleč pomaha en človek. Ben, me ne boš vervo, ma je bil Steljo. Pride bliže, nekaj mu prave, se mu opravičava. Menia, kise me je mudilo, se malo ozre okrog jen šeki-ran reče, da muore jet jen de nej mu da, kar mu jema za det. Steljo segne v varzet jen povleče ven ano pismo. Uni tip vzame pismo jen gre.
Jakec: P rov, ma ne zastopen, kej je blo u pisme? Soudi, zahteve, ... ?
Mihec: Ne. Sej tudi sam nisen vedo, ma slučajno sen še malo počako jen se oziro naokrog in viden, de tudi Šteljo čaka, čaka jen dočaka... Jureta.
Jakec: Ma kašnega?, unga s pu-šo?...
Mihec: Ne, dej, ne se detet norca. Kej nisi zastuopo? Frankota, ne!
Jakec: A, ta je pej lepa. Jen, kej je ratalo?
Mihec: Kej? Neč, tudi Frankote je dal eno bušto.
Jakec: Prou, ma zdej me pej zanima, kej je blo u teh buštah?
Mihec: Sej nisen vido. Ma mi daje mislet, zatu ke vsakič, ke pride do teh srečanj Šteljo - Franko, Šteljo - ne znan kedu, je zenes slabo, drage muj! Za vse Slovence, drage muoj, je slabo. Ma kešne ne zastopejo, jen verjejo Šteljeti, zatu ke se zna, da smo Slovenci discipliran narod, ke zna u-buget.
KI
Jakec: Ja, tu pej, tu. Jen Taljani, tiste v u Trste jen tisti v Istre, se nen smejeje.
Mihec: Ma vješ, kej me čude? Me čude, de smo rafali teku zaspane, taku apa-tečne, kukr se reče. Kvečjeme nekaj pogodrnjamo, kešno rečemo, kej pojamremo, ma ne rata neč. Ne-bene akcije nej več. Nobeden ne organizira ene povorke, nankr šteden-tje, ki so prej za vsako stvar- ued Vietnama do Kosova jen TKB-ja - štrajka-le, zdej huodejo lepu u šulo, jen glej, ke so ble tedi lepe, tople dneve, ke be blo lepu jet u povorke po Trste za pravičen zaščitni zakon.
Jakec: Lepu be blo, lepu, ma kej češ. Levica, ki be iehku kej organizirala, ne sme, ker je na vladi, je kešen pr verhe tle u Trste računa, da bo ša napredoval. Slovenska skupnost al SSO so pej prešvoh jen tudi če kešno rečejo, se levica nenker ne ueberne, ne pej de be reagirali; jen pole, sej te praven, da živimo u dobe strpnosti, sožitja, bratstva... "volemo še ben!", dragi muj, je treba "aprirse!", taku je tu. Tu je geslo, jen dobro veš, kan vse tu pelje.
Mihec: Ja, ma tu ne pomene, da se muoremo prov spestet hlače.
Jakec: Dej, ne govoret take, sej nisi Erika Jong po Radje Trst A, ke jeh sredi jutra prave take, ku de be ble tle u Kavane.
Mihec: E ne, kederje treba, je pej treba.
Jakec: Ben, treba al ne, ma se me zdi, de so ten u Rime take mečkači, da jememo še kešno upanje, da se bo dalo še kej popravet v ten zaščitnen zakone.
Mihec: Ma bejži, bejzi. Sej si vido. Vlada si ni mogla zagotovet, al pej ni tela jemet niti zadoste ledi, da bi u senate izglasovale zakon o pravicah manjšinskih jezikovnih skupnosti na italijanskem ozemlju, se pred-stavlješ, kašno bo sez našen zaščitnen zakone, ki ni peršo niti do poslanske zbornice.
Jakec: Eh, ja. Kaku pravejo u Trste?!: maledeta barka, ke jeh je per-peljala!
Mihec: Naš kej, lehko bi si zapeli tisto: Zaplula, zaplula, zaplula je barčica moja,...
Jakec: Neč! Če češ, jest zapojen samo En hribček bon kupiu, bon trte sadiu. Zatu, ki če se da, nen lehko pomaga samo še Slomšek, če če ra-tet svetnik.
Mihec: Kej češ reč, de nes reše samo en čudež? Ti vješ, da mi ta ued hribčka jen trt daje mislet. Pridi, pridi, bejzva če h Pepete le sloveno, de se pomeneva še kej, ma prenme gla-ze vina.
Jakec: Ben, pej bejzva.