PoStnlna plačana v gotovln! iKhaja TBak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- n«5'50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Jlova $)oba Cut 1J5* DU Kedftkcija in aprava: Celj«, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračaj«. Oglasi po tarifu. Stev. 15. Celje, petek 10. aprila 1936. Leto XVIIL Solski upravitelj Fran Voglar odhaja Celje, 10. aprila Gosp. Fran Voglar, upravitelj oko- liške deške narodne Sole v Celju, je prejel v sredo dekret o razrešitvi in izročil posle novemu upravitelju. Z g. Voglarjem zapušča zavod od- ličen šolnik, kremenit nacionalen mož in zaslužen delavec. Gosp. Voglar se je rodil 15. maja 1879. v Leskovcu pri Krškem. Dne 15. julija 1899. je maturiral na ljubljanskem učiteljišču in nastopil 15. septembra istega leta službo pomožnega učitelja na okoliški deški Soli v Celju. Dne 26.oktobra 1922. je bil imenovan za upravitelja te Sole In ostal na njej vse do razrešitve. Ko je prišel leta 1899. v Celje, se je oko- liška šola pretvorila iz štirirazredne v petrazredno, v teku let pa se je izpo- polnila v osemrazredno, tako da ima sedaj 19 razredov in sicerl! razredov osnovne Sole, pet razredov viSje na- rodne Sole, en pomožni razred za de- fektno deco s paralelko in otroSki vr- lec. Gosp. upravitelj Voglar si je pri- dobil izrednih zaslug za razvoi zavoda in za novo, veliko poslopje okoliSke deSke narodne Sole v Celju, ki je bilo zgrajeno v letih 1926. in 1927. V po- slopju sta tudi nameščeni kmetska in gospodinjska nadaljevalna Sola, ki jo je on ustanovil. Vodil je tudi kmetsko nadaljevalno Solo ter poučeval na tr- govski in obrtni nadaljevalni Soli. Gosp. upravitelj Voglar se je z ve- liko vnemo udejstvoval tudi izven Sole. Mnogo let je bil član celjskega mest- nega sveta in referent prosvetnega odbora. Je clan upravnega odbora cen- trale JUU v Beogradu ter Clan uprav- nega odbora in gospodarskega sveta Ijubljanske sekcije JUU. Kot soustano- vitelj Učiteljske gospodarske in kre- ditne zadruge v Celju je bil njen od- bornik, tajnik in blagajnik. Tudi mnoge druge nacionalne, kulturne in gospo- darske organizacije ga cenijo kot zvestega člana in požrtvovalnega so- delavca. Delo g. upr. Voglarja je naSlo priznanje tudi na najviSjem mestu in je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Gosp. Voglar ima sina Branka, ki je oficir naSe vojne mornarice. Gosp. upravitelju Voglarju, ki ga prebivalstvo visoko spoštuje, želimo sedaj po razreSitvi Se dolgo vrsto let zdravja, zadovoljstva in uspeSnega javnega udejstvovanjal Razrešitev dveh šolskih upraviteljev Cel je, 10. aprila Te dni sta bila razreSena g. Rudolf Wudler, solski upravitelj v Petrovčah in g. Belan Schmid, šolski upravitelj na Dobrni pri Celju, dva zgledna in priljubljena Solnika ter agilna javna delavca. Gosp. upravitelj Wudler se je rodil 6. avgusta 1878. v Lihnični vasi pri Cmureku. V Celju je absolviral nižjo gimnazijo, nato pa odšel na učiteljiSče v Maribor, kjer je maturiral 10. julija 1899. Istega leta je nastopil službo suplenta na šoli v Št. Ilju v Slov. go- ricah, potem je služboval v Grižab, Mozirju in spet v Grižah. Dne 1. aprila 1912. je bil imenovan za Solskega u- pravitelja v Libojah, dne 1. novembra 1919. pa za Solskega upravitelja v Petrovčah, kjer je vodil tudi kmetijsko nadaljevalno Solo. V srečnem zakonu s soprogo go. Ido, rojeno BožiČevo, sta se mu rodila hčerka Vanda, ki je pred nekaj leti umrla, in sin Boris, ki študira na Ijubljanski univerzi. Gosp. upravitelj Wudler si je pri dobil mnogo zaslug tudi v javnem udejstvovanju kot starosta Sokolü, podpredsednik podružnice CMD in tat nik Slovenskega vrtnarskega druStva v Petrovčah, kot odbornik čebelarske podružnice za Savinjsko dolino s 9e~ dežem v Št. Pavlu pri Preboldu, kot poslovodja Hranilnice in posojilnice v Grižah ter kot tajnik Učiteljske go- s^odarske in kreditne zadruge v Celju. Tudi pri raznih drugih nacionalnih in kulturnih društvih deluje z vso Iju- beznijo in nesebičnostjo. Leta 1929. je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Šolski upravitelj g. Belan Schmid se je rodil 1. marca 1875. v PilStajnu. Leta 1895. je maturiral na učiteljiSču v Ljubljani. V novembru 1897. je na- stopil službo učitelja v Št. Pavlu pri Preboldu, dne 20. novembra 1919. pa je bil imenovan za Solskega upravi- telja na Dobrni. Gosp. upravitelj Schmid je navduSen prijatelj glasbe. Na Do- brni se udejstvuje kot izvrsten pevo vodjai pa tudi pri raznih drugih društvih sodeluje z veseljem in uspehom. Tudi on je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Njegova soproga ga. Fani, roj. Petrakova, mu je rodila hčerko Pavlo, ki je uradnica na sreskem na- čelstvu v Celju, in sina Vladimira, ki se kot absolviran filozof specializira v Berlinu. Šolskima upraviteljima gg. Wudlerju in Schmidu iskreno želimo, da bi de- Iovala Se dolgo vrsto let med narodom, ki jima iz srca vrača njuno ljubezen. Delovanje Muzejskega društva v Celju Muzejsko drušlvo v Celju je imelo v torek zvečer svoj redni letni obern zbor v Narodnem domu. Predsednik g. prof. Orožen in g. prof. Brodar sta podala dve zanimivi poročili: pr- vi zlasti o novih pridobitvah raznih predmetov za niuzej in o raziskova- njih v bližuji okolici Cclja, drugi pu o delu in najdbah v Potoeki zijalki na Olševi v času od 18. junija do 15. avgusta 19^5 ter o novih paleolitskih postajah pri V-olonju in Sv. Križu pri Üelih vodaJ). übe porocili bosta oh- javijeni v strokovuem tisku. Obetii «bor se je gg. prof. Orožnu in Brodar- ju zah-valil za njuno požrtvovalno de- lü- J>o blagajiiiškem poročilu pis. rav- "atelja g. ^O1.^a posnemamo, da se drustveni Uohodki krčijo in da je na- daljnje razisk„vanje PotoCke zijalhe in drugjU paleolitskih postaj skoraj že ogroženo. Piejšnja leta je preje- malo društvo podpore od raznih dc- narnih zavoclov, ki so se ga sponmili ob letuih bilancuü. Zdaj so te pod- pore popolnoma iaostalo. Blagaj*iik se jo zahvalil meštni občini ccljski in banski upravi za podpoio. Po po- ročilii revizorjev je prejel vos odbor razrešnico. Na predlog predsednika gosp. prof. Orožna je bil soglasno izvoljen za eastnega člana Muzejskega društva konservator g. dr. Fran Stele, ki si j-e pri dobil v. restaviwijo Celjskeg-a stro- pa v grofiji in slik v mestni župni cerkvi mnogo zaslug za umoinostno /godovino Cel ja. SogJasno je bil izvoljen nov od- bor, ki ga tvorijo gg. predsednik prof, .lauko Orožen, podpredsednik pro- s-vetni inspektor v p. in ravnatelj MoJ»orjeve tiskarne dr, Frau Kotnik, lajnik prof. Ivan Mlinar, blagajnik pisaniiški ravnatelj Anton Zorko. odborniki prof. SreCko Brodar, dr. Ernest Kalan, narodni jjOslafHH1 Iv. Prekoršek in prof. dr. Pavel Strnišek, mainestnika direktor Fran Mravljak m Martin Perc, revizorja urednik Hado Pečnik in ravnatelj Tvan Cer- uej. Pri sluCajnostih se je med drxigim poudarjalo, da je šla mestna obČ.ina muzeju glede njegavili prostorov si- cer na roko, da so pa prostori za razmah niuzeja še vedno nezadostni. Znameniti teharski sadjar Miha Vizjak Pečovšek (K odkritju spominski» plošte) Dauašnji rod, ki kupuje na celj- skein (rgu leto za letom sine češnje za vkuliavaiijc, z«, zobanje so skoraj nialce drage, pač m^ pornisli, kako j*e piisol tako odliren sad v naš celjski okoliš. O'.esenj je seveda dosti, (oda kako- vostnili iii j'avno preobilo. Vecinoniw pa so dorna s Pecovja pri Teharju, kjer je v letih 1840—1890 gospodaril znameniti sadjar MJha Vizjak. l/.lia- jal je iz stare rod bine telinrskih ple- mičev, saj je bil še njegov oče Ja- nez plemič ali »Edling«, kakor so v starih časili pravili. Tako jv na.mre.raz- nik. Na belo nedeljo odkrijejo temu zaslužneimi Teharrami spominsko plofiCo. J. GOSAK Letošnje knjige Vodnikove družbe Vodnikova družba v Ljubljani bo izda.la za leto 1930. sledečc štiri knji- ge: 1. Vodnikovo pratiko za leto 1937. v redakciji dr. Pavla. Kai'lina. Ta prava ljudska čitanka, ki se je v de- setih letih tako prikupila vsem na- šim članom, ho spet pestra po vsc- l>iui in opromi, zanimiva, zai>avna in |)(Hična. Vsak.bo nnsel v wyoj kaj ])o- '; trehnega zas<>. 2. Franceta Bevka pavest: »Srebr- niki«. To najnovejše or.liriio delo na- šega prizuanega mojstra se godi, ka- kor večina povesti te^i priljubljene ga pisatelja, nekje v goriških hribih. Slika nain hortve starega gospodarja /- rnladim, lahkomisehnm /A'torn, horb-e za srebrnike, ponos in zaklad hiše in grünt«. Mlada. žemi sj)ocet ka seveda diži z inožoi.u m skoraj bi prišlo do zločina, a j?'e pravočasno t'pozna znaeaj nevi'ednega inoza, ki naposled izgine v svet, medtem ko ona najde srečo z drugim, ki res Jju- bi grunt in »jo. Povest izzveni v Imr monijo kmečkih src pusvečenih gru- i.li in delu v tišini. \ ;\. Ivana Albrehta povest: »Zare- čani«. Pisatelj nas vodi v Zarečje na Krasu, v polpret^klo ^ek, nakar j se je g. Voglai* ginjen zahvalil za po- Castitev ter se poslovil od uCiteljske- GASILSKA TOMBOLA 1. VI. 1936 v Celju ga zbora in šolske mladine V sredo je prevzel posle tudi novi upraviteij mestne deške osnovne sole g. Franc Lužnik. c Katoliška služba božja na veliko soboto in o Veliki noči. Na veliko so- boto ob 6. zjutraj bo v župni cerkvi blagoslovitev ognja, velikonoCne sve- Ce in krstne vode, nato pa slovesna maša. Ob 14. bo blagoslovitev jestvin v Marijini, ob 15. pa v župni cerkvi. Vstajenje bo ob 16. v kapucinski, ob 17. v Marijini in ob 18. v župni cer- kvi. Na velikonoCno nedeljo bo ob 10. v župni cerkvi slovesna maša, ob 14.30 pridiga in darovanjo za uboge, na velikonoCni ponedeljek bo ob 10. maša v cerkv.ici sv. Miklavža, ob 10.30 pa tiha maša v župni cerkvi. V cerkvi sv. Jožefa bo v soboto ob G. zjutraj blagoslovitev ognja in veliko- noCne sveCe, ob 17. blagoslovitev jest- vin, v nedeljo ob 4. zjutraj prva ma- ša, ob 8. zadnja maša, ob 16. pa slo- vesne veCernice i'ii petje velikonoC- nih pesmi. c Večer slovenske besede — sodob- ne lirike. Društvo jugos.l. akademi- kov v Celju priredi v soboto 18. t. m. ob 20. v Mestnem gledalisCu veCei* slovenske besede, na katerem bodo osebno recitirali iz svojih pesniških del najvidnejši predstavniki sloven- ske sodobne lirike. So to znani sode- lavci pri »Ljubljanskem Zvonu«, »Domu ki svetu« in »Sodobnosti« in sicer: Bogomil Fatur, «aš najmlajši pomembni lirik bo recitiral pesmi pok. SreCka Kosovela, iz svojih zbirk pa bodo recitirali Miran Jarc, Tone Seliškar, Anton Vodnik, Edvard Koc- bek, Božo Vodušek, Mile KlopCiC in Bogomil Fatur. Uvodna beseda pa bo skušala prikazat.i prerez sodobne slo- venske lirike. Prepričani smo, da bo nudil ta veCer kar najveC umetniš- kega užitka. Zato priCakuje priprav- ljalni odbor, da se bo vsa kulturna javnost udeležila v 5iin veßjem šte- vilu veCera naše besede in tako po- kazala svoje zanimanje za slovensko kulturo. Hona trgooina s steftlom in porcslanom FRANC STRUPl Preiernowa ulioa 4 priporoča svojo bogato zalogo stekla in porcelana po konkurenčnih cenah. c Proračun mestne obeino celjske za 1. 1936/37 z rednimi izdatki in do- hodki v znesku 14,709.952 Din ter iz- rednimi izdatki in dohodki v znesku 485.000 Din je finančno ministrstvo odobrilo s svojim odlokom z dne 31. inarca. Mestiio poglavarsivo sedaj razglaša proraCunsko uredbo za leto 1936/37, pravilnik o pobiranju obCin- ske davšCine na vozila in pravilnik o pobiranju uvoznine v mestni ob- Cini celjski, ki so nabiti na obCinski uradni deski. c Društvo hišaili posestnikov za Celje in okolico jo n^elo v soboto zveCer obCni zbor. Po poroCilih funk- cionarjev je razpravljul predsednik Zveze drustev hišnih posestnikov za dravsko banovino j. Frelili iz Ljub- ljane o položaju in težnjah hišnih pos-estnikov. Na predlog g. Gamsa je bilo sklenjeno, da prispeva društvo 1000 Din za spomefiiik ki*alju Ale- ksandru I. v Celju pod pogojem, da se z akeijo za spoincnik oživotvori socialna ustanova. Obtni zbor je ape- liral na vse hišne posestnike, da upoštevajo težki gmoLni položaj ne- katerih slojev, zlasti državnih nameŠ- Cencev in da, v kolikor tega še niso storili, znižajo najcimiine v svojih hišah. Z malimi izpi'emembami je bil izvoljen doseclanji odbor, ki mu pied- seduje trgovec Fazavinc. Na novo sta bila izvoljena v odbor iriesttni financ- ni referent in tajnik Ljudske pošojil- nice g. Vinko Preiog ter trgovec g. 9tlKltlO nad 800 vzorcev na zatogi Odeje in perilo jz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVICNIK, CELJE Štev. 15. »Nova Doba« 10. IV. 1936. Stran 3. Valentin Hladin. Prejšnja !eta so se hilšni posestniki borili za zvišanje dohodkov in zmanjSanje izdatkov, letos pa viclimo, da so sklenili z zni- žanjem najemnin zmanjšati svoje dohodke, dočim &o menda pozabili protestirati proti povišanju svojih iz- datkov, ki jih bo novzrocil novi mest- ni proračun. c Svetovni šaliovski mobster dr. Aljehin pride v Celje v torek 21. t. m. Prijavo za aktivno udeležbo pri si- multanki sprejema g. Grašer v ka- varni »Evropi« še do četrtka 16. t. m. c Društvo »Soča« bo imelo v sredo dne 15. t. m. ob 20. v svojih prostorih v Narodnem domu važno predavanje o problemu državljanstva emigran- tov. Predavanje je zelo važno za vse emigrante, zlasti za one, ki še nima- jo našega državljanstva. Predaval bo odbornik »Soče« g. Adolf Rcja. Po predavanju bo važen razgovor o na- daljnjem delovanju društva. Udelež- ba dolžnost! c Društvo »Soča« odsek Klub Pri- mork priredi v soboto 18. t. in. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma prijeten družabni večer. Vsi vljud- no vabljeni! c Občni zbor moške in ženske po- družnice GMD v Celju bo v četrtek 23. t. m. ob 20.30 v klubski sobi v Celjskem domu. Člani so vabljeni, da se udeležijo občnega zbora polno- številno. c Splošna gradbena zndvuga v Ce- lju, r. z. z o. z., bo iinela svoj rcdni občni zbor v soboto 25. t. m. ob 20. V zadmžni pisarni v Razlr.govi uli- ci št. 8. | c Trgovsko druälvo v Celju. bo imelo v Cetrtek 16. t. m. ob 19.30 (v primeru nesklepčnost pa ob 20.3O) 27. redni občni zbor v posvetovalni- ci Združenja trgovcev v Celju. c Prostovoljna «jasilska četa v Ce- lju bo proslavila dne 7. junija na svečan način 65-letnico svojega ob- stoja in prosi vse osta'e ovganizaci- je, da bi ta dan ne prirejale v Celju javnih prireditev. c Odlikovanje. Celjski rojak, gle- dališki srizer g. Riko Grobelnik je prejel spet odlikovanje nä Dunaju. Tokrat ga je odlikovala jugosloven- ska akademija s križcem in cliplo- mo. Ocstitamo! c Brivski iu frizerski saloni bodo na velikonočno nedeljo ves dan za- prti, v ponedeljek pa odprti od pol 8. do 11. dopoldne. c Mariborski mali harmonikarji so koncertirali v soboto zvečer v voliki dvorani Narodnega doma ob sred- njem obisku. Pod vodstvom. g. Vilka Šušteršiča je nastopilo 13 dečkov in 7 deklic v pestrih narodnih nošah. Zbor je eksaktno in učinkovito za- igral in zapel vrsto slovenskih, hr- vatskih in srbskih narodnih ])esmi ter izvajal dva narodna plesa. Pose- ben uspeh je doživel 9-letni solist Milan Rataj, ki si j© z Ijubkim nasto- ;; pom in prijetnim glasoni takoj osvo- jil srca poslušalcev. Mali harmoni- karji so hilf po vsaki točki deležni burnih aplavzov. c Celjski šahovski kluto je s svojo drugo garnituro odigral v nedeljo popoldne v mali dvorani Narodnega doma z dijaško družino »Siogo« pri- jateljsko tekmo na desetih deskah. Zmagala je druga garnitura CŠK v razmerju 6 : 4. Reditelj Kosmač je spretmo vodil tekmo. c Iz železniške službe. Za svetnika 5- skupine pri drugi sekciji za vzdr- ževanje proge v Somboru je postav- Ijen s kraljevim ukazom g. inž. Mi- lan Thaler, svetnik iste skupine pri tretji sekciji za vzdrževanje proge v Celju. c Sreski odbor Rdečega križa v Ce- lju je organiziral bolničarski tečaj, ki je obsegal 60 učnih ur. Tečaja se je udeležilo 40 slušateljic in 13 slu- šateljev. Predavanja so bila vsak po- nedeljek, sredo in petck zvečer. Prak- tično so vadili po skupinah vsako sredo, petek in nedeijo dopoldne na kirurgičnem in medicinskem. oddel- ku celjske bolnice. V glavnem so predavali štirje zdravniki: g. dr. Fi- scher o higijeni, evgeniki in nalez- ljivih boleznih; g. dr. Bregant je do podrobnosti pokazal eloveško telo v sestavu in delovanju v anatomiji in fiziologiji; g. dr. PodpeCan jo poučil tcčajnike, kako se uspešno rešuje in nudi prva pomoč ponesrečencem. Primarij g. dr. Flajs je tečajnike uve- del v nego bolnikov, v spoznavanje zdravil, kolikor je to bolničarju po- trebno, in v dolžnosti bolničarja. Po- l>eg tega je še predaval primarij gosp. dr. Raišp o ekonomskem delokrogu bolnišnice, g. dr. Perko o zdravstve- ii-em zakonu in šolska upraviteljica . gdč. I. Zupančičeva o nalogah in ustroju Rdečega križa. Dne 2. aprila so bili izpiti, ki jim je prisostvoval tudi predsednik sreskega odbora RK g. dr. Juro Hrašovec. Pokazali so prav dobro, pri nekaterih celo odlič- no znanje. Vsem prcdavateljem in sestram v bolnici se slušatelji teča- ja najiskreneje zahvaljujejo za ves trud in požrtvovalnost. c Društvo za dekoracijo in reklamo v Celju je imelo v ponedeljek zvečer svoj 2. redni letni občni zbor v dvo- rani Obrtnega doma. Predsednik g 01 ip jo podčrtal pomen društva in apeliral na članstvo, naj pridobiva novili članov, ki jim bodo društveni tečaji samo koristili, ker današnji položaj zahteva, da je trgovski so- trudnik vsestransko izpopolnjen v svojistroki. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je društvo agilno delo- valo in da ima kot ml ado društvo 15 rednih, 7 ustanovnih in 6 podpor- nih članov. Blagajniško poročilo g. Blechingerja izkazuje 4.516 Din do- hodkov in 980 D izdatkov, torej 3.536 Din prcbitka. Na predlog gg. Božiča in Škofa je prejel odbor razrešnico. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gg. in gdč.: predsednik Franjo Olip, podpredsednik Franjo Wutti, tajnik Oskar Leskovšek, namestnik Viljem Kodcia, blagajnik Reinhold Blechin- ger, gospodar Kai*el Filač, odbornika Vali Gračnerjeva in Drago Božič, na- mestnika Franjo Škof in Franjo Do- lenc. Pri slučajnostih j« bila razpra- va o nabavi aranžerskega brizgalne- ga aparata, ki bo na razpolago vsem včlanjenim aranžerjem. c Gasilsko predavanje. V sredo 15. t. m. ob 20. bo predaval v mestnem gasilskem domu kapetan II. razr. g. Franjo Toš o vojnih plinih in napa- dih iz zraka. c Mestno parno in kadno kopališ- če bo na veliko soboto odprto ves dan od 8. zjutraj dalje. c Mestni avtobus vozi na veliko soboto 11.*t. m. ob l,r.30 i:/pred kolo- dvora v Luče. Ucoclna pritika za po- mladansko turo na Rorošico in Ra- duho. Povratek iz Luc na velikonoč- ni ponedeljek ob 19.30. Oma vožnje tja in nazaj samo 45 Din. Obvczne prijave so sprejemajo v pisarni av- tobusnega pod jet ja. Trg k>*alja Ale- ksandra 5, telefon št. 233, do 11. t. m. dopoldne. c Poseben avtobus v Logarsko do- lino. V avtobusu, ki p^lje v soboto 11. t. m. ob 17. od hotela Skoberne v Logarsko dolino, je Se nekaj praz-letni provžitkar Jože Felicijan z Rečice ob S-avinji, 29-lot- na tesarjeva žona. Ana Pustiškova iz IVčovnika, in 10-letna ličerka želez- niškega kretnika. Marija Kačičeva i/. Debra pri Laškoni. N. p. v m.! c Za velikonočne praznike vozi po- seben avtobus v Logarsko dolino. OdlioiJ iz C.elja na veliko soboto od hotel a Skobenve ob 17. Povratek iz Logarske dolino v ponedeljek ob 17. Cena vožnje ijn in uazaj 55 Din. Pri- jave obenom s plaeilom vožnje pre- jema g. Ervin Gra.čn er, tv. V. Wogg, Celje. Friscbaufov dom na Okrešlju je oskrbovan do 19. t. m. Dobod na Okrešelj jo brez nevarnosti plazov. c Iz trgovskega sveta. Trgovec g. Franc Strupi jo otvoril v Prešemovi "iilici 4 novo trgovino s steklom in poroelanom. Tako smo dobili (loljani po dveh 1 etill spot siovensko trgovi- no te stroke. e Kronika napadov in nesreč. l'et- letni sin tovarniškega delavea. Fer- dinand Rebernišek z Zg. Hudinje so je pred dnevi na, cesti obesil na voz. obložen s lilodi. Ker se jo voz mod voznjo stresal, jo hlod udaril rlečka po giavi in mu prebil lobanjo. V Ho- gatcu je neki sluga napadel 29-letno- ga dninarja. Jožeta. Gobea iz Rogatca in ga vrg-el na 11a. Gohee jo dobil pri- paden poškodbe na glavi in notranjo poškodbe. V torek si jo 7-letni sin to- varniškega. delavoa Ciril Zupanc s Sp. Hudinje pri padcu spahnil des no rok.o. Ko jo stopil pctletni posestni- kov sinček Frame Moličnik s Krnico pri Lučab pred dne.vi doma iz hišc, ga jo prevrnila. buda burja. Pri pad- cu si jo zlomil desno nogo. V pone- deljek si je 22-letni dijak celjske ru- darske sole Ivan Grub i šič iz Kralje- •vio.e pri padcu na šolskem dvorišču prebil lovo kolono. Ko jo peljal W"l- letni, v rudniku Hudi jami uslužbeni blapeo Avgust Divjak z Rečice pri LaŠkem v torok s konji voz premoga, so so konji splašili in voz so je pre- vrnil. Hlapec je padel pod voz ter si pregriznil jezik, zlomil desno ključ- nico in poškodoval nos. Tstega dne so je ponesrečil 11-letni dninur Janez Grudnik s Poljan pri Ročici ob Sa- vinji. Pri spravljanju lesavgozdu ga je zadel težek hlod ter mu zlomil desno roko in poškodoval prsni koš. V Žahenboivostore, kjei- je zmaknil 120 Din gotovine in vočjo množiuo jodiliw-ga pribora. Slednjif jc vdvl sk> v mesnico, kjer pa je po nepvevidnosti povzročil ro- pot Hotelskt portir, ki spi poleg- mes- nice, se je zaradi ropota zbudil in za- fel klicati. Vlomilor je nato pobegnil na dvovišče in se splazil čez. zid. V tem ga je op,azil kretničav na bližnji železniški progi in obvestil tovai'ise. Ko je splezal vlainilec čez zid, ga, je n^ki žolcznirar prijcl in s paiuočjo tovarišev odvedel v pi'ometno pisar- cio. Vlamiloc pa jo izr^bil vigoclno priliko in pobegnil s plenoin. ( Užitnino na Mv<»?i«mo meso in vse mQsne izdolke }?> ireXn»,, kakor razglaša niostiu» poglavarstvo v bo- dočo placovati v pisarni mestne klay- nira, na kar se. opqz^rjajo vsi traov- ri in gostilnifni-.ii v Ivv.^i okoliski ob- čin\. c Mlade mainioe, ali sc zavedate, kako IvQristen jo /a ¦vušo niulčke sve- ži zrak in sol nee? Ako šc- niinate v to svrVio pmniotttoga .^redstva, obr- nite se na tvrdko Kiamer & Mislej V Celjn, ki iina veliko i%biro, otroskili vozičkov. c Licitaoija za oddajo kolodvorske rastavracije v Gelja v trileten zakup, ki jo bila razpisana za 9. t. in. v Ljubljani, jo bila preklicana. c Pentlje za nagrobne vence s tis- kanim ali lepljenim napisom izdelu- je hitro in solidno tvrdka Kramar & Mislej, Gelje. c. Velikonočne razglednice, razne slike, pisarniški papir, albume, mo- litvoHiike itd. kupite zelo ugodno pri K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7. Knjigarna in veletrgovina s pa- pirjem. Velika izbira. Nizke cene. c Nočno lekarniško službo ima od 11. do 17. 1. in. lokai'iui »Pri orlu«. c Oasllska in reSevalna Seta Celje. Od 12. do 18. t. in. imu službo 111. vod, inspekcijo iiam. poveljnika g. Berna. c Kino Union. Soboti- 11.. nedelja 12,, ])onedeljek l',\. I. in.: »Maria« (»Poslednja roža'<). Diviwi innzikalna komedija ]>o opei i >'Marta«. V giav- nib vlog«l» teifiorist borlinske opero Helge Roswänge, koioraturna pevka Carla Spletter, (ieorg Alexander in Fric Kanipers. Predi^i'i: zvocni ted- j nik in kultnrni siiin »Kitajski siav- ček«. - V n edel jo 12. in ])onedeljek V.). t. in ol) 10. matineja (koloriran film in i'ihn z Divjega znpada »Beg iz pekla«). -- Torek 14., srerta 15., f-e- trtek Hi. 1. in.: »Prijatelj isioje žene« Izvi;stna komedija. V glavnili vlogali Li I Dagover, Pavel Hörbiger, The.) Ling<'n in Käthe Ilaark. Glasba: Dr. "Becce. I'redignr. zvočni tednik. Glasovi iz občinstva Tako pa res ne gre! Pišejo nam: Dvakrat s<»i mi jo pri blagajni pri celjskein kolodvoru zgodilo, da sen» moral čiiti, kako žena javnega na- meščenca zahteva vozni list za »Plo- trovie« in »Agram«. hi dvakrat sem so moral čuditi, da je dala nradnica karto /,a — Petrovče Ui za, Zagreb. i>a se ittzume zagrizenost in prodrz- nost stranke, omenjam, da. oua glad- ko govori slovensko, saj je rojena in doma v Celjn. in da je mož, ki ji je zasigurwl bodočnost, dober Slovenec. Visek pa dosoga stranka, ko gvdo za- bavlja, če jo uradniea. opozoi-i na ne- pravilnost njenega poCetja. Ne uničujte narave! Prejeli smo: V nedeljo sem se vozil z Zidanega mosta v Celje in sem moral gledati, kako sp izjotniki bili oliloženi z ze- leujem. in cvetjem. O\\ yresja ])i'eko vrbe, \ye in gloga, ki ji^ že naj trga- jo v božjem imenu PQ <'olo brenie, do volcina je dolga vrsta. Djšeči volčin jc zaščiten, a tudi qnq drugq deia člpveku malp vpselja, ko vid.i. 4« Una že za nekaj ^ni v p,qspdi yelo rastlinje. Ce bi vsaj vsajido zafiesel svqj pleu dopioy! Tako ga pa često že na potu ^li v vlajtu za^etavajp. Izdelujem damtke «orbice in sprejeniam popravila po zelo nizkih cenah HENRIK DEJAK Celje, Mariborska ce^ta M Sprejmem torbarskega vajenca. Stanovanje 1 soba in kuhinja s pritiklinami se takoj po- ceni odda. Nova vas 13. Vljudno naznanjam. da sem preselil svojo tapetniško obrt v Celje, Krafja Pets-a c. 35 (vhod iz Miklošičeve ulke) in se cenj. ob- Cinstvu vljudno priporočam. Jazbec Bvan9 tapetnik. Gledališče „Družinski oče" Ljubljanska drama je uprizorila v torek 7. t. m. v celjskem gledališču Galsworthyjevo komedijo ^Družinski oče«, ki na veder, prijeten naČin obrav- nava znano temo: boj »starinskih« očetov z »modernimi« prosvitljenimi otroki. Režiser g. Bratko Kreft je dobro razčlenil snov in jo učinkovito zdru- žil v enoto. Pretehtane in zelo posre- čene like so ustvarili dame Nablocka (Julija), Severjeva (Atena), Levarjeva (Maud) in Mira Danilova (Camille) ter Sg. Cesar (John Builder), Potokar (sluga) in SkrbinSek (Chantrey). Tudi gg. Gregorin, Lipah, Stupica, Jerman, Sancin in Pianecki ter gdč. Juga Bol- tarjeva so uKajali. Scenerije so bile v redu. GledališČe ni bilo tako polno, kakor sicer. — rp — Sport t SK Concordia Zaagreb : SK Ge- lje. (>elju so obot-a sportni dogodek: na velikonoc'iii ponedeljek bo gosto- valo kompleUio prvo moätvo biväega državnega prvaka SK Concorciije iz Zagreba. v Clelju in igrulo ob 16. na Glaziji prijateljsko tekmo s SK Ce- ljem. Obeta so torej prvovrsten no- gomet in redeH sportni užitek. Enaj- storicn SK Celja bo morala pokazati vso, kar zna, če se bo liotela posta- viti ]ired Conoordijo. Ob 15. se bo pri- čela predtekma rezerv SK Celja in SK Jugoslavije. 1 Ö^K : Atletik 5 : 4 (3 : X). \ ue- deljo popohlne jo bila na igrišču At- letikoy pri »Skalni kleti« pred 300 gledalci y dežjn; pdigravia podsa,v^z- nu prvenstvena tekma med Čakoveč- kim ^K in Atletikj, v kateri so gost- jp po ti'di borbi tpsno zin^gali. Gqst- ,ie so pos|avili vigrano enajßtoricq z odpčnejšim in enotnejSim napadoin nego Atletiki, ki so bili prpveč neod- Jpfni y svojiti akcijah. fgra je bila pryib 2Q min^t jze«iačena. V lQ. mi- imfi prodreta po lepem napadu i^t- le.tikqy Scliuli 1 if| Krompuš do gola, a Kroinpuš zastrelja \z razdalje 2 me- $tanovai|je 2 sobj s parketom in lepa kuhinja s priti- klinami seoddas I. majem. Celje, lpavčevall. Radi&<-apar»ate rahljene poceni proda Inž. Sohmidlnger, Celfe, Kralja Petra cesta 10. Lepo dvosobno stanovanje v 1. nadstropju s e odda mirni stranki. Solnčno, parket, elektrika. Celje, ASkerčeva ulica 4. Stanovanje dvosobno, parketirano s pritiklinami se odda s 1. majem v Miklošičevi ill. 3. vodnikov so padali v glasove veliko- noCnih zvo.nov, ki so vibito peli želez- ni, zamenjani za bron, ki je na Ironti toruha) d-rngačno, pogiibno pesem. Upehana, gladna so jo vračala stot- nija. Ko je Milan Jug stopil v vojašnico, /ga je čaknlo pise.mce: »Dospela sem, da te mimogrede obišCem. Iskala sem te v vojašnici, ko si bil na vežbi. Opoldne to priča- kujem »Pri jagnjetu«. Gotovo nw boš vesel. Pogovoriva se o vsem. Kako je s teboj, ki mi že tako dolgo nisi dal sporoGila? Ce me že nisi pozabil? Po- zdravlja te Anica.« Kako čudovito je bilo vse to! I}a j© tu Anica, tista. iz lepih dni? Ce je že ni pozabil, ko pa je I. poročilo Hmeljarskega društva ; za dravsko banovino. žalec, 3. aprila. Zimskim nieseconi, ki so ))otekli skoraj bi'ez snega in hudega triraza in tudi brez uničjočega vpliva. na razne hmeljske škodljivce, je sledil suhi niarec (snsec). Hrneljarji so sko- j r-aj že obrezali svoje nasadc, drugi j postavljajo droge in napeljujejo žico j in zopet drugi že gnojijo. Novi nasa- j di se prirejajo le kot nadomestitev < starih, opuščenih. O razširjanju s j hmeljem zasajene ploskve ni govora. Od letnika 1935 jo lii.lo zadnji Cas ))rodanih 200 kvintalov po cenah v j okvii-ii od Din 7.— do Din 20.— kg. Prilično 500 .kvintalov pa še priča- kuje kupca, ki se bo sigurno zglasil. — NB.: Takšna poroč.ila razpošilja TTinelj. <1r. v ])resledkih vsem iiio- zemskijn strpkovnini listpm v iniqj:- mativne in reklarane namene. g Direktna Hcitacija za dobavo dnevnih količin okrog 300 kg mesa za potrebe celjske garnizije za čas od 14. t. m. do 30. septembra t. !. bo v torek 14. t. m. ob 11. dopoldne v komandi mesta v poslopju celjskega vojažkega okrožja. Književnost k Kaj če pride bolezen v hišo? Kaj, če se Vašeniu otroku kaj pri- meri? NosreCa nikoli ne počiva. Ali hoste takrat znali bolniku nuditi pr- j vo pomoč, ki je navadno odločilna za raz.plet bolezni? Ali ne hoste vsi ob- upani hodili okoli poatelje in si ne hoste vedeli pomagati? Saj se po- gosto zgtHÜ, tla ne moreie takoj pri- klicati zdravuika, da hi Vam on po- magnl. Vidite, zaradi tega morate imeti v hisi knjigo, ki Vam da v takšni nesreči dober nasvet. Tuje knjige tak'p vrste so navadno drag© in tudi ne razuine jih vsakdo. Zato je napisal dr. Knrel Petrič slovensko knjigo »Nega bolnikov in pi*\ra po- nioč pri oezgodah«, ki jo je izdala založba »Žene in doma«. V tej knjigi hoste nav^li nasvete za vse pri mere, kjer je potrebna hitra pomoč. Ce si kdo zlomi nogo, če krvavi, če ga za- dene kap, Ce ga piči kača, fre se uto- pi, če ga oplazi električni tok itd., vselej vam bo vedela knjiga pove- dati, kaj morate storiti, da ponesre- čencu pomagate. Tudi za dolgotraj- ne bolezni Vam da dosti nepreoen- Ijivih nasvetov. Pove Vam, kako mo- rate bolniku streči in kako je treba 7. njim ravnati, da se njegova bole- zen ne posiabša. Pouči Vas, kako morate bolniku pri raznih boteznih kuliati, kako morate urediti njegovo posteljo in sobo. Tudi o tem, kako je treba preobvezovati in mu dajati zdravila, Vas pouči. Pri vseh Clankih so tudi slike, ki Vom vse pojasnijo, Cesar morda s samimi opisi ne bi razumeli. Äe prejgcija leta so izSle pri isti založbi tri zdravniSke knjige dr. Karla Petriča: »ČJovek«, »Bolez.ni« in »Nalezljive bolezni«. Vse štiri tvorijo obsežno zdravniško delo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. k Knjige dr. Karla Petriča, ki smo jüi zgorai navedli, stanejo po 30 Din, za. naročnike »Žene i*i doma« pa sa- i mo po 15 Din. Naročajo se pri upra- vi »Zene in doma«, Ljubljana, Dal- nmtinova 10. Po svetu s Koza je rešila pastirju življenje. Ka obronkih italijanskih Alp je do- le tel a starega kozjega pastirjö huda nesi'eca. Padel je v gjobok prepad in obležal nezavesten z veliko rano na glavi. Ko so koze pogrešale svojega \ p-astii-ja, so žalostno meketale okrog j prepada, v katei'em je ležal njihov varuh. Neka mlada koza pa se je spustila v prepad in oblizala krvave- čo rano patirju, ki je ])ivišel k zave- \ sti in se rošil najluijšegn. s Maharadža ne more spaii. Eden najbogatejših indijskih maharadž, ki živi že nekaj let v Londonu. je dobil čudno bol-ezen nespanja. Vsi nnpori zdravnikov, da bi mu vrnili spanec, so zaman. Zato se je maharadža udal svoji tragiftTii usodi in čaka sanio Se na sinrt. Tudi jv obljubil zdravniku. ki bi ga ozdravil, naravnost kraljev- sko nagi'ado. s Vse ljudi je sovražil. Parižani bo- do postavili sponieiiik znameOV(>. s PrcbivaLstvo Bdeče Rusije. Pn služb(Mii süitistiki je bilo koiiec leta. 1^*35. v so-vjetski Riisiji na kolhotäh, sovho/.ih in drugib državnih posest- vih 45% vseh ruskih kmetov. Takih, ki riiijo na državni zemlji, je bilo 22.5%. »Buržujev« je bilo samo 0.10 odstotkov v vsej rdeči Rusiji. Pod orožjein je bilo 3.4% vsega. prebival- stvw. Delavstva, včlanjenega v komu- nističnik organizacijali, je bilo 28.1 odstotek vsega prebivalstva. V držav- nih, hgovskih, kultui'nih in drugih ustanovali je bilo z.aposlenih 15.9% vseh Sovjetov. s Rekord treznosti ima angleško niosto Sittingbonrne. V poslednjih petih letih se ui opil niti en prebiva- lec, ki jih šteje Sittingbourne 25.(MK). Na to so bili meščani zelo ponosni. Ko pa so pred dnevi zalotili na uli- ei nekega pijanega meščana, je bilo vse mesto na nogah. Pijanec je mo- ral pred sodnikn, ki ga je obsodil na 5 fun tov globe. s Anketa med londonskimi gospo- dinjami Londonske gx>spodinj!e so dobile pisma z vprašanjem, katere knjigo so jim v življenju najveC ko- ristile in kdo jih je napisal. Pisma jim je postal neki odbor, ki se je ho- tel prepričati o intelegenci londcrn- skih gospodinj in obenem ugotoviti, ali žene v zakonu mnogo čitajo. Ne- kateri odgovori, ki jih je odbor pre- jel, so bili porazni za londonske go- siK)diinje. Najboljše se j(e odrezala neka ž-ena iz okolice Londona, ki je odboru odgovorila takole: »Največ mi je v življenju koristila »Kuhari- ca«, ki mi jo je poklonila moja mati kot. yyorocno dar Ho, ici pa hranilna knjižica, ki mi jo je podaril moj oče. Obe sta osr«čili inoj zakon, čeprav sem vzela za moža človeka, ki je bil brez beliCa.« 10.000 samostanov je v Siamu, v katerih prežive po tradicioiralni na- vadi vsi moSki nekaj mesecev enkrat v svojcm življenju. V samostanih ži- vijo prav tako kakor menihi. s 908,846.000 potnikor so lani pre- vozili avtobusi in cestna podzernska VSEM. CENJ. BOPISNIKOM gporočamo, da ne morexno objavljati daljših prispevkov, če jih prejmemo šele v petek dopoldne. Notice spre- jemamo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. Prosimo vse cenj. do- pisnike, d?i bi to bxez izjeme upo-' števali. Celjsko pevsko društvo pripravlja za mesec maj koncert umetnih in na- rodnih pesmi, ki v Celju äe niso bi- le izvajane. Zato prosi vse pevke in pevce, da se polnoštevilno udel-ežijo takoj prvih pevskih vaj po praznikih, ki bodo v sredo 15. t. m. in v petek 17. t. m., obakrat za mešani zbor. žele/.nica v Berlinu. Povprečno se j© vsak Berlinčan peljal z avtobusom in železnico najmanj 200-krat. s V sedmini seknnde obkroži blisk naso zemeljsko oblo, v manj kakor 1 sekundi napravi pot z naše zemlje do solnca. V vsemirju so nekatere zvezde, ki so od zemlje tako daleč, da potrebuje svetloba milijon let, pre- den doseže našo zemljo. s 70 jezikov in naročij je v sovjet- ski llusiji. Radi tega se vrši pouk v ruskih sola!» v 70 različnih jezikili. s 1800 km v eni uri je hitrost, ki jo doseže propeler letaia. V eni sekundi napravi torej 500 metrov dolgo pot. s Leta 1980. bo fpreblvalstvo Ev- rope po večini slovansko. V madžar- skem političnem društvu je imel pred" sednik, bivši minister dr. Bela Kener zanimivo predavanje, pri katerem je med drugim naglasil, da pri porastu prebivalstva Evrope niso odločilni go- spodarski činitelji, marveč individualni vzroki. Dočim se je v 19. stoletju pre- bivalstvo Evrope potrojilo, odpade danes na vsakih tisoč duš povprečno le 16 do 20 porodov. Tudi je preda- vateli prerokoval, da bo Anglije do- segla največje Stevilo prebivalstva'leta 1950., Nemcija leta I960., leta 1980. pa bo večina evropskega prebivalstva — slovanska. s Veteran! bodoče vojne. Amerika je znova pokazala, da je originalna v vsakem pogledu. Visokošolci v Prin- cetonu so ustanovili društvo »Veterani bodoče vojne«. Sedež društva je v Newyorku, podružnice pa so v vseh mestih. Tudi je druStvo organizirtlo večje število poročevalcev in dopisnikov za bodočo vojno. DruStvo prireja po- sebne tečaje, v katerih se uče tečajniki, kako je potrebno pisati in obveSčati javnost o grozotah vojne in s katerimi sredstvi se budi narodni Cut. Glavni namen društva pa je izigravati vojno in vse pojave, ki so v zvezi z njo. Smešnice »Ur§ka, za božjo voljo, zakaj pa potrkate vedno, kadar odprete kuhin jsko omaro?* — »Milostljiva ste vendir rekli, da moram vedno potrkati, Le hočem odpreti vrata!« :* * Zakonski par se je izselil v Ameriko. Ob prihodu pravi uradnik, ki je pre- gledal potni list, možu: »No, potrti list ie v redu, toda kako hočete do- kazati, da je ta dama Vaša žena ?* — »Dragi moj gospod, če lahko dokažete, da ni moja žena, dobite od mene sto dolarjev!« Cmok s© debeli od dne do dne in rnora. zaradi tega. vsako jutro eno uro jahati. Po dveh tednih ga vpra- šajo, ali je že kaj shujšal. »Da, za petnajst kilogramov —«. — »Bravof« — »— La petnajsi kilogramov je shujšal konj.« * ¦ »Mladi mož, jaz Ves bom naučil poljubljati mojo hCerko!« — »Hvala, je že prepozno, pravkar sem se na- učil.« * ¦' V tramvaju. A.: »Prosim, koliko je na uri?« — »B.: »Cetrtek«. — A.: »Hvala, potem pa moram takoj ias- stopiti.« Stran 6. »Nova Doba« 10. IV. 1936. Štev. 15. Izlet na hrib Sv. Uršule v Dramljah (Potopisna Crtica in drugo) Prijateljem narave in izletnikom, niti onim iz, celjskega sreza in iz me- sta Celja, ni dovolj znano, kako pri- jeten je izlet na hrib Sv. Uršule v Dramljah, visok G60 m nad morsko gladino. Najprikladnejši dostop je od postaje Ponikve, od koder je lan- sko leto agilni in priljubljeni učitelj iz Dramelj g. Kodela napravil prav čedno markacijo po najbližji poti do vrha tega hriba. Smu&arji lahko prc- vozijo to pot po večini na svojih »dil- cah«, pa seveda sarao po zimi in če jo snog! Še bolj priporoeljiv pa je iz- let pešcem in spomladi, ko vse cveti, polcti, ko dozor-eva, in v jeseni, ko je trta obrodila. Ce spomladi stopiš na Ponikvi iz vlaka in zagledaš cele gozdove cve- točega sadnega drevja, tu eešplj-e, tarn jablane, tain zopet breskve, pa eešnje, cvetje.v vakovrstnih barvah, se ti zdi, kakor bi hodil po raju. In ko si se.ciagl-edal te lepote, te že ob- jame zelen, hladen gozd, za njim sto- piš na zelene livade, pa si zopet sre- di cvetočega sadonosuika. Te Icpoto se vrstijo druga za drugo. Sredi goz- da naletiš na divjeroniantičeri rib- nik, skoraj malo jezero, čarobno temno zaradi obdajajo&ega ga smre- kovega gozda. Cela ta pot je zelo zložna, nenaporna, vsakemu otroku premagljiva, tako da lahko napraviš izlet tudi s svojo deco. Le ko prides neposredno pod hrib Sv. Uršule, se prične na tej poti zložna strmina, ki. pa jo pr-ehodiš v pičli polovici ure. Vso pot od postaje Ponikve do vrha hriba prehodiš zmerno v pol drug i uri. Na vrhu hriba se ti odpre kra- sen razgled po Savinjski dolini, na mesto Celje, na vse hribovje proti jugu, vzhodu in zapadu, zagled-aš po- sestrimo, Sv. Uršulo pri Slovenjgrad- cu, Savinjske plankie z Ojstrico, Grintovcem itd., Kum, Lisco, daleč doll pa Hrvatsko. Hrib sam je na. južni strani takorekoč en sam vino- grad. Ko se človek navžije vseh teh kra- sot, je dovolj prcskrbljeno, da se na- vžije tudi telesnih dobrot, zlasti ka- dar je »kučegazda Nace« v svojem v i stilu planinske koče zgrajenem lira- I mu in toči svoje lastno, pristno, iz- borno vino v svojem vinotoču, nje- gova žonka pa gospodinji pri ognji- šeu. Priporočati je, da se izletnik ne poslužuje prevcč izredne gostoljub- nosti prebivalstva okoli Sv. Uršule, posebno kar se vinske kapljice tiče, ker se lahko pripeti, da nastopi moč in ga zaloti že na hribu samem, pa tudi, da mu vino nekoliko zmeša gla- vo — čepi-av ni šmarnica! Zgoraj omenjeni g. Kodela je pa tudi storil napako, da inarkacij ni nadrgnil s fosforj-em, da bi se tudi ponoči vide- le. V takih okoliščinah se prav lahko pripeti, da nazaj grede na vlak v Po- nikvi pot zgrešiš, čeprav ti je tako znana, da hi sicor z zavezanimi očmi našel. Pripovedujejo, da se je pred dav- nim časom, vendar pa, ko je že te- kla železna kača skozi te kraje, neki izletnižki družbi pripetilo nekaj po- dobnega. Bili so pri Sv. Uršuli do mraka, razen enega sami taki, ki so pot na Po«ikvo prav dobro poznali; kaj bi se jim potem tako mudilo pred nočjo! Pa jo mahnejo po hribu navzdol, kar je še preecj glaclko šlo, zlasti ce so nog-e odpovedale in se je pot nadaljevala bolj po zadnji strani teles, mod katerimi je bilo nekaj prc- cej obilnih. Ko je bilo treba priti iz doline navkreber v gozd, ki je že itak naraščajočo temo še povečal, pa ni šlo več brez pornoči nog, ker navzgor ni šlo s prej omenjenim »drsa»njem«. In tako se je zgodilo, da si je «den parček (seveda zakonski!) izbral pot dalje po dolini, češ, bova že prišla po di'iigi strani na pravo pot: pa sta prišla do nekega mlina ob potoku, ki jima je zrnešal pot, da nista več na- šla svoje družbe, ter sta jo po imiogih blodnjah sama prinmhala na postajo. Drugega zakonskcga para boljša po- lovica je med potjo izgubila svojo slabšo polovico, je brez nje prišla na vlak, dočim je njena slabša polovica vlovila na travniku ježa in ž njira vred padla v jarek, iz katerega je jež splaval, slabša zakonska polovica pa se je hitro skobacala ,.a njim, ga spet ujela in prinesla srečno domov svoji boljši polovici, ki se je ob pogledu na ježa, ki ji ga je v klobuku prezen- tirala, morala iz srca smejati, in je pi'i tern pozabila na levite, ki jih jo hotela brati svojemu možu. Jež kot vešitelj! Najbolje je pogodil pot od Sv. Ur- šule do kolodvora na Poaiikvi oni član družbe, ki še ni bil nikoli prej tarn in ki poti sploh ni poznal; pri- šel je prvi »na štacijon«, potem ko je prej vsem drugim pomagal, sam pomoči potreben, na noge in ])ravo pot, kar pa vse ni nie pomagaio in je tudi sam. izgubil izpred oči ne le družbo, nego tudi pravo pot. Šel jf> dalje na slepo in res zadel pravo. Ta zgodba naj nikogar ne plaši, da ne bi posetil Sv. Uršule; nasprot- no, povedali smo jo zato, da bi na- pravili veselje za ta izlet, kajti do- tična družba baje dolgo časa ni mo- gia pozabiti na ta zanimivi, prijetni ki šaljivi dogodljaj, ob katerem se še danes zabava, če še živi. Če je med čitatelji teh vrstic »g kak živeč Clan one družbe, naj po- ve svojim prijateljem, da je bilo re? »lušno« in da naj tudi oni pridejo na hrib Sv. Uršul-p v Dramljah. P. ST.: Medvedovo selo (Dalje) Kralj Lotar III. je 1. 1130. izrecno potrdil krški škofiji vsa posestva, ki jih je zapustila blažena Erna na Spodnjem Staj'erskem (in Marchia: Dobrich, Stenniz, Frezniz, Trachen- dorf [Kozje], Roas [Rogatec], Sowe, Sowne, Zotel [Sotla] et Neringie). L. 101*4. je prodal škof Johan Jakob Krški gospostvo Podčetrtek Hansu Krištofu grofu Tattenbachu; ta rod- bina ga je imela, dokler ni bilo za- plenjeno radi zarote Ivana Erazma Tattenbacha. Ko je bil ta obglavljen v Gradcu 1.1671., j-e kupil zaplenjeno posestvo Podčetrtek 17. aprila 1686 Ignac Marija grof Attems, čigur rod- bina ga še ima danes. Seveda so de- loma že za cesarja Jožefa II., v glav- nem pa po letu 1848. preneliale graš- činske predpravice. Stari ljudje se šc spominjajo, kaka so pripovedovali njihovi starši o koncu tlake: Ko so za to zvedeli, so od veselja metali orodje v zrak in vpili od veselja in sploh bili veselja naravnost pijani. — Že prej so bili ustvarjeni pogoji za nastanek občin. Državne potrebe, ki so se pokaza- le za časa Mari je Terezije, so prive- dle do ustanovitve katastra. Da se more okrepiti vojna moč, je bilo tre- ba prebivalstvo prešteti, popisati. Leta 1753. se je poskusilo to s kon- signacijo spovedancev, ki bi jih naj pošiljale župnije. Ko to ni slo radi odpora cerkvc in ko so tudi deželska sodišča odrekla, je vlada na Dunaju odredila novo štetje po častnikih (konskripcijskih oficirjih), ki so irne- li hkrati nalogo, da izvedejo tudi nu- meriranje his. Ker so bile župnije (predjožefinske),' ki so tvorile števne Giiote, prevelike za zaporedno nume- riranje his, jih je bilo treba razdeliti v pododdolke. Vasi so bile naravni pododdelki, kjer pa je prevladovalo naseljevanje po raztresenih samotnih kmetijah, so popisovalni častniki po svojem preudarku zdi-uzevaii po več takih kmetij v poseben pododdelek, vendar niso prekoračevali meja žup- nij, Ti pododdelki so ostali podlaga za novačenje in obdavc-enje. Tako so nastale konskripcijske občine. Delo- ma so imele že od prej, deloma so šele sedaj dobile svoje načelnike, žu- pane, rihtarje, dekane. Ti pa niso imeli nobene sodne oblasti več. Dvor- «li dekret z cine 19. januarja 1789 ter z dne 16. marca 1802 jim je najstrož- jc zabranjeval vsako sodno pravico TUDI PRI VAS SE MORE NASELITISREČA kakor se je naselila v tej hiši, kjer je pre- obrnila življenje vseh n jenlh prebivalcev in jim uresničila njihove najdražje želje V Ljubljani VII stoji mala dvonadstropna hiša, kjer stanujejo pridni ljudje, katerih življenje kaže veliko izpremembo v teku enega leta. Toda varani in mučeni so upali v bodočnost, ki jim je prinesla srečo. Podolžni profil te hiSe kaže naslednjo sliko. Prvo leto : DRUGO NADSTR0PJE Tu stanujeta dve sestri: Marija C . . . stara 32 let, steno- tipistinja, in Olga C .. stara 29 let, krojačica. V lepi harmoniji teče njuno 2ivljenje, ali žalost ju objame, kadar pomislita, knko odhajajo leta; vsako dekliäko srce hrepeni po ustvaritvi lastnega ognjišča, njinia pa je ta želja družinske sreče dosedaj ostala ne- izpolnjena. PRVO NADSTROPJE Rodbinsko življenje je bilo zadnja leta zelo udobno. Mož Janez P ... je zaslužil prav dobro v zlatarski delavnici. Toda naraščajoča brezposel- nost in nje posledicu — denarna kriza nista pri- zanesli tudi tej družini. Oče je postal zagrenjen pijanec, mož brez volje, otrori slabo vzgojeni in še slabše telesno nego- vani in hranjeni. Mati je skušala nadomestiti rednika in je sama iskala dnevnega zaslužka.,_. ... PRITIIC.TE Avgust B . ingenieur živi tu s svojo staro materjo, ki jo tudi vzdr- žuje. Hotel bi se poročiti, ali okleva in omahuje. In glej življenje po enem letu v tej hiSi. DRUGO NADSTROPJE Marija C . . . se je poročila trgovčevim sinom. Da bi gospodinjstvo hitreje dvignila, je tudi še sedaj sprejemala krojaSka dela na doni. Sestra Olga pa je sklenila zakon z advokatom, pri katerem je bila v službi. PRVO NADSTROPJE Ko je Janez P . . . dobil vero in zaupanje vase, je predložil svoje- mu gospodarju načrt, kako bi lahko uravnal neko propadlo kupčijo. Z ozirom na uspeh, ki ga je dosegel, je zahteval in tudi dobil družabni- Stvo tega podjetja. Z denarjem pa se je po- vrnila sreča. PRITLIČJE Malo stanovanje je prijftno izpremenjeno in sedaj stanovanje Avgu- stove matere. Semkaj piiliaja često na obisk v spremstvu svoje mlade žene sin — sedaj zet svojega gospodarja. Povemo pa, da to ni zgolj naključje, kako je prišla sreča in izpremembe v to hišo. Glej resnico! Olga, ki ni vedela, da ji izvoljenec vrača ljubezen, ie zaprosila za psihoanaiizo in življenjsko prognozo Grafološki bureau. Na podlagi razkritij in nasvetov, ki jih je prejela in katerim je tudi točno sledila, je spoznala čuvstva in naklonjenost svojega izvoljenca, sedanjega mo/a. Preden pa je odšla na svoj novi dom, ni pozabila povedati sosedam glavni vzrok svoje sreče. Tako je Grafološki bureau povprašan po vseh prebivalcih te hiše postal njihov rešitelj in svetovalec, kakor je to vsem onim kateri se mu zaupajo. Njegovo temeljito strokovno znanstvo in dolge izkušnje, so ga napravile astrologa svetovnega slovesa. Knjiga bi ne zadostovala, da bi povedal o vseh svojih uspehih in zmagah. Delil jc nasvete vsem, katen so mu zaupali in katerim je izvojeval zmago nad nesrečo in ncprilikami. Zadosti je, ako prelistate pisma o priznanjih, katera mu posiijajo vsak dan hvaležni klijenti. V življenju ni slučajev, kjer bi na podlagi znanstvenega nasveta ne bilo odpomoči. Vprašania Vaših interesov: o situaciiah, katere je treba premagati, o procesih, katere je dobiti, o namenih katere je razložiti Vam strokoven nasvet astrologije sigurno pokaže oravo pot ¦,¦ v ; ^'V^"1 eno izmed zahvalnic, ki je prispela v prošlih dneh: u x . r.Tlf0Čera ^hyala za Vaš strokoven nasvet, ker Vaša prognoza me je res rešila cospodarske propasti. Vse svoje življenje Vam bom dolžan zahvalo ker baš Vi ste me resili bede in sramote. Na Vaš nasvet sem igral na loteriji in dobil prošli teden 100.000 dinarjev. Ta kapital mi je pomagal, da sem plačal svoje obveznosti,^ter^se^znova pr.čel obratovati. Ne najdem besedi, kako bi se Vam najtopleje zahvalil, ampak prosim Vas, da sprejmete izraze mojega spoštovanja!« x,- *, ?e še.uniste.^se.gli sreče, Če čutite, da ste vredni boljšega položaja, ne oklevajte in izkoristite še danes priliko, ter pišite Grafološkemu bureau-u da Vam pošlje Vašo psihoanahzo in 2ivljensko prognozo. ' Poäljite nekaj VaSega rokopisa, rojstni datum, točen naslov In honorar Din 30"— za skico psihoanalize in življenjgkc prognoze, ter pošljite na stalno in točno adreso GRAFOLOŠKI BUREAU CELJE — postnl predal 106 stov. 15. »Nova Doba« 10. IV. 1936. Stran 7. Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema v$a v zgoraj navedene stroke lpadajofa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toEna In jolldna Vabilo na VIII. pedni obcni zbor Ljudske samopomoči ir Mariboru reg. pom. blagajne ki bo v nedeljo, dnc 26. aprila 1936 ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega do na v Mariboru, potom izvoljenih delegatov DNEVNI RED: 1. Otvoritev in poročilo načelnika. 2. Čitanje zapisnika VII. občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo revizorjev. 6. Absolutorij odboru. 7. Poročilo zavarovalno-tehničnega strokovnjaka v smislu § 7 točka 10. 8. Dopolnitev pravil. 9. Pred- logi v smislu § 6 toCka 16. 10. Raznoterosti. Predlogi v smislu § 6 toCka 16 se morajo predložiti odboru osem dni pred občnim zborom. Ako občni zbor ob določeni uri ni ni sklepčen, se vrSi v smislu pravil § 6 toCka 12 pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepCen ob vsakem številu i.avzoCih delegatov. Blagajniško načelstvo. Za praznovanje Velike noči je prav prikladno NOVO BOK PIVO pivovarne UNION Ne pozabite ga okusiti! nad občani. Pač pa so bili rihtarji od 1. 1765. rlalje oproščeni tlako, vo- jaške prisege in so dobivali polovico tistih glob, ki so se izrekale kot kaz- ni za izvestne delikte policijske na- rave. Po določbah patcntov z dine 10. febr. in 17. septembra 1799 so rih- tarje yolile obCine, a njih naloga je tudi bila, da pobirajo državne dav- ko. Občine pa so še vedno lahko raz- padale v soseske kot podobčine. Le te so si iz. svoje srede volile po dva oclbornika, ki sta zastopala sosesko v občinskih zadewah, nju je gospos- ka o teh poslih zasliševala. Okrajcm so s*o pridelile le nedelje- ne, cele komune, ki so jih imenovali glavne občine. Večino teh glawiih ob- čin je sestavljalo po več nekdanjih konskripcijskih ali davčnih občin, ki so jih odtlej začeli imenovati podob- oine. Ta so bile v resnici večinoma poprejšnje jožefinske regulirane davčne občine, ki so obdržale svoje staro irne in tvorile p odl ago za ka- tastrsko merjenje in ustanovitev ka- tastrskih občin. To se je izvršilo v 2. in 3. des-etletju XIX. stoletja. Pomožni organi okrajnih gosposk so bili občinski »rihtarji«. Orgatfiiza- cijski dekret z due 23. junija 1894 je predpisoval, da mora vsaka okrajna gosposka v vsaki glavni ob cirri po- staviti sposobnega rnoža kot »nad- rihtarja«, a njemu naj se pridele za podobčine v pomoč rihtarji ali žu- pani. Lahko pa se postavi za več manjših podobčin en sam župan. Vsaka občina je dobila po dva od- bornika, ki zastopata svojo sosesko v obCinskih zadevali. (Dolenc, Prav- na zgodovina, St. 270, 522.) V. Ti kraji, ki so danes nekoliko vstran od prometa, so pa bili nekoč živahnejši. Kaj je bilo pred Kimlja- ni, sicer ne vemo. Da pa so tekle važ- ne rimske ceste tod, slutimo že iz te- ga, ker gre preko teh hribov zrasinn, črta med obema sloveCima rimskima postojankama Celejo in Petovijem (Celjem in Ptujem). In res se je po- srečilo najti ob tej Crti več rimskih seliSč z značilnimi imeni Grobelce in Stranje. Naravnost vidne pa so še rimske ceste, saj jih lahko sledimo kar iz, šmarja. Tarn se rimska cesta odcepi od sedanje okrajnc ter gre na Korpuie (ime, ki nedvomno kaže rimski nastatiek), potem ob hribu v Podbreg, kjer bi naj bila nekdaj na- ravna zatvornica Smarskega jezera, nato preko Stranj in Mestinjskega potoka preko Grlič do Ločice, majh- nega potočka zahodno rd gt. Petra. Tu se je odcepiia ena cesta skozi ozko Sotesko, tako je dolini tudi da- nes ime, proti severu na Podplat. Druga cesta pa je' Šia skozi vas na- prej v Kačji dol mimo Žolgarjeve in Kunstičeve hiše do križišča, ki se C'este imenuje. Tod je si a trgovina v predrimskih časih, tod so korakale jimske 1-egije in je drdrala rimska pošta, po teh cestah so se valili roji raznih ljudstev ob preseljevanju na- rodov in tod so jezdili srednjeveški vitezi (Kovačič, Nadžupnija Sv. Kri- žt št. 6). (Nadaljevanje sledi) Visoke in nizke vrtnite v najnovejših sortah kakor tudi orjaške dalije in maCehe, spominčice, mahonije itd. po konkurenčni cen v vrtnarijl Z E L E N K O, Ceije. Krasno posestvo blizu trga in železniSke postaje s hmeljskim nasadom se ugodno proda. Naslov v upravi lista. OpremljArro sobo s posebnim vhodom v centru išče gospod. Ponudbe na upravo lista p.d »100«. Opremljeno sobo po možnosti z vso oskrbo išče gospodična. Ponudbe na upravo lista pod »101«. 11 YrSi. Prepričajte 8«! Velikonočne dopisnice voSCilne, pokrajinsk >, umetne, šaljive do- pisnice v vseh izvedbah. Velika zaloga vsa- kovrstnega papirja in pisalnih potrebščin. Knjigarnn Inveletrgovinaspapirjem Vranc LeskovSeK Celte, Glavni trg, 16 Vinotoč Marija Hočevar Celje, Razlagova ulica 8a nudi prvovrstna domača in dalmatinska vina ter pristno domače žganje po zelo ugodnih cenah. Pri odjemu od 1 litra naprej preko ulice 1 dinar ceneje. / OBLEKE CiGLEJTE SI novo doSlo pošiljko raznih znamk brezobvezno veliko biciklov_________ o d Din 800 — naprej pri A. BREMEC, CELJE, Miklošičeva 2. Tudi na obroke! PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE EUE prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižiee in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem In vso davčno mocjo Poskusite Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'— Kupuje In pro- diaja devize in volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- Bost in ugodno obrestovanjt Podružnici: Maribor, Soštani Za Veliko not vsej družini Prinašemo majhen del izbire naših pomla- danskih čcvljev, s katerimi smo založili naše prodajaine. V stanu smo obuti za 100 Din pet družinskih članov : očeta, mater, brata, sestro in bratca Slran 8. >Nova Doha« 10. IV. 19M. Štev. 15. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskerno Milan öetina. — Oba v Celju. Bm.23-26 45301-2204 Lahki platneni čcveljčki z gumastim podplatorn. Od üt. 27—29 Din 15*—, St. 30- 34 Din HJ-—, St. 35—41 .Din 25-— ® QS> 45421-1105 Otroški platneni čcvcljčck na sponko, z nizko peto. © 296144829 Otroške sandele iz najboljšen mate- rljala z usnjatim podplatom. (zsh . 322244801 Otroški sportni čeveljček iz jnočnega usnja z neraztrgljivim gumastim pod- Diatom. (49:) 285143805 Čeveljčki za deco iz najboljšega laka. 59: 49444)3 Čevelj za dcklicc iz boksa. 79.1 4844-24 Lakasti čevcliCek okrašenskaCjokožo. (99?) 2695-16 Za pomladanske sprehode naši udobni in modcrni troter čevlji. (35: 23425-2205 Lahck in praktičen platncn Cevelj. 59 097546510 K pomladni obleki — te sandalc iz boksa. (993 0375-36519 Sandalc — z nizko peto, zadnja modna novost. 1305-66717 Zelo moderni tcvelj s polvisoko pcto, iz najboljše antilope. «9d 1845-6553 Lcpo okraScn čcvelj iz žamcta, kom- biniran z lakom. (793 162546512 Trpežen Čevelj z Icpim okraskom iz najboljsega boksa. (99) 5805-66421 Moderen čevelj iz najboljsega laka. (129.1 5305-64272 ld€ftten čcvelj iz najboljše antilope. m 4S30&2203 Lahki platneni čeveljčki z gumastiiv. podpldtom. ^t. 45-46 (59.1 296744Ö00 I Nenadomcstljiva sandala za toplt dneve, z usnjatim podplatom in gu- masto neto. « 69.1 1437-2727 Cevelj za izprehod iz platna in laka. (fa ^igmmm^^^^ 1937-68022 MoCan in praktičen čeveij iz boksa L elastknmi gumastim podpla'om. ( 129.1 I—L ¦"¦l""111 1627-64718 Zelo eleganten čevelj z bogatim okra- som iz najboljsega boksa. (I495 ^Saimwmmtmm *f*^ 163744742 Najnovejši model za gospode, izdelan iz naj oijSega boksa s perforiranim ükrasom in Sirokim robom. (79} 0767-88801 Močan čcvelj iz mastne kože z rnoč- nim gumastim podp'atom, za. katereg« 991 39Ü7-68822 Cevc j iz boksa z gumastim ped- platom, uporaben za vsako priliko.