Štev. 17.
V Mariboru 23. aprila 1885.
Tečaj XIX.
iiist ljudstvu v poduk.
shaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribor« 8 pošilja njem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 pid 60 Ur., /a četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarnistvn v dija&kem «em«n*ščn (Knfcbenseminar). — Deležniki tiskovnega drnšt-a dobivajo list broz posebne naročnine.
Posaniesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgn po 5 kr. —
Knkopioi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Z* oznanila ne plačnje cd navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Na bolje gre. II.
Odkar živi kat. tiskovno društvo, stoji celo za blagor slovenskega kmeta, noben drug stan mu ni toliko na srcu, kakor kmečki. To pa se godi zavoljo tega, ker si vsak drug stan pomaga, kjer mu je treba, lahko sam. Več ali manj ima že vsak drug svoje može, celo svoja glasila, ki skrbe za nj, samo kmečki stan pogreša sicer oboje.
Da se pomore torej temu, kolikor se da, to je prav tisto, kar namerava naše tisk. društvo; za to vzdržuje „Slov. Gospodarja". Le ta je tedaj na slov. Stajerju glasilo prav ali vsaj v pivi vrsti za slov. kmeta. Pač že stane društvo teh 19 let, kar ga izdaje, veliko denarja, pa še veliko več truda. Bralci „Slov. Gospodarja" vedo, daje to gola resnica; ni treba da se njim razlaga to še na dolgo.
Kar nas pri tem tolaži in z nečim veseljem napolnjuje, pa je to, vda celo naše delova-vanje ni bilo zastonj. Ce dalje več se kaže uspeha.
Slov. kmet, izlasti tisti, ki bere slov. reči, dobro čuti, kdo mu je pravi prijatelj, kmalu sluti, kdo se mu le štuli za prijatelja. Volka izpozna, naj se mu prav, kedar mu tako kaže, preobleče v ovčja oblačila. Kdor njegov jezik sovraži, kdor mu vriva drugega v šole, v urad-nije, v cerkev, v domače živl jenje, tak je bralcu „Slov. Gospodarja" volk iu mu ostane volk, naj se mu še sicer dobrika, kolikor mu drago. Se ve, da, kedar je čas volitve, temu dobrika-nju ni konca ne kraja.
Vse zastonj. Tako dobrikanje ne izda več pri našem kmetu. Volitve, ki so se sem od leta 18G1 naprej do lani godile, so nam za to glasna priča. Slovenci smo skoraj vsakokrat, s kraja s težavo, potlej pa smo zmerom lepše zmagovali. Kar pa je več, je to, da jih pride skorej vsakokrat večje število volit ter je čedalje manj omahljivcev.
Naš nasprotnik, iz večine „po sili nemec". pa že torej obupava nad svojo zmago, kajti tudi njegova strašila: rabota, tlaka, desetina... nič nimajo več moči pri volilcih. Naš kmet, pod-učen po možeh svoje krvi, ve, da je vsega tega konec in da noben Slovenec, najmanj pa ti, ki vzdržujo „Slov. Gospodarja", ne mara tistih časov nazaj, ko so še bile take reči mogoče. Kdor bi bil prvi zoper nje, to bi bil „Slov. Gospodar", bilo bi to naše tiskovno društvo. Kdo bi še kje imel od njih dobička? Katerim je bila kedaj rabota nesla, ti niso bili, niso sedaj naši. To je nam popolnem tuje pleme.
Na take reči pa tudi ne misli nihče več; to vedo dobro celo tisti, ki vam kriče: B-abota, tlaka, desetina pride, če daste glas Slovencem! Drzni pa so še vse eno ter trobijo to na uho nevedni tolpi nemškutarskih kmetov. Mogoče* da jim še verjame katera teh na duhu ubogih butic, drugim, zavednim kmetom pa so te reči že zdavna le „strah v prosu"; še vrablji sega ne boje več.
III.
Se ve, da nam ne gre in ne more iti samo za slov. jezik. Jezik je le lupina, ki kaže, kako zrno je pod njo. Kaj pa, če je zrno piškavo ali ga celo ni pod lupino? — Na taki lupini, na lupini sami je nam premalo. Mi čemo več, mi čemo zrno.
Ce stoji torej s slovenskim jezikem, za čegar veljavo se borimo vsa ta leta, le tako, potlej, ah, pa le denimo „puško na klin"! Naše vojske je konec.
Toda to ni, na robe; naše upanje, ne! recimo : naše prepričanje je, da, dokler Slovenca ni sram, dokler se celo ponaša s tem, da govori slovenski, dotlej še varuje one svetinje, ki se mu tako lepo podajo, to je: krščansko vero, trezno življenje, pravo domoljubje. .. Dokler pa je nam to zaupanje še mogoče, dotlej ne odstopimo z bojišča, naj velja, kar rado.
In za le to zaupanje imamo še vso pravico.
Doselulob nam je, hvala Bogu, še to leh-ko, trdno, d&, še raste nam z vsacim dnevom. Zakaj kdor se čuti pri nas Slovenca, njemu so te svetinje slov. kmeta drage in če pri kom ni več tega, on ni več Slovenec, če se prav še štuli med Slovence. Na njegovem sadu ga iz-poznamo ter se ne zmotimo pri njem lehko. Znamenja so za to preveč očitna.
Nevihta ne trpi dolgo, ona stori včasih veliko škode, pa kar stoji trdno, tega ne odplavi. Le lepše pokaže se nam v novem svitu solnca.
Naše slovensko ljudstvo je večji del kmečko ; kar ga pride v trge ali v mesta, tisto se rado zgubi in sprejme rado tuj jezik, ž njim pa tudi tuje šege, tuje navade, tuje razvade. Vse to pride, se zatrese sicer sem ter tje po tujih ali tudi po domačih ljudeh, če so bili v tujih krajih, med naše dobro, pošteno, kmečko ljudstvo.
To ni dobro in žal, da se godi zdaj že bolj, ko je treba. Ali kdor je pravi Slovenec in se zave tega, njega se ne prime z lehka ta tuja laži-omika; njemu so še zmerom ljube stare navade, stara poštenost, stara kršč. vera. To je vsaj gotovo : kdor drži iz srca z našo, slovensko stranko, on ni slab človek, ni slab kmet, ni slab rokodelec. Plevel samo pade , kar pa je čvrste pšenice, to ostane.
In to je veselo znamenje. Kdor torej budi v našem kmečkem ljudstvu to zavest, daje poštene, slovenske krvi, ta hodi in vodi tisto po pravi poti do sreče. To pa je in ostane naša pot. Vsaka druga je kriva.	(?)
Naš jezik in javne naprave.
Z veseljem zapazuje potnik v nekaterih postajah Rudolfove železnice na Kranjskem zraven nemškega tudi slovenski napis; večkrat kliče se tudi slovensko ime dotične postaje.
Zakaj pa se ne nahajajovv vseh postajali na Kranjskem in slovenskem Stajerju tudi slovenski napisi zraven nemških, zakaj se tam imena postaj ne kličejo tudi v slovenskem jeziku, to je nam s kratka nerazumljivo.
V krajih, kjer Slovenci prebivajo, bi morala vlada že po postavi skrbeti za to, da se slovenski jezik spoštuje, kakor nemški; ona ne sme čakati, dokler se kdo oglasi in pravi: mi hočemo imeti slovenske napise na postajali; njena dolžnost je sploh nikomur krivice ne delati in to ne zadostuje, ako krivico takrat le odstrani, če se že kdo zaradi nje pritoži. Spet ne zadostuje, ako se bere samo na postaji tudi slovensko ime dotičnega kraja; zraven vsakega nemškega napisa mora stati slovenski napis, — kakor zraven „Kasse" — „blagajnica"; zraven „k. k. Postamt" — „c. kr. poštni urad"; zra-
ven „k. k. Telegrafenamt"; „c. kr. brzojavni urad" ; itd.
Pri tej priliki moramo pa ob enem omeniti sploh napise na javnih poslopjih.
Na Koroškem in spodnjem Štajerskem najdeš povsod, na Kranjskem še v mnogih krajili izključljivo nemški napis, „k. k. Postamt", „k. k. Telegrafenamt", „k. k. Lottokollektur", k. k. Bergamt", „k. k. Kreisgericht", „k. k. Steu-eramt" itd. Zares moramo vprašati, ni li mogla vlada v teh svojih šestih letih odstraniti in prepovedati tako neznosnega razžaljenja našega narodnega čuta? Tukaj naj si vlada blagovoljuo ogleda, kako se mi Slovenci povsod na steno pritiskujemo.
Kaj bi drugi narod, kaj bi Nemec storil, če bi se v popolnoma nemškem kraju nad sodnijo nahajal slovenski ali laški napis. To naj vlada prevdarja.
Poslanci ganite se v državnem zboru, povejte pred celim svetom, kako se godi ubogemu slovenskemu narodu v devetnajstem stoletju, zahtevajte z vso resnobnostjo v našem imenu, naj se odpravijo take nepostav-nosti! —
Gospodarske stvari.
Češenj je pre dobro sredstvo zoper napihovanje goveje živine in pasjo steklino.
V	nekem nemškem gospodarskem listu priporoča izkušen živinozdravnik češenj kot izvrsten pomoček zoper napihovanje goveje živine. Vzamejo se na liter mleka tri ali dve drobno razrezaui glavici češnja. Ta zmes se dobro prekuha. potem z deskico trdno zavezne in v hlev na kako mesto postavi, kjer more pri miru stati. Čim bolj se tekočina skisa in bolj zavreje, tim vspešnejše deluje kot zdravilo v slučaju, če kako živinče vsled te bolezni vzboli.
Brž ko se kako živinče napihne, da se mu V4 do 1/2 litra te tekočine vsak četrt ali vsake pol ure, dokler ne ozdravi. Zivinčeta, ki slabo prebavljajo in so ravno zarad tega ti bolezni bolj podvržena od drugih, naj od časa do časa dva ali tri dni zaporedoma '/4 litra na dan te tekočine dobivajo. Tako je napihovanje manj nevarno.
V	novejšem času so posebno Francoski učenjaki in strokovnjaški listi češenj začeli zelo hvaliti in upanje izraževati, da se bode ravno češenj kot dobro zdravilo zoper strašno bolezen pasje stekline porabljati mogel. Češenj deluje posebno ugodno na prebavne iu dihavne organe in na ledvice. Tudi se da dobro rabiti, kedar je treba kde na kakem mestu na telesu mehurje navleči. Že nek star španjski zdravnik je bil češenj z najboljšim vspehom kot zdravilo zoper steklino porabljeval. Devet ljudi je bilo od
steklega psa popadenih. Oni, katerih rane so bile izžgane z razbeljenim železom, so vsi pomrli, oni pa, katere je z česnjem ozdravljal, so popolnoma okrevali. Skuhal je glavico češnja v 720 gramih vode tako, da se je na 500 gramov vkuhala. Od te tekočine je dajal, ko se mu je brž ko mogoče popadena rana s čisto mrzlo vodo izprala in s stolčenim česnjem iz-trla in ž njim obezala, vsak dan po 60 gramov. Razun tega je moral bolenik na tešče po dve glavici češnja na dan s kruhom pojesti. Brž ko ga je besnost pograbila, so se celi čopi češnja pred njega položili, katere je, dokler je besnel, grizel in žvekal, tako da je naposled od češnja, rekel bi, ves omamljen postal.
Po neki naključbi se je v novejšem času na te skušnje zopet pozornost širjik krogov obrnila. Nek mlad kmetje bil namreč od steklega psa popaden. Djali so ga v neko čumato, v kateri je ob stenah dosti češnja v dolgih kitah spletenega za sušenje viselo. Besneč kmet je česnjeve kite raz sten potrgal, češenj žvekal in grizel, ter je propal naposled v neko nezavedno omamo, iz katere se je pré zdrav zopet probudil.
Če damo tudi veljati, da ti poročili obeh zdravnikov ne morete še za dokaz veljati, da je češenj tako rekoč nezmotljivo in gotovo zdravilo v ti strašni bolezni, vendar pa tudi nemo-gočnost njegovih učinkov ni dokazana in želeti je, da se stvar poskuša in dalje zasleduje.
Petelin, ki si perje iz repa piplje.
Y tem slučaju je malo kaj pomagati. Svetuje se, da se perje v repu s kako smrdečo stvarjo namaže, morda s katranom, petrolejem ali s čem takim. Morebiti kaj pomaga.
Sejmi. 23. aprila : v Ptuji ; 24. aprila v Mozirji; 25. aprila pri sv. Jurju na Sčavnici, v Vuzenicah ; 27. aprila v Kozjem, v Smarji pri Jelšah.
Iz Maribora. (Pri občnem zboru družbe duhovnikov) dne 14. t. m. se je sešlo 22 drušbenikov, ki so za bodočo triletno dobo 1885—1887 izvolili naslednjih 7 odbornikov, z ozirom na večino glasov tako razvrste-nih: Košar, Dr. Križanič, Hrg, Ogradi, Modri-njak, Dr. Pajek, Zičkar.
Odbor se je sešel o prvi priliki po dokončani seji in se vstanovil tako-le: Predsednik Fran Košar, predsednikov namestnik Lovro Hrg, denarničar dr. Ivan Križanič, in za tajnika je bil izmed družbenikov izvoljen in z ozirom na § 14 društv. prav. v odbor poklican profesor Anton Ribar. Odbor šteje tedaj za bodočo dobo 8 udov.
Izmed obravnav občnega zbora naj dostavimo to-le:
Se pred volitvo so izrekli vlč. g. stolni dekan Ignacij Orožen, od začetka družbe njeni odbornik in od 1. 1878 tudi njeni denarničar, da jim sedanja premnoga opravila ne dopuščajo, sprejeti nove volitve. Zbor temu ni mogel vgo-varjati, zato pa jim je izrekel za mnogoletni trud in ljudomilo sodelovanje najtoplejšo zahvalo.
Občni zbor je vzel na dalje z veseljem na znanje poročilo o stavljenju društvenega hrama v Dobrnskih toplicah, ter je votiral navdušeno zahvalo č. g. dekanu Korlu Grajšeku za njegovo požrtvovalnost v blagor družbe.
V zadevi spremembe društv. pravil pa se je poročalo to-le:
Iz 18 dekanij ni došlo nobenih nasvetov spremembe; znamenje, da so tamošnji družbeniki s pravili zadovoljni.
Štiri dekanije: sv. Jurij na Sčavnici, sv. Lenart, Šmarje in Zavrče pravila izrecno hvalijo, in iz Št. Lenartske dekanije en sam družbenik drugi točki § 11 oporeka, toda neopravičeno.
Tedaj le iz dveh dekanij, iz Celjske in Novocerkovske so došli prav za prav nasveti na spremembo. Toda v Celjski dekaniji, ki je takrat štela 13 družbenikov, so le 4 gg. premembe nasvetovali, 7 pa se jih je pismeno izreklo zoper vsako premembo. In tudi v Novocerkovski dekaniji jih je med 14 družbeniki le 6 premembe nasvetovalo.
Pri tem položaju je imel odbor pravico, občnemu zboru predlog staviti na prehod k dnevnemu redu. Vendar pa tega ni storil, temveč je v slednji seji 1. 1884 sklenil, občnemu zboru vestno poročati od §. do §. vse nasve-tovane premembe. naj potem vkrene, kakor mu drago.
Občni zbor pa je nasvete poslušal le do §. 7 in vse odbivši sklenil, črez še ostale nasvete prestopiti na dnevni red.
Predsednik je prosil, naj bi zbor še enkrat v podrobni pretres vzel nasvet, ki veli, da naj se za vselej izpusti, ali vsaj začasno (na '/4 ali 1/2 leta) ustavi določba § 6 Nr. 3: „Kdorkoli bi pozneje, kakor je tukaj rečeno, pristopiti hotel, plača toliko goldinarjev letnine, kolikor let je svoj pristop odlagal"; kajti dopričano je, da mnogi duhovniki le zato niso družbi pristopili, ker so se bali, da se bode pri obravnavi nove kongrue tudi premoženje podpornih društev v poštev jemalo. Zdaj ko je minister za uk in bogočastje v imenu vlade v državnem zboru zagotovil, da se tega ni bati, pa bi pristopili morebiti mnogi, ako bi jih doplačilo zamujene letnine ne strašilo. To vvaževajč, je občni zbor sklenil, naj določba ostane, kakor je, odbor pa naj ima pravico, ke-dar se mu dozdeva vmestno, doplačilo zamujene letnine spregledati. Ta polaj-
šava naj služi vsem duhovnim bratom, ki še zvunaj družbe stoje, kakor prisrčno vabilo k pristopu, kakor ga je izrekla tudi diecezna sinoda v svojem 14. dekretu.
Po nasvetu nekega odbornika se tudi letno poročilo z računom ne bode dalje priobčevalo kakor priloga „Slov. Gosp.", ampak potem dekanijskih uradov vsem duhovnikom naše škofije.
Pri sv. Pavlu v Savinjski dolini. (Smrt.) Na praznik od mrtvih vstalega Odrešenika smo v grob položili našega Andreja Kolariča, -katerega je Bog na .veliki petek bil k sebi poklical na plačo za zvesto službo. Tako upatno; saj je rajni „Andrejec" res lepo gospodaril s talenti od Gospoda mu izročenimi, ter je po človeško sodeč, lahko dal račun o svojem hiševa-nju. Znan je bil Andrej Kolarič ne samo domačim okoličanom temveč tudi mnogim rojakom našim, in prepričani smo, da bode vsak njegov znanec rad pritrdil besedi: Bil je pošten mož. A to je gotovo najlepši glas, katerega mu morejo še po smrti dati ljudje; Bog pa je, kateri preiskuje srce človeško. Nadejamo se, da je njegovo ime zapisano v knjigi večnega življenja; a gotovo zapisano ostaje v listju krajevne zgodovine naše. Kakor veren sin sv. matere katol. cerkve, tako je bil pokojnik tudi zvest sin slovenskega naroda. Zato časten mu spomin tudi v tem listu, katerega naročnik in marljiv čitatelj je bil naš Andrej!
Iz Ponikve. (N e m š k u t a r s k o spletke, krajni šolski svet.) Nemškutarji imajo zvit rep. Nehote se mora človek čuditi njih pre-kanjenosti in brezsramnosti, s katero si prizadevajo, da bi razširili svojo liberalno modrost med slovenskimi kmeti. Vsako sredstvo jim je po volji in če jim eno odreče, hitro si v svojej prebrisanosti izmislijo drugo. Tako so hoteli pri nas narediti poddružnico za razpefauje laži-lističa „kmetskega prijatelja". Ali spodletelo jim je. Celjski nemškutarji namreč oddali so tukajšnjemu slovenskemu trgovcu mnogo lističev, da jih porabi pri zavijanju blaga, češ: tako bode list gotovo in po prav nedolžnej poti prišel v roke kmetu. Ali ni to velika zvijačnost? Nemškutarji dobro vedo, da slovenski kmet rad bere in da bi morda sčasoma se le nalezel njihovega duha, če bi zdaj pa zdaj dobil kak kos take hrane za vžitek. Mi radi verjamemo besedam trgovca, da v prvem hipu ni slutil nič hudega ter ni sprevidel namena nemškutarjev, ja, mi ugovarjamo celo, da bi bil on njih privrženec, sumljivo se nam pa zdi, zakaj ni hotel „Kmetskega prijatelja"zamenjati z listoma „Slov. Narodom" in „Slov. Gospodarjem", katera sta se mu hotela dati v zameno? — „Kmetski prijatelj'1 prihaja pa tudi od drugod na Ponikvo in ima tukaj zelo dobrega in urnega poverjenika. Veliko listov pride tudi iz Smarija in kakor zanesljive osobe pravijo, naravno iz rok
osobja, ki ima sicer vse drugo opravilo. Odkod pa osobje te liste dobi, nam je jasna uganka. — Zadnjo nedeljo morala bi biti tukaj volitev načelnika krajnemu šolskemu svetu. Prišli so bili vsi udje kraj. šolskega sveta razun enega, to pa je bilo možu, ki svojo globoko modrost zajema iz „Tagespošte" in „Deutsche Wacht" (slovenskega lista še ni nikdar prebral) dovolj, da je oblastno določil nesklepčnost seje. Kmetje so mu milostno prikimali „oni že vejo" ter se razšli. Volitev je sedaj preložena na soboto 25. t. m. Upamo da se tedaj kmetje ne bodo dali vgnati v kozji rog in da bodejo volili enega iz svoje sredine, ne pa „gospoda", ki še ni nikdar odločno pokazal svoje narodnosti.
Za danes dovolj, gospod urednik, ko se bodem zopet oglasil, poročal Vam bodeni veliko zanimivega, tedaj bodem posegel malo globlje v vrečo in privlekel iž nje jako pisane reči.
Iz Celj a. (Slovenske stranke in nemško u r a d o v a n j e.) Prijatelj izmed kmetov nam piše: Dva soseda sta se pogodila, da ima eden od njiju pravico, iz zemlje drugega „nakop" za svoj vinograd jemati. Vsak Slovenec ve, kaj je nakop pri vinogradih. Gospodje pri dotični sodniji pa tega niso vedeli, in ker se tem gospodom v prid nemško uraduje, zapisali so pri sodniji v svoji nemščini, da ima posestnik vinograda pravico „listje" za svoj vinograd s sosedove zemlje jemati. — Tu ga imate! Kaj je nakop, kaj pa zopet listje? Tudi ta dogodek kaže, kako škodljivo je za Slovence nemško uradovati. In vendar vse naše zastopnike, ki nam slovensko pišejo, križem gledajo.
Na Paki. V naši vesi imamo dve proda-jalnici; v obeh se dobiva izvrstno blago po primerni ceni in tudi postrežba je dobra; le napis nad eno prodajalnico se nam nikakor ne dopade, ker je — nemški. G. prodajalec sam je Slovenec, kupci so tudi izključljivo Slovenci; zato želimo vsi, da se nemški napis odstrani ter se s slovenskim nadomesti. Bilo bi to njemu in občini v čast, ljudstvu pa v spodbudo.
Opazovač.
Politični ogSed.
Avstrijske dežele. Včeraj so se poslanci državnega zbora še enkrat zbrali v cesarskem dvoru k prestolnemu govoru, s katerim zakjlu-čijo presvitli cesar šestletno zasedanje. V tem govoru izrekuje cesar najpred svojo zahvalo državnemu zboru za njegovo požrtvovalnost in pravo uvaževanje državnih koristi; potem naštevajo njegova dela in uspehe, pred vsem pospeševanje duševnih zadev avstrijskih ljudstev po dobro premišljenih sklepih o poduku in vzgoji mladine, o ustanovljenju in razširjanju učilišč, o pospeševanju obrtnijskega poduka in zboljšanju duhovniške plače; omenjajo
vrle uspehe za gospodarstvo, promet iu trgovino, kar se že zdaj kaže v tem, da se je državni kredit očitno zboljšal; zato lehko državni zbor z dobro zavestjo se ozira na svoje delo, da je delal na srečo in korist domovine in vseh ljudstev. Dobre razmere z vsemi državami dajejo upanje, da bode v naši državi mir ohranjen, in tako hoče vlada vstrajno po na-stopljeni poti napredovati in svojo nalogo izvrševati in dovršiti.
Svitli cesar so imenovali cesarjeviča Rudolfa za polkovnika in imatelja prvega polka ulancev ter podelili baronu Beku, načelniku generalnega štaba, veliki križ Leopoldovega reda. — Gosposka zbornica je pretečeni teden med drugimi prevdarila dvoje jako važnih vprašanj, namreč : 1) Ali je prav, da se potepuhi po prisilnih de-lalnicah k delu silijo in 2) o napravi in vzdrževanju takih posilnih delalnic. Sprejela se je konečno postava, da se bodo postopači, kateri so posebno kmečko ljudstvo nadlegovali, zaprli po prisilnih delalnicah. — Preteklo soboto se je hrvatski deželni zbor zopet otvoril. Sestava zabora se ni nič spremenila po dopolnilnih volitvah. — Naslednik Schwarzenberg-ov v Pragi bode brž ko ne grof Schönborn, kateri je od stolnega kapitola in ministerstva predlagan.— Nove volitve za državni zbor se bodo vršile od S. —15. junija. —
Vnanje države. Po časnikih se bere, da se bode letos zopet sošli ruski, avstrijski in nemški cesar in sicer v Galiciji. — 18. .aprila so praznovali v Rusiji tisočletnico sv. Metoda; zato je prišlo v Petrograd veliko odločilnih Slovanov, med njimi tudi bolgarski metropolit in Ristič, bivši srbski ministerski predsednik. Slovesne božje službe v Izakovi cerkvi so se udeležili car in carica in veliko vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Rusi so na Kavkazu zbrali 30.000 vojakov, kateri so se podali na na Afgansko mejo v Sarak; v Sebastopolu se dela več novih ruskih topnjač; nihče ne ve, bode se li mir ohranil ali ne. „Moskavskija Vedo-mosti" pišejo, da je angleško-ruska vojska, neizogibna, ako Angleška ne popusti zasedene luke Hamilton. — Francoska in Kitajska vlada sklepati mir. Dva Kitajska poslanca sta odpotovala iz Pekinga v Tonking, da se sklene stalni mir. — Tudi republiki Guatemala in Sansalvador napravili ste mir in se je oklicala splošnja amnestija. — Laška vseučilišča, katera so bila od naučnega ministra zarad dijaških uporov zaprta, so se zopet odprla.
Za poduk in kratek čas.
Kuga na slov. Štajerskem.
Dravsko polje, tako slavno, tolikokrat s človeško krvijo močeno odmevalo je pogostoma
ne samo od bojnega kriča in stoka smrtno ranjenih vojščakov, ampak tudi od milega zdiho-vanja in plakanja umirajočih v groznem pomoru. Prodnata zemlja ptujskega polja je popila tako nekatero solzo, ki jo je povzročila bleda pošast kuge. Osobito so solze britkosti tekle prav obilno v sedemnajstem stoletji, ko je angelj morije tudi te kraje nekaterekrati obiskal. Zato se pa v Ptuj i in na dravskem polji še dende-nešnji nahaja največ kužnih spominkov ravno iz ove dobe.
Najst irejši kužni križ iz sedemnajstega stoletja stoji v Oslušovcih tik velike ceste, ki pelja iz Ptuja v Ormož, in nam naznanja, da je brezusmiljena morilka pobirala svoje žrtve po ptujskem polji uže 1. 1614. Prej ko ne je tudi o vi križ, ki stoji pod lipo pri sv. Marku ob veliki cestir iz Ptuja v Bori in kterega je dal oski'bnik markovske grajščine, Jernej Wres-niker 1. 1617 postaviti, — kužni spomenik;—-pa kaj gotovega nam ni znano.
Prava doba britkosti se je za te kraje začela še le z 1. 1623. Za zlo vročo in nezdravo spomladjo sledilo je še bolj gorko leto z lakoto, dragoto in kugo. Slednja je v letih 1623 do 1625 davila v Ptuji tako hudo, da si ni upal nikdo tri leta tje. Potem je sicer za nekoliko let prenehala, pa 1. 1640 se je zopet prikazala. Toda takrat menda ni posebno hudo morila, ker zapisniki naštevajo le malo kužnih žrtev. Tudi v letih 1641, 1642, 1643 in 1644 prikazala se je morilka nekaterekrati na ptujskem polji, a večidel samo v posameznih hišah, le v Kicaru blizo Ptuja morila je leta 1641 precej hudo, kar razvidimo iz križa, ki ondi stoji. L. 1645 začela je precej hudo daviti v Ptuji in okolici. Meseca avgusta je v mestu bilo uže 17 hiš zaprtih in den za dnevom umrlo je za kugo 8 do 9 oseb. Tudi samostan minori-tov je v tem letu zgubil 5, ali kakor trdijo drugi, celo 9 udov.
Iz mesta se je nevarna bolezen po neprevidnosti meščanov zatepla tudi v Haloze. Ker jih je semtertje, posebno pa pri sv. Vidu mnogo umrlo, je v vinogradih in na polji delo zaostalo, in ubogi ljudje, katerim je smrt bila prizanesla, so trpeli hudo pomanjkanje in niso imeli sčim davkov plačati. Zato je župnik pri sv. Vidu, Tomaž Zohely prosil pri deželni vladi znižanja davkov za svoje farane. Isto so storili tudi dominikani in minoriti v Ptuji. Prvim so bili vsled tega davki znižani za 834 fl., drugim pa za 655 fl.
Da bi Bog hudo šibo odvrnil, obrnoli so se meščani in okoliščani zaupljivo k sv. Roku ter so obljubili, da bodo, ako kuga preneha, postavili cerkvico ovemu svetniku v čast. In res uže 1. 1G46 je v Ptuji in okolici kuga prenehala, med tem ko je v drugih krajih slov. Štajerja, osobito v celjskem okrožji davila huje,
kakor kedaj koli poprej. Vsled storjene obljube je torej nek Ivan Rajavee iz Hajdine začel pri meščanih in okoličanih pobirati milodarov i a s temi zidati cerkvico sv. Roka na majhnem gričku zunaj mesta, v katerem je baje kralj Hunov, Atila pokopan. Uboštvo je bilo sicer veliko, a kljubu temu se je od leta do leta nabralo toliko, da je cerkvica 1. 1650 bila gotova. V njej se je zanaprej več, kakor sto let ob raznih dnevih obhajala služba božja in pogostoma so dohajali tje v procesijah verni kristijani, da bi se mogočnemu priprošnjiku pri Bogu priporo-čevali. Ali vsled ukaza cesarja Jožefa II. zadela je 1. 1786 tudi to cerkvico žalostna osoda, da je bila v vojaški magacin spremenjena. Pri tej priložnosti je nek vojak zapisal na zahodno steno sledeče besede: „Sv. Rok, v katerega^če-ščenje je bila ta cerkvica nekdaj postavljena, odpusti nam kristijanom, ki tvoje svetišče one-častujemo. Toda vtegnejo še priti časi, ko te bomo zopet pomoči prosili". — Dne 5. novembra 1. 1818. so okoličani ovo cerkvico od vlade za 714 fl. kupili, lepo osnažili in zopet blagosloviti dali. In še dendenešnji stoji na gričku ter opominja Ptujčane, naj ne pozabijo na žalostne dni obiskovanja božjega in naj dajo hvalo Bogu, ki jih dendenes enakih nezgod milostljivo varuje.	(Dalje prih )
Smešnica 17. Zakaj pa ljudje tata, kte-rega zaprejo, imenujejo „ubogega" človeka? — Ker bogatih tatov ne zapirajo!
Bazne stvari.
(Sv. birmo) bodo mil. knez in škof pri-uodnji mesec delili v Breški dekaniji in sicer: 13. majuika v Sevnici, 14. v Brežicah, 15. v Do-bovi, 16. na Bizeljskem, 17. v Pišecah, 18. v Sromljah, 19. v Vidmu, 20. v Koprivnici in 21. v Rajhenbergu.
(Zakrament sv. birme) se bode letos tudi delil v Ptujski dekaniji od 5 — 13. junija, v Lenartski dekaniji od 17 — 25. junija in v Gornjo-graški dekaniji od 3—9. avgusta.
(Presvitli cesar) podarili so občini Kamci pri Mariboru za razširjenje šole 200 fl.
(f Umrl) je č, g. Tvorkievič, vojaški župnik v Gradcu.
(Ptujska čitalnica) imenovala je škofa Strossmajer-ja za častnega člana.
(Novo osnovana čitalnica) pri sv. Petru pod sv. Gorami se bo 26. t. m. popoldne ob 4. uri slovesno otvorila K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Dar.) Naš rojak gosp. Ant. Gregorič iz Ptuja je tukajšnjej šoli blagovolil lepo podobo sv. apost. Cirila in Metoda darovati, za kar se mu v imenu kraj. šol. sveta izrekuje najsrčneja zahvala.
(Starost človeška). Srednja starost človeška je 28 let. Četrti del ljudi umrje pred 7. in polovica pred 17. letom. Med 1000 ljudi učaka samo eden 100 let. Na celi zemlji umrje vsak dan okoli 90.000 ljudi.
(Krajevna zastava) bode letos meseca septembra v Mariboru. Predsednik razstavne komisije je gosp. dr. Mulle, njegov namestnik pa g. Kalman, ravnatelj vinorejske šole.
(Velika voda.) 1'retečeni teden je Drava tako narasla, da se je voža na Ormužkem brodu utrgala.
(Hiša za bolehne duhovnike) se stavi na Dobrni na račun družbe duhovnikov Lavantinske škofije. Dne 10. aprila so č. gosp. dekan Gajšek slovesno temeljni kamen vložili.
(V t op 1 j e ne c,) katerega so uni teden pri Mariboru iz Drave potegnili, je bojda Franc Ogrizek, brat Slatinskega župana.
(V Ormožu) pri drugi volitvi za mestni zastop sta v tretjem razredu voljena dva narodna gospoda: Dr. Omulec in Jakob Zinko in dva druga ponudnika.
(V deželnem šolskem svetu) v Gradcu so sklenili, opustiti vstanovljenje nove šole v Boj snu v Breškem okraji in dovoliti po eden spore dni razred v Smarjr-in pri sv. Petru pri Radgoni, potem razširiti šoli v Sevnici in pri sv. Vidu pri Ptuji v štirirazrednice. — Her-mina Omulec je bila postavljena za učiteljico ročnih del za okoličansko šolo v Ptuji in na Hajdinju.
(Smarnice.) V zalogi katoliške bukvarne v Ljubljani so izšle „Smarnice" za leto 18S5 z naslovom: „A ve Marija! Podučljivo v razlaganje molitve Ceščena si Marija! Za Smar-nično opravilo spisal Jož. Kerčon, duhoven ljubljanske škofije." Več povč „Inserat." Dobiva se tudi pri Jan. Leon-u v Mariboru.
(Duhovske spremembe v Lav. škofiji.) C. g. Fr. Nachtigal postal je župnik pri sv. Ožbaltu; e. g. Ivan Govedič je provizor v Šoštanji; č. g. Ferd. Majcen, pride kot katehet in mestni kaplan v Ptuj ; č. g. Franc Irgl kot nemški pridgar in katehet v Celje. Prestavljeni so še čč. gg. kaplani: Vincenc Cepin v Šoštanj, Janez Wolf v Gornjigrad, Jožef Ilešič k sv. Petru pri Radgoni. Kaplanija v Središču ostane začasno izpraznjena.
(Spremembe pri učitelj stvu.) G. Ignac Karba postal je stalni učitelj pri sv. Križu blizo Ljutomera; g. Fr. Pinter, dosedaj proviz. učitelj v Stopercah pride za podučitelja k sv. Barbari v Halozah.
Loterijne številke:
V Gradci 18. aprila 1885: 83, 36, 53, 59, 35 Na Dunaji „ „	63, 62, 4, 41, 73
I	Prihodnje srečkanje 2. maja 1885.

Prostovoljna prodaja.
Lepo posestvo poleg cerkve sv. Jurja, lep vrt z mladim sadnim drevjem nasajen, zraven hrama studenec, vse v najboljšem stanu za vsako gospodarstvo ali kupčijo pripravljeno.
Več pove
Ana Planer,
pri sv. Jurju pošta sv. Lenart v slovenskih goricah.
Ibiaanih».
Trije živinski sejmi, ki so pri sv. Barbari v Halozah že davno irstanovljeni, so 20. marca, 1. maja in 4. decembra vsako leto. G. kupci in prodajalci živine na noge torej 1. maja!
Stojnine ne bo nihče plačal.
Sv. Barbara v Halo/ali, dne 14. aprila 1885.
.Jurij lilinc,
predstojnik.
Praktikasifa
iz dobre hiše, ki je dovršil vsaj spodnje srednje šole ter je slovenščine in nemščine zmožen, išče slovenska tvrdka v Trstu.
Ponudbe naj se pošiljajo: G G Št. 3 poste re stante v Trstu.	1—2
Anton Jellen,
urar v Trbovljah (Trifail)
prodaja in popravlja po prav nizki ceni, stenske in žepne ure in brušene, za oči primerne očale. Sprejema tudi v popravilo zlate in srebrne reči.
Priporočba.
Podpisani si usoja častitim trgovcem in stavbar^em vsako v njegovo stroko spadajoče li 1 jučavničarsko tlelo priporočati.
Tudi opozarja lastnike fabrik in poljedelskih strojev, da vsaki liv iz železa (do 20(1 kg.), iz kovine in cinka po poslanih modelih ali pa po zriskih in podatkih izvrši. Zlomljeni livni deli se vnovič lijejo, ako se mu ovi deli pošljejo. Pogoji so ceni. Modeli se zaračuuijo po lastni kupni ceni.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Lorber,
ključavničar in livar železa in kovine v ¡Žavon (Sachsenfeld). l_2	Železniška postaja: Celje.
TA I* I L O
k seji občnega zbora okrajne posojilnice. Posvetovalo se bode:
1.	O računu za leto 1884 z določilom o letnem pridobičku in odvezi načelstva;
2.	bode izločitev društvenih udov, ki društvenih pravil ne izpolnjujejo;
3.	nadomestenje 5 udov nadzornega sve-tovalstva;
4.	volitev 3 udov v cenilno komisijo.
Seja je v nedeljo 3. majnika t. 1. v šolskem poslopju v Ljutomeru in se začne ob 8. uri predpoldnevom.
V	Ljutomeru dne 15. aprila 1885.
Ravnateljstvo.
Naznanilo.
V	zalogi podpisane bukvarne so izšle „Smarnice" za leto 1885 z naslovom:
AVE MARIJA!
PcdncljiTo razlaganje molitve „Češčena si Marija!"
Za Šmarnieno opravilo spisal
JOŽEF KERČON,
duhoven ljubljanske škofije.
Z dovoljenjem visokočastitega kapitelvikarstva ljubljanske škofije.
XII, 338 str.
Te „Smarnice" se odlikujejo po posebno dobro odbraui tvarini in praktični izdelavi. Že ime preč. gosp. pisatelja, vnetega pospeše-vatelja Marijine slave, je porok, da bo ta prelepa Marijina knjiga v srcih vernih Slovencev na novo poživila ljubezen in vdanost do pre-čiste Device in Matere Marije ter posebno dobro služila prelepi majnikovi pobožnosti.
Tvarina je tako le razvrstena:
Materni (lom — Marijina prva daritev — Mati, pozdravljena od Boga — Mati, pozdravljena od ljudi — Materno imo (2) — Materno srce (2) — Materna čast — Materna slava (2) — Materni dar (4) — Materna sreča (3) — Materna moč (3) — Materna bolečina (3) — Materni blagoslov (4) — Materna zvestoba (2) — Materna beseda za slovo — Pridejana je sv. maša, molitve po vsaki tihi maši, lavretanske litanljo in sv. križev pot.
Cena te knjige je naslednja:
Vezane v pol usnji . . . . fl. —. 90
„ vse v usnji . . . . „ 1. —
„ „ „ „ zlata obreza „ 1.20
Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček.
i-2_Katoliška Mvarna y Ljubljani.
Mo organista in mežiiji
išče 27 let star človek, oženj en na kako farno cerkev. — Več pové Jan. Leon v Mariboru.
2-2
Vabilo
k občnemu zboru ormoške posojilnice, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo, ki bode v nedeljo 26. aprila 1885 ob 3. uri popoldne
y čitalnični dvorani y Ormožu.
Dnevni red:
1. Poročilo predstojnikovo, polaganje ko-nečnega računa in bilance za leto 1884.
¡8. Poročilo nadzorništva o računu in bilanci za leto 1884.
3.	Predlog predstojništva in nadzorništva u a j ac čisti dobiček izroči zadružnemu premoženju.
4.	Dopolnilna volitev enega uda v pred-stojništvo, oziroma podpredsednika mesto pokojnega gospoda dekana Jožefa Siegfrida Sporna.
5.	Mogoči predlogi.
V Ormožu dne 7. aprila 1885.
Ivan Vertnik, Dr. Ivan Geršak,
knjigovodja.
predstojnik.
M zoper trganje
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite
__itd., malo časa, če se rabi, pa mine
Stl)uf;raarfi.popolnem trganje, kar dokazuje obilo zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah ii 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 fl. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Planinski zeliščni sirop kranjski
á r»<3 kr.,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji
DSS" v lekarni „pri samorogu"
Julij pl,Trukoczy-ja
na Mestnem Ir£ii v IJ nli!j¡i ni.
Velik živinski sejem
bo 28. aprila pri sv. Antoniju v Slov. goricah.	2-2
Sesaljke
solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike,rude, vodnake, dalje vcdotočne cev, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine in gumija,
kovinsko blago
vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in razne podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, poprijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za narejanje plina, varovalno orodje, posode za kolomaz, hollanderje,
pipe za narejanje pen na pivu
naposled
blago iz lite kovnine in mednine
po obrazcih
priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo
ALBERT SAMASSA
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v
Lj ubija 11 i.
Podrobne cenilnike doposilja brezplačno in franico.
Ste
#
T
Izvrsten med
(garantiran pitanec), v plehastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr ), škatlja 30 kr.,
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
2 Oroslavu Dolencu,
CD	7
svečarji v T^jiibljaiii.