MOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER SB i. CLEVELAND, 0/, THURSDAY MORNING, APRIL 3, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Zdaj šele smo na jasnem! i;cjSo, °'g0 smo si ubijali glave in iskali vzrokov, zakaj da Hrvatje ipjjj sodelovati z novo jugoslovansko vlado. Ameriški časo-D. avljajo, da zahtevajo Hrvatje garancijo od nove vlade za I- avtonomijo in garancijo ustave z 26. avgusta 1928 ter izja-ip^j .ev'ade, da se ne bo zapletla v vojno z Nemčijo. Toda amebi, tas°pisi ne vedo nič, ker to niso pravi vzroki hrvatske ab-1 J^ od vlade. -- in »aVe vzr°ke tega hrvatskega vprašanja je razpredel na dol-vi,da^oko slovenski komunistični dnevnik v metropoli, ki pra-Vat:'e temu kriva samo katoliška Cerkev. Bog i bogme da res! 'Sify6 86 Vz<^ržujejo sodelovanja samo zato, ker so katoličani, so pravoslavni, trdi velekomunist šabecky. |wgc,i So Pa ponižni in strpni, prtivi šabecky, ter se ravnajo I'^ih i ' mi rn'0' ver0 same ljubezni do kato- Zel a^-ov so ustavili podpis konkordata. I^o hvaležni slovenskim komunistom, da so nam pojasni-Djfij, ' Vzrok nesoglasja med Hrvati in Srbi. Edino nekaj še |ol„ ' Dika vseh slovenskih protikatoliških zagrizencev je po- KAKO SO ITALIJANI SABOTAŽIRALI SVOJE LADJE "otna Pozabil na Slovence, če je katoliška Cerkev kriva, da se 111 Srbi ne morejo, kako, za Boga milega, kako to, da se •l0 Slovenci in Srbi? Pa ne, da so Slovenci prestopili že praVoslavno vero? Dajte no, gospodje komunisti, pojasnite j z.akaj katoliška Cerkev ni ukazala tudi Slovencem, naj ne so-Ko°2 Vlado! i niti , Je nas'topila nova vlada v Belgradu, niso Slovenci pomišlja-"Ho l'enutek za sodelovanje. Ampak da nam, hudimana, ni v £a misel> d,a ima mati katoliška Cerkev svoje prste vmes pogrebu! Itra^a tudi nekje drugje se nekaj mešajo pojmi slovenskemu Ko je šlo za podpis pogodbe z osiščem, katoliški ^tor 'n katoliški lajik, oba Slovenca, nista hotela podpisati, Hrvatje pa. Kaj pa, bratci rdeči, če imajo Hrvatje katoliško vero kot Slovenci? Kaj pravite? "tla' Se Hrvatje in Srbi res tako sovražijo radi vere, kot trdi Ij "Rdeča zvezda," zakaj so se pa katoliški Hrvatje od-tbjjj, bolj katoliške Avstrije in se priklopih pravoslavni Iq v .ali je bila mar tudi katoliška Cerkev kriva, če je pri-% ai"0dni skupščini 20. junija 1928 do usodepolnih strelov? I^l^l cenjeni "sopotnik," prebrskati malo po zgodovini in bo-\ bil IrTa^veFkriv'pVel&rria med Hrvati in'SrbTne- ia j, ki se je bil zvezal z užaljenim Pribičevičem v opozi- ^W..? reaan Sjfci^llsko Cerkev se še ne spremeni zgodovinskih faktov. enkrat povalja po gnojnici, se je ne otrese izlepa. °v*ral parlamentarno delo. e$te g- redahter Rdeče zvezde," s par golidami gnojnice No, / $1» ft + 0* r 14 s n J i H zgradila kapelice aboriščih -Vojni oddelek 'k; faciij afeli vsakemu polku po , fj^ , -------- Niv veroizpovedi lahko lc°» v katerih bodo vo- b0(jrslce obrede. Vsega sku-p0stavili 604 kapelice, i® j0 že določen denar v t0sW16,880- KaPelice bo" v prihodnjih šestih vsako kapelico je ,jen Vs°ta $21,220 in bo --- j v obliki male cerkvice. voj kaPelici bodo klopi za in v vsaki bodo tu- k JClle orgle; 545 kapelic V 0t°. 59 pa za letalski v Vh- O1 Je zdaj 1,200 vojaki nt0v> toda število bodo Ha1'5?0, Vlada bo zgra-Pelice z namenom, da Vk sedanja visoka mora-°Jaštvom. Nt grob 4tV i;1 oolezni je premini- ry p. pmpip Ji iet lrtlPerman-Smith, sta-Lsta'iujoča na 967 E. 11 a je soproga dobro Udarja Franka. Po-vršil iz pogrebnega .'A Žele in Sinovi, 458 \St- c ^as pogreba se ni k X Kako pa to? Nek bivši komunist je izdal, kako je hotel Stalin ustvariti zamorcem v Zecl. državah samostojno republiko. Čudno, da se tako zanima za zamwce, pa še tako daleč proč? A okrog sebe pa ne more videti nobene republike s koncem svojega očesa. Vzel jo je Poljakom, Litvincem, Estoncem, Latvijcem in po vsej sili jo je hotel vzeti Fincem. -o- Nov grob v domovini Iz vasi Klepet, fara šmihel na Dolenjskem, je prejela Mrs. Mary Pucel, 1128 E. 167. St. žalostno vest, da ji je umrl oče Anton Terlep v visoki starosti 89 let. Bil je štirikrat v Ameriki, tudi v Clevelandu. Tukaj zapušča hčer Mary poroč. Pucel in sina Mihaela Terlep v Elkhart, Ind., v stari domovini pa hčer Angelo poroč. Vidic. Naj mu bo lahka rodna gruda, prizadetim naše sožalje! Kampanja Rdečega križa Kampanja za novo članstvo Rdečega križa v okraju Cuyahoga je imela lep uspeh, ker je prekoračila kvoto 175,000 no vih članov. Jugoslovanska armada bo danes že v polnem bojnem številu Jugoslovanski poslanik se je vrnil v Berlin. — Nocoj bodo vsi moški, ki so v vojaških letih, pod orožjem, — Tuja letala nad Skopljem. - Dva jugoslovanska parnika zadela na mine. — Jugoslavije je zaplenila dva romunska vlaka, namenjena v Italijo. Belgrad, 2. aprila. — Ves dan so se zgrinjali rezervisti od vseh strani Jugoslavije v vojašnice. Vlada ne bo proglasila splošne mobilizacije, ampak samo kliče vojsko v aktivno službo. Teoretično Jugoslavija lahko postavi 2,500,000 mož na bojno polje. Toda ker nima za vse te uniform in opreme, bo največ, kar jih bo mobilizirala 1,800,000. Armada ima 600 bojnih letal, nekatere prav izvrstne. Med 28 italijanskimi ladjami, ki jih je zaplenila ameriška vlada v raznih ameriških pristaniščih, jih je 25 neporabnih za plovbo, ker so italijanski mornarji pokvarili stroje in drugo mašinerijo. Na sliki vidite ameriško stražo, ki ogleduje razdejanje v notranjosti italijanske ladje. Delavci stavkajo v največji tovarni Detroit, Mich., 2. apr Michiganski governer je poklical k Fordovi tovarni v Rouge državno ploicfjo, da "vzpostavi red in mir. Včeraj, prvi dan stavke, je prišlo do pobojev med stavkarji in nestavkarji. Več kot 40 oseb je bilo pri tem ranjenih. Stavko je napovedala unija CIO. Unijski uradniki, ki so zaba-rikadirali vse ceste, ki peljejo do tovarne, trdijo, da delo v tovarni popolnoma stoji. Delavci so zasedli tudi most čez reko Rouge, da ne morejo ladje do tovarne, ki vozijo material. Vodstvo tovarne pravi, da je glavni namen stavkarjev ustaviti nadaljno ameriško industrijo in tako škodovati obrambe-nem načrtu. Ta stavka, izjavlja tovarna, je kot mnogo drugih —- stavk po deželi zarota komuni- ha j a blizu mesta Dearborn in se stov, da ustavijo industrijsko imenuje River Rouge Plant, je ^......*...... uekako|«industrij,sko kraljestvo. Iz Washingtona jena potu | V tovarni je točasno zaposlenih federalni posredovalec Dewey, ki 186,000 delavcev, zato se tovarna preiskuje ceno živilom ,Hi a iz Washingtona iNTo61*1 začela posebna fe" S v p0ta preiskovati cene 5{o} Clevelandu. Cleveland % bod devetih mest v Uni" c^n V'ac*a preiskovala ži- sumi, da se |rti 2aCetle živilom umetno ^dovoljene dobičke 0 2lvilom za domačo uporabo, kot onim, ki so name^ njena v Anglijo. Ako trgovci na debelo ne bodo odnehali s tem navijanjem, bo vlada prisiljena določiti cene posameznim živilom, izjavlja justi-čni oddelek vlade. Vlada bo pazila, da se cene življenskim potrebščinam ne bodo dvigale umetnim in nepoštenim potom. je zatrdil, da bo poravnal spor v teku 48 ur. Fordova družba ima za $155,000,000 naročil za vlado. Glavni izgredi so bili danes pri vratih št. 4, kjer so se sprijele piketne straže z delavci, ki so prišli od dela iz tovarne. Ti delavci so bili oboroženi z železnimi clvmi, vijaki in drugim. Pi-keti pa z opeko in latami, na katerih so nosili napise. Unija trdi, da je vodstvo tovarne nalašč izzvalo stavko, predno bi mogel federalni posredovalni odbor razpisati volitve za kolektivna pogajanja. Ta Fordova tovarna, ki se na- IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Waukegan, 111. — Pred (dnevi je v tukajšnji bolnišnici umrl star naseljenec Frank Svete, star 74 let in doma od Vrhnike. Tukaj je bival 47 let in zapušča sina, znanega aldermana, dve hčeri, dva brata, sestro in sedem vnukov. Virginia, Minn. — Tu je umrl John Vajdetič, star 64 let. Tu je bival 35 let. Zapušča tri sinove in dve hčeri, brata v Chi-cagu in drugega brata v Iron-woodu, Mich., ter sestro na Ely-ju, Minn. Nokomis*, 111. — Dne 27. marca je tukaj umrl John Ovca, star 55 let in rojen v Blagovici pri Kamniku. Tu zapušča ženo, dva sinova, brata in sestrično. Saginaw, Mich. — V tukajšnjem zavetišču je 17. marca umrl John šušman, star 60 let in rojen na Vranskem na Štajerskem. Bil je samski in pred leti je bival v Kansasu, Oklaho-mi in Detroitu, Mich., zdaj pa že nekaj let v St. Charlesu, Mich. Bridgeport, O. — Dne 26. marca je tu umrl za mrtvoudom John Gričar, star 66 let in rojen v Št. Petru pri Novem mestu. V Ameriki je bil 40 let in tukaj po vsej pravici lahko imenuje največja na svetu. Tovarna je postavljena na 1,096 akrih zemlje in poslopja obsegajo 7,250,-000 kvadratnih čevljev. Tukaj se nahajajo plavži, popravljalni-ca za lokomotive, največja livarna na svetu, jeklarna, žičarna, papirnica, steklarna, razni laboratoriji in cementarna. V tovarni je 14 milj ceste in. 92 milj železniške proge. -o- Zdravila za Willkievo grlo bodo draga Washington. — Dr. D. H. Barnard, specialist za grlo, ki se je vozil v zadnji predsedniški kampanji s kandidatom Will-kiem in mu zdravil hripavo grlo, zapušča ženo, pet sinov, tri hče- da jf ™gel moriti, je zdaj re brata in sestro ' Predlozl1 racun za to del° v vsotl $13,000. Račun je poslal blagaj- Ely, Minn. — Pred dnevi je niku republikanske stranke. Dr. tu umrla Rose Černivec. Doma I Barnard je bil z Willkiem skoro je bila od nekod na Gorenjskem dva meseca. in zapušča slih otrok. moža ter več odra- Buenos Aires, Argentina. — Tukajšnji rojaki so prejeli vest, da je 25. januarja t. 1. umrla v Vrtojbi na Primorskem Marija Batistič iz znane rodbine Klanjšček iz Podgore v visoki starosti 90 let. — Dalje je prišla vest, da je 2. januarja t. 1. umrl v Temnici Alojz Rogelja, 67 let. Pridite po čeke Bolniški tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ sporoča, da je sprejel čeke za bolnike, katere lahko dobe na 845 E. 139. St. Zadušnica Jutri ob devetih se bo brala v cerkvi sv. Jeronima sv. maša za pokojnim Stanleyem Avsec v star, spomjn tretje obletnice njegove smrti. moratorij na vknjižbe je potekel V torek je potekel termin za moratorij na vknjižbe, ki ga je sprejela državna postavodaja leta 1935. Po tej postavi ni smelo biti nobeno posestvo prodano na javni dražbi, če je lastnik odplačeval obresti, davke in 2 odstotka letno na glavnico. Sodnija pravi, da je v okraju Cuyahoga .1,100 takih hišnih posestnikov, katere je postava dozdaj ščitila, da niso izgubili svojih hiš. Pred državno po-stavodajo je sicer več enakih predlogov, da se ta postava podaljša, pa kot se sliši, ne bo noben teh predlogov sprejet. Zato je najboljše, da si prizadeti poiščejo druga pota, če hočejo rešiti hiše. Sodnik Day je rekel, da bo dovolil rok šestih tednov, predno bo dovolil kako javno,dražbo prizadetih. Jugoslovanski poslanik za Nemčijo, Ivo Andrič, se je vrnil v Berlin. A nemški poslanik za Jugoslavijo, von Heeren, je ostal v Berlinu. Poslanik za Rusijo, Milan Gavrilovič, se je vrnil v Belgrad. To je dalo povod govoricam, da se bo sklenila nevtralna pogodba med Jugoslavijo, Rusijo in Turčijo. Premier Simohič se še vedno trudi, da bi dosegel sporazum s Hrvati, še vedno ni gotovo, če bo vodja Hrvatov, dr. Maček, sprejel mesto ministrskega podpredsednika. Govori se pa, da bo dr. Maček dovolil enemu svojih podvodij prevzeti to mesto, ali Ivo šubašiču, hrvatskemu banu, ali Avgustu Kosutiču, ki je vodja kmetske stranke. Več hrvatskih častnikov je bilo povišanih v polkovnike in generale, da se ustreže Hrvatom. Belgrajska univerza je zaprta, ker je odšlo več profesorjev v armado. Vojaštvo prevzema telefonske in brzojavne urade. Armada je zasegla vsa avtna kolesa po deželi. Eden izmed bel-grajskih časopisov se pripravlja za tiskanje v kakem podeželskem mestu, če bi armada zapustila Belgrad. Rezervisti, ki hite v vojašnice, vzklikajo: "Doli s Hitlerjem !" Govori se o nekem kmetu iz šumadije, ki je najel voznika, da ga je pripeljal do Belgrada v vojašnico. Plačal je 350 dinarjev za prevoz, in to je bil edini denar, ki ga je imel. Vojaški izvedenci so mnenja, da bo skušala Nemčija, ako bo vpadla v Jugoslavijo, udariti iz Bolgarije čez Vardar in Mora-vo, da bi tako zabila zagozdo med Jugoslavijo in Grčijo. Toda za to podjetje Nemčija še nima dovolj vojakov v Bolgariji. Jugoslovanska armada bi se v tem slučaju počasi pomikala proti jugu, potem pa udarila na Drač v Albaniji, ki leži ob Jadranskem morju. Tukaj bi lahko dobivala potrebščine z angleškimi ladja mi. Jugoslovanska armada tukaj lahko vzdrži šest mesecev. Danes, malo predpoldnem, so se oglasile v Skopi ju svarilne pi-ščali, ker so se bili visoko nad mestom pokazali trije tuji bombniki, ki so pa kmalu odleteli. Mesto je ugasnilo ponoči vse luči in proti jutru so trobile vse signalne piščali. To je bilo vse za vajo v slučaju bombnega napada. V zalivu Obrovac ob dalmatinski obali sta se danes potopila dva jugoslovanska tovorna parnika, ki sta zadela na mine. To sta bila parnika Karadjordje in Prestolonaslednik Petar. Vsa posadka se je rešila. Te mine je položila Jugoslavija sama v zadnjih par dneh. Časopisje danes poroča, da je jugoslovanska vlada zaplenila dva romunska vlaka, ki sta vozila žito v Italijo. Zdaj pa Nemčija občuti blitzkrieg od Anglije London, 2. apr. — Angleški avijatičarji so z vso silo udarili na mesto Mannheirp v Westfa-liji, katero so skoro do tal porušili. Angleži trdijo, da so napravili s tem mestom isto, kot Nemci z mestom Coventry. Letalsko ministrstvo zatrjuje, da bo odslej Nemčija začela čutiti angleški blitzkrieg, ker imajo zdaj Angleži ogromne bombnike (ameriške), ki lahko neso na veji-ke daljave veli ko število bomb. Sem je prišlo tudi poročilo, da je začela Nemčija seliti ženske in otroke v bivšo Poljsko in Avstrijo. Zadnje dni je dospelo tje 15,000 nemških otrok. —:--o- Pogajanja med premogarji in družbami kažejo uspeh New York, 2. par. — Pogajanja. ki se vrše med unijo premo-. garjev in operatorji premogoro-vov mehkega premoga že 16 dni, bodo najbrže končane v 48 urah in 400,000 premogarjev bo šlo zopet na delo. če se ne bo sporazumelo na novi pogodbi, se bodo vrnili delavci najbrže vseeno na delo, toda s pogajanji se bo nadaljevalo. Stara pogodba je potekla v pondeljek in v torek so premogar j i prenehali z delom. V Harlan okraju, Kentucky, je prišlo do krviprelitja. štirje premogar j i so bili ubiti in pet jih je bilo obstreljenih. Oddanih je bilo več kot 100 strelov med kompanijskimi stražniki in stavkarji. Rusija zanika, da bi čestitala Jugoslaviji Moskva, 1. apr. — Moskovski časopis Pravda piše, da se je jugoslovanski narod vedno odlikoval v preteklosti in da zasluži čestitk e. Vendar, trdi Pravda, ruska vlada ni poslala nobenih čestitk v Belgrad. Pravda pravi, da je tozadevno poročilo ameriškega časopisja navadna laž. Rusija bi bila pač lahko poslala čestitke v Belgrad, piše Pravda, pa je ali na to "pozabila," ali pa sploh mislila ni na to. 6 LET ZAPORA, KER JE UKRADEL KOKOŠ Berlin. — Nek moški, ki je kradel kokoši v času. ko niso smele goreti luči radi sovražnih zrakoplovcev, je bil obsojen na šest let zapora. Če bi se bil pa v istem času izvršil zračni napad, bi bil možak obsojen na smrt. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JI 17 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: tfa Ameriko in Kanado, na leto $550. Za. Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year CT. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 78 Thurs., April 3, 1941 V obojestransko korist Kot smo že omenili v listu, je ljubljanski župan dr. Ad-lešič sprožil idejo, da bi si začela dopisavati slovenska mladina iz Amerike in naše stare domovine. Kot smo zvedeli, se že v par slučajih godi, da si tukajšnja mladina dopisava z ono v Sloveniji. Toje zelo lepo, toda samo par takih slučajev ni dovolj. Treba bi bilo navdušiti našo mladino, da si bo poiskala korespondenčnih prijateljev vsepolno v stari domovini. Kot nam sporoča dr. Adlešič, je o tem govoril z našimi mladimi rojaki in rojakinjami doma ter jim predložil misel o takem dopisovanju. Slovenska mladina, je bila takoj vsa navdušena za to idejo. Prosila je dr. Adlešiča za posredovanje, da se s to akcijo prične. Mi z veseljem pozdravljamo to misel in iskreno želimo, da bi začela naša tukajšnja mladina občevati pismenim potom z ono v Sloveniji. Stvar se bo naglo razvijala, čim se enkrat prične. Za enkrat je potreba samo to, da se nekaj naših mladcev priglasi s svojimi naslovi. Te naslove bomo poslali v Ljubljano dr. Adlešiču in ta jih bo oddal svojim mladim prijateljem, pa bodo začela romati pisma preko oceana, od src do src naših mladih Amerikancev in Ameri-kank z onimi našimi mladimi bratci in sestricami v stari domovini. Kakšnega pomena bo to? To bo zelo velikega pomena obojestransko. V teh pismih si bodo naši mladi Slovenci in Slovenke izmenjali svoje misli, povedali si razne zanimive stvari od tukaj in tam, si povedali o šolah, o zabavah, o športu, o kulturi in sploh vsem, kar mladino zanima. Naši tukaj bodo videli iz teh pisem, kakšno življenje vodi slovenska mladina doma in v stari domovini bodo videli, kaj počne naša mladina tukaj. Marsikdaj se bodo pogovorili, marsikaj naučili ter se medsebojno seznanjali. Dopisovali si bodo lahko v slovenskem ali angleškem jeziku. Še bolj priporočljivo bi bilo, da bi naši tukaj pisali v angleščini, a oni doma bi odgovarjali v slovenščini. To bo kaj dobra šola za oboje, da se bodo lahko učili jezikov. Doma imajo angleške učne tečaje in angleščina že ni več nepoznana v Ljubljani. Torej bodo ta pisma lahko čitali. In če ne sami, si jih bodo sprva lahko tolmačili z besednjaki in pozneje bodo lahko že sami brali in odgovarjali. Taka dopisovanja med staro in novo domovino imajo vpeljana že v mnogih deželah in ni vzroka, zakaj bi jih ne imeli tudi Slovenci. Starše prosimo, naj to razložijo svojim otrokom, zlasti šolski mladini. Gotovo bo marsikaterega to zanimalo. Morda bo enkrat ali dvakrat pisal iz radovednosti temu svojemu nepoznanemu prijatelju ali prijateljici, potem bo pa redno dopisoval, ko bo videl, kako zelo bo to zanimivo. Kdor bi hotel začeti s takim dopisovanjem, naj prinese naslov v naš urad in rrfi ga bomo poslali županstvu v Ljubljano, a dr. Adlešič bo poskrbel, da bodo na te naslove prišli odgovori. To idejo prav toplo pozdravljamo in želimo, da bi se uresničila in izvedla v kar najširšem obsegu. Zdaj, ko so vojne razmere, bo šla pošta nekoliko počasi, toda saj ne bo vedno tako. Našim mladim Slovencem in Slovenkam garantiramo, da bodo komaj čakali odgovorov na svoja pisma in imeli bodo s to korespondenco obilo razvedrila. In ko se bodo razmere uredile in bodo zopet normalni časi, pa boste šli lahko v domovino svojih staršev, kjer boste lahko osebno segli v roke onim, s katerimi ste si morda leta in leta izmenjavali misli in nazore. Zid čez Balkan Odkar so se Srbi rešili izpod turškega jarma, so se neprestano borili proti nemškemu vplivu na Balkanu. Isto, kar je vršila Srbija prej, je delala pozneje in dela danes moderna Jugoslavija. V zadnji svetovni vojni so Srbi dopustili, da so Nemci in Avstrijci poplavili vso Srbijo, toda podali se niso. Sredi najhujše zime se je srbska armada umikala čez prelaze in gore, v zametih, dežju in blatu. Lačni in premrzli so se srbski vojaki z največjimi težavami privlekli na Grško, kjer so se zopet organizirali v močno armado in ko je prišel čas, so udarili na kletega sovraga in ga pognali iz svoje domovine. Po premirju v Versaju je tvorila Jugoslavija najmočnejši odpor nemškemu razmahu v Podonavju. Ta odpor je zlezel jugoslovanskemu narodu v mozeg in kosti, zato se ni bilo čuditi, ko se je dvignil narod, ko je zvedel, da hoče slabotna vlada kneza namestnika Pavla speljati Jugoslavijo k osišču. Narod'u ni šlo v glavo, kako bi se moral ukloniti sovragu, proti kateremu se je boril stoletja. Ne samo kot sovražniku svoje zemlje, ampak v prvi vrsti sovražniku slovanstva. To, kar je Hitler z lahkoto dosegel pri Madžarih, Romuncih in Bolgarih, ni mogel doseči pri Jugoslovanih. Nemški "Drang nach Osten" se ne bo uresničil, dokler bo stala svobodna Jugoslavija. Ni dosti manjkalo, da se ni nemški diplomaciji posrečilo omamiti jugoslovanske vlade. Knez Pavle, ki Pridite na sejo! Opozarjam vse člane in članice društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, da se gotovo udeležite društvene seje, ki se bo vršila 16. aprila ob pol osmih zvečer v zborovalni dvorani pri sv. Kristini. Pridite gotovo vsi, ker bomo morali na tej seji izvoliti novega blagajnika, ker naš sedanji blagajnik brat Frank Primož-nik odide v armado Strica Sama. Zapustil nas bo 3. aprila, ker je bil vedno aktiven in dober društveni član, ga bomo prav gotovo pogrešali, posebno pa se je zanimal za naš športni klub — kegljače — za vse se je zanimal, samo da bi imelo naše društvo uspeh in napredek, zato pa ga bomo močno pogrešali. ■ Od našega društva sta odšla k vojakom že Frank Jamnik in Mack Juratovac, no in sedaj pa gre še Frank Primožnik, vsi samo dobri balincarji. Sedaj ostane ta šport bratoma Frank Unetichu in John Gregorcu na glavi. Dobro ste delali skupaj z ostalimi tremi člani, sedaj je pa vajina naloga, da povabita druge fante, da poprimejo in da bo šla stvar naprej. Našim fantom pa želimo zdravja in napredka v vojaškem stanu. Naše društvo sv. Kristine je prav ponosno na naše fante, kadar se boste vrnili bo že ma* lo drugače, ker sedaj ste odšli kar brez slovesa. Bog vas živi in zdrave nazaj vrni. S sesterskim pozdravom, Theresa Zdešar, tajnica -o- Dve slikovni predstavi Za soboto in nedeljo večer sta na programu dve slikovni predstavi in sicer v soboto večer v Hrvatskem domu na St. Clair Ave., in v nedeljo, 6. aprila pa v Lorainu, Ohio, v cerkveni dvorani za farane in prijatelje slik. časom primerno bodo poka-zane tudi slike. Iz velike izbir-ke raznih slik, bodo pri obeh predstavah spočetka pokazane slike sedanje vojske, ki nas bodo predstavile prav na bojno polje, da vidimo grozote dogodkov bojujočih se armad. Poleg teh bodo v Hrvatskem domu pokazane slike iz njihovih pokrajin Hrvatske, dalje pogrebi štirih oseb obenem ubitih. V Lorainu bodo videli krasno sliko lorainskega Evhari-stičnega kongresa, ki se je vršil zadnjič v Lorainu, te slike še niso imeli prilike videti. Dalje, ker bo ravno cvetna nedelja, bodo videli sliko iz stare domovine, kako stotine mladih pastirjev dirja z butarami (<že-gen lesa), ko hite na svoje domove. Za tem tudi, kako žene in dekleta hite v cerkev na Veliko soboto z jerbasi na glavi in košarami v rokah, ko hite v cerkev k blagoslovi jen ju kruha in mesa. Zatem bo v Lorainu po-kazana slika moravskih pokrajin iz Gorenjske, potem nekaj iz ribniškega okraja in tudi od Žužemberka. Zelo primerno pa bo tudi na to nedeljo videti glavne dele "Pasijona" in končno še velikonočne procesije. Pri tem pogreb dr. Korošca in škofa Je- ki so določili te predstave, priporočam za obilno udeležbo tudi lastnik slik, Anton Grdina. -o- Prišla je pomlad na Hubbard Rd. Mesec marec je za nami in razen par lepih dni je bil ves od muh. Prav nič ne bomo žalovali za njim. Sedaj pa menda nastopijo lepi pomladanski dnevi, toda žalostni in prepreženi s črnimi oblaki, katerih sončni žarki ne bodo mogli prodreti. Ti oblaki zastirajo posebno srca mater, katerih sinovi se sedaj poslavljajo in odhajajo k voja kom. Marsikateri se bo vrnil in zo pet pa jih bo mnogo, ki se nik dar več ne bodo vrnili. Vojna je neizogibna pravijo in tako nam je bilo povedano že ob volitvah da se bo pravi ples pričel šele v aprilui in nekako tako se tudi vr ti. Nekateri so pravili, da je to ponos fantov, ko bodo nosili vo-jaško suknjo in matere naj bodo ponosne, ker so njih sinovi vojaki. Le danes jih vprašajte, prepričan sem, da je 99 odstotkov mater, ki se tega prav nič ne vesele, p.ač pa bi dale vse na svetu da bi njih sinovom ne bilo treba k vojakom. Pa kaj se hoče, deže-la je v nevarnosti in treba jo je varovati. Hočeš, nočeš, iti moraš. Nekateri se vprašujejo, kdaj bo tega gorja konec? Jaz pra vim, da ne bo konca tako dolgo dokler bodo na tem svetu taki ljudje, ki vojaški stan odobravajo in so nanj ponosni, če bi pa zavladali na vsem svetu ljudje, ki so proti temu (mislim na vsem svetu) pa bi ne bilo treba nikomur bi*i žal, da ni vojak To bi kaj lahko pozabili. Tisti fantje in možje, ki danes dajejo svoje življenje, bi raje delali kaj bolj koristnega za človeško dru žbo. Dokler pa bodo voditelji, ki so ponosni na to pobijanje in vedno kažejo drug drugemu samo pesti, tedaj pa mora zavret: kri vsakemu, še tako mirnemu in miroljubnemu narodu kot je ameriški. No pa pustimo vojno on!m, ki se zanjo bolj zanimajo. Pri nas j€ 3edaj tisti čas, ko obrezujemo trte in vse križem hiti po vinogradih in se zopet veseli žlahtne kapljice, ki bo pritekla jeseni. Veste ta je že tako dobra, da mi kar sline tečejo, kadar se spomnim nanjo. Moj sosed John mi je bil oni dan nekaj namignil, ko sem ravno postavljal neko ograjo in nato pa sem jo pričel še barvati in sem bil tako zamišljen, da nisem imel časa odzvati se njegovemu povabilu. že precej časa je od tedaj in sedaj pa premišljujem, če se bo domislil in še enkrat kaj takega rekel. Malo pa se bojim, ker sem bil v enem mojih dopisov zadnjič malo preveč stegnil jezik radi tistega čudnega poslopja, ki ga je bil "primufal." Ko je pa bral tiste vrstice, je šel pa takoj k žužkovim in naprosil Jožeta, da je prišel s tistimi lepimi konji in tisto poslopje potegnil na drug prostor, prav za prav tja, kamor ga je že prej mislil postaviti. Noja, saj ga je Mrs. Per-par že v prvič hotela, da bi tisto poslopje stalo tako, da bo lahko pazila na piščance kar iz hiše. Ker pa John še sedaj ni prav go gliča. Teh obeh predstav naj bi se, tov, če bo tisto poslopje ostalo vsakdo udeležil, ker bodo zelo j tam, zato je rekel, da bo kupil pomenljive vse slike obeh veče-1 gumijaste obroče za kolesa, da rov. Za one in njihove namene-, bo lahko prepeljaval tisto'po- neokrnieno. Zato je verjel sladkim Hitlerjevim "besedam dasi bi bil lahko imel zglede okrog sebe, kako se Hitler drži obljub. Zato je bil skrajni čas, da je prevzela vlado armada, ki ' c.io omamiti jugoslovanske vlade. Knez Pavle, ki je sicer, bo govorila s Hitlerjem vse drugače. To Hitler tudi dobro dober patriot, ,e bil slab. državnik. Rojen v Moskvi in po-ive in zato okleva vpasti z armado v Jugoslavijo. Hitler ie zneje izšolan v Angliji je bil več profesorja in zgodovinar- našel v Jugoslaviji vrednega mojstra in balkanski zid danes ja, kot pa državnika. Sicer pa mislimo, da je bil iskren, ko Se vedno močno stoji na potu nemških pohlepov in teženi je rekel, da bi rad izročil Jugoslavijo mlademu kralju Petru proti vzhodu. " slopje, kamor se mu bo zdelo, da ne bo mogel kdo "jezika stezat." Tako se z našimi sosedi sem in tja kaj pogovorimo, seveda preveč nimamo časa za klepetanje, ker je vsak preveč zaposlen. Eni delajo za obrambo domovine in drugi pa za obrahmbo svojih želodcev. Da le vsaj tega ne bi zmanjkalo. Poleti še nekako gre, ker se bašemo s solato in koren j-čkom, a pozimi pa moramo biti kar bolj ob svojem, kvečjemu če je še kje kakšna klobasa ali kakšno pleče, da se ga vtakne v lonec. Večkrat premišljujem, kako bi tudi jaz kaj pripomogel k obrambi. S krompirjem jaz ne morem, ker nimamo pri nas sreče z njim. Seveda nekateri pravijo, da zato, ker sem tako len, da se mi ne ljubi, da bi gnoj malo bolj daleč odpeljal po njivah, ampak ga kar bolj v bljižini puščam, kjer je navadno krompir usajen. Večkrat so me že učili, da ne smem toliko gnoja napeljavat tja, kjer mislim imeti krompir, ker se v tem gnoju zarede razni črvički in druga taka golazen, ki poje korenine in potem pa ni nič s krompirjem. Mislil sem, da bi šel kam v "žernado," pa kamor se ponudim, mi povejo, da takih, ki so rojeni tistega leta kot jaz — ne marajo. Poprej sem se zanašal tudi na našo banko, ki smo jo bili ustanovili in sem vedno mislil, da bo kdo kaj prinesel, pa do sedaj je salaminsko malo. Samo neka prijazna gospa se je oglasila in poslala pet dolarjev, da bi dobi-a še kaj več posnemalcev. Prav epa ji hvala in iz srca želim, da )i se oglasili še drugi in s kaj /ečjimi vsotami. No, potem bi bilo že kaj napredka. Ko bi znal vsaj trto obrezavat, bi se mogoče ponudil našemu uredniku na Rožnik, čeprav ni nobenega upanja, da bi mi jo zaupal v obrezovanje. (Ste že malo prepozni, ker pri nas smo 5 takimi delom bolj zgodnji. Op.) 3aj on me že pozna kakšen mojster sem v tej stvari, ko sem bil lekoč tam navzoč, to je bilo takrat, ko so naši sosedje obrezovali trto pri njem. Takrat sem im povedal, kako znam pa jaz brezovat. Seveda, ko je bilo p£ 'elo končano, so pa tudi mene lovabili k mizi. Oja, tisto pa ja: a tako delo sem pa izvrsten in 'ikdar ne odrečem. Kadar tako premišljujem c akih dobrotah, me prime taka .eja, da jo kar doli k Strojino-/im potegnem v park ob jezeru n popi jem par kozarcev, se re-:e ječmenovca ne kozarcev, se malo potolažim in pozabim na vse zemeljske težave. Oni dan mi je Mr. Stroj in pripovedoval, da bo takoj ko se bo jezero odta-jalo, zopet serviral ob petkih ribjb pečenko. Imel bo take ribe, ki bodo prišle naravnost iz Kanade, ker pravijo, da so tiste najboljše. Povedal mi je, da je bil šel v Kanado in je tam povedal ribam, da ko zgine led, da naj priplavajo na našo stran in naj se postavijo na ogledi, da bo lahko izbral najboljše izmed najboljših, če se hočete prepričati, koliko je na tem resnice, ■» Cena vstopnicam je in $1.95. h gj S; ^Uttc: XgniXTTTTXTXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTITTTTTTTTj SATAN IN ISKARIOT ^^ Po nemškem izvirniku K. Maya XXXTTXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi lil .žic« n0 t J r leC i e , 2astopnika mehiške vi-J ^ ^ pUžbe sta bila le nezave-' 4 bi abil sem ju in ju za-< drevje, da ju prive \ 0^tem je Winnetou mol-m, ' pa se kmalu vrnil z U 1 lljem i« s konji. Tudi *tig*je Pripeljal % i> w 6231 sem naše konje in J,a' Poučil Mimbrenja, da a|jj; nekaj časa sam pri ra j t in kako se naj obna-hl6r °dšel z WinnetouOm )s{5 '0 tem tis(i sam0 nisva izgubljala be-sebi nama je bilo risP k' SVa morala namreč a J;Sta odšla k Fuenti de la nV % v at 0 dogodkih pri tol-3"f f siti \-Sak bip sta se nagnila ''"ji Cl8ta nas smela naJti pri J °Pazila bi bila, kaj se om*' ušla bi in nas izdala. )6i)ritSVa si za I)0t Presek' fl- it , ',al z vrha k tolmunu int|o(fkel PO gozdu dalje na-a ravnino. Po preseku sta P »I PaPriti sela> jezdila sta, Je bil preveč zaraščen p >1$ t Ježo ii'S! (ila v6® sva šla, puške sva f'^ljil mbrenjlu naT)0ti bi |V je gozd prenehal, ,!a skrila med drevje in ^ fti se ^ zanašati °rala bolj na uho ko na .dni' Olt |navS?Sedela- Ni nama bi-f 1 K ' da bi mnogo govo-■ \ . Je le začel Winnetou: te" » j" m°j brat Old Shatter- tlCJ Ol' da sem tista belo-Ovof t, Pobil ?'* "fp °glavar Apačev je sto-ip0 m°jem okusu." \ bj° belokožci! Rdeči bo-i^. Podaril življenje, t esiliZ ujetništva, pa če bij lsmrtno sovražil. Vse, j, g j' ^ mi ponudil v za-b«3e, poznajo samo ^ e,( njihova dejanja pa A b°Va počela z nehvalež- l et s;° Winnetou odločil." W] Molčala. '^Vrtp8® je, napenjala sva alJav0. Verjetno je bi-°deta sela skupno vr- \h S d ZaPela kopita v no-1 Sva' Va konja sta bila. Sto- .na Presek in počenila, K ® videla, pa silšala sva it, 111 kopit, da jezdita Piti. % „', Sein črez presek. Nista .i 1Vi°u naj prime tistega, 'ij a'tej strani!" sem šep-lu- "Sam pr, vzamem strani. H of ^Hjy ^Ista naju opazi . k uj. a konja sta naju na-jn He zaslutila, prha-V? VzPenjala. Jaz ali Nrn u bi bil k®i zasu" Ij-j °8t, nemudoma bi bil se vrnil, razjahal Vfj i nazaj ter preiskal Yuma pa sta Usena in neprevidna, * ! bila H* J sta menda, da .i f divje živali, kri- i^(i ^lo t bi.j° pregnala. ;iv.j ^ ^i.-^anje je uglušilo 11 'Hi kretenj, splazila J» h' v brbet. Nisem vi- )•;! h! ^ehja Winnetou' Pa 'v t i5a' njegov učenec j^! ^ et^b slučajih sva po- r. Mt , - prepričana, 'ihii aale- da ni nobenega so- k *o> «e 15 ž ]evu na hrbet, zgrabil , ^ {žt Co za vrat in mu z Tu!fal vajeti. Niti črh-Winnetou je nesli-^ ^ s svojim Yumo. Ta-^strašila, da niti mi- ■nSut? °dpo u ne. Ko pa sta se skočil Yumo- 3r, vsaj v pr- "ožaj a, je bilo že pre- iaJHh-VIa SVa "j11 iz secIla' tg,, a> si ju položila na ,\6 ^ skok oddirjala po rno je sicer bilo, v skok jezditi po temi in po nepoznanih potih, pa ujetnika se pri takem naglem jezdenju nista utegnila upirati in hitreje sva dospela. Pametni Mimbrenjo je med tem zakuril, ni nama bilo treba iskati taborišča po temi. Razja-hala sva, držeč vsak svojega Yumo trdo za vrat. Mimbrenjo ju je zvezal. Naš položaj je bil izreden. Trije smo bili, Winnetou, jaz in Mimbrenjo, pa smo imeli enajst ujetnikov, pet Yumo v, Player j a, alcaida, haciendera in tri policiste —. In povrh smo mislili zajeti še tistih dvajset Yumov, ki so stražili pri Fuenti —. Ali nismo preveč tvegali —? Morebiti, morebiti pa tudi ne. Pri vsem, česar se lotiš, je uspeh odvisen od tega, kako se lotiš posla. In pri vsakem podjetju imaš pravico, da smeš računati tudi s svojo srečo. Ujeta sela sta si opomogla. In obnašala sta se čisto proti vsem navadam Indijancev. Mehiški Indijanci nikakor ne vzdržijo primere s svojimi viteškimi sorodniki Zedinjenih držav. Sioux ali šošon bi ne rekel v takem položaju besede, pač pa napeto premišljeval, kako bi se izmuznil iz zagate. Yume pa so vse drugačni. Naša nova ujetnika sta namreč na vse pretege zabavljala in kričala ter zahtevala, da ju moramo nemudoma izpustiti. Ne bilo bi se mi zdelo vredno ugovarjati. Pa rad bi bil zvedel za njuni imeni in za ime vsaj snega od tistih treh, ki so stražili tolmun. Zakaj —? Hudomušna prevara mi je namrleč šinila v glavo. In zato sem se spustil v pogovor z besedljivim Yumo. "Kako si gostobeseden —.! Menda misliš, da ti je dal Mani-tou usta samo za govorjenje. Pameten mož pa ve, da ima usta tudi za molčanje." Winnetou me je začuden pogledal. čudil se je, da govorim s takim človekom, rekel pa ni nič. Uganil je, da brez posebnega namena gotovo nisem začel pogovora z blebetavim ujetnikom. Yuma pa je jezno vzrojil: "Bojevnik Yumov sem! In Yume živijo v miru z vsemi be-lokožci. Zakaj sta naju napadla?" "Tisto bi kmalu kdo trdil, da je bojevnik —. Drugo pa je, ali je tudi res bojevnik. Vsak bojevnik ima svoje ime. Kako pa je tebi ime?" "Ne norčuj se! Moje ime je strah vseh sovražnikov. Imenujejo me Črni mrhar." "In kako je ime tvojemu tovarišu in temle trem, ki smo jih našli pri vodi sredi gozda?" Povedal mi je njihova imena ter pridjal: "Slavni bojevniki so! Obžaloval še boš, da si jih napadel in zvezal!" "Tvoja usta- so velika, tvoja slavna dela pa so zelo majhna! Vaših imen še svoj živ dan nisem čul in da ste res taki slavni bojevniki, kakor se širokbus-tiš, bi nam ne bili šli na slepo v past!" "Tema je bila, nisem vaju videl. Razen tega živimo v miru z vsemi belimi in rdečimi ljudmi in zato niti mislili nismo, da kje kak sovražnik preži na nas. Zahtevam ,da nas nemudoma spet izpustiš!" #'Le počakaj! Nekaj ti še prej povem. Dejal si, da živijo Yu-| me v miru z vsemi belimi in rde-1 čimi ljudmi —. Kako pa je bi-1 lo, da je vaš poglavar Vete ja' napadel haciendo del Arroyo, jo! izropal in požgal —? Na haci-' endi so vendar živeli beli ljudje —! In praviš, da živite v miru z vsemi rdečimi ljudmi —. Točno pa vem, da ste si smrtni sovražniki z Mimbrenji. Mala Japonka Dolgo časa nisem dobil nobene pošte, no, in potem je nekoč prišlo pismo z Japonskega. Seveda sem si najprej pozorno ogledal pisemske znamke in poštni pečat in pretuhtaval sem črke, ki so bile evropske in prav gladko napisane, in otipaval papir. Torej je pismo brez dvoma poslal kak Evropejec in ne Japonec. Vendar je bilo treba paziti na svileni papir in dolgo sem iskal posebno leseno pripravo za odpiranje pisem, ki sem jo še imel z otoka Jave. Pismo je bilo napisano v našem jeziku, a k sreči je bilo podpisano z japonskim, in sicer ženskim imenom: Ogaj. Tako lepo se mi je dozdevalo to ime, tako čarobno, da setn kar zaslišal zapeti japonskega slavčka! Kar videl sem tiste nežne prstke, ki so bili napisali to nežno pisemce. • Pismu je bil priložen časopis v japonščini. Neki članek je bil rdeče podčrtan. Avtorica pisma mi je poročala, da mi pošilja prevod neke moje kratke povesti. Takih časopisov je nato v presledkih nekaj mesecev prišlo še več. Slednjič pa spet pismo, kjer mi neznanka sporoča, kako da je to čudno, da opisujem prirodo prav tako, kakor jo tudi Japonci občutijo, in sicer prav dobesedno tako. Seveda me je to razveselilo, še bolj pa me je veselilo, da sem si v duhu predstavljal to malo Japonko. Ali je imela po stari šegi še tisto frizuro in kimono in coklice s podstavki? Ali pa je nosila evropsko oble-■co? Pa čeprav je bila po naše oblečena, brez dvoma je bila cveto češnje, takrat se s svoji mi prijateljicami odpravi na deželo. O, kako sem bil navdušen zanjo! Kako sem koprnel, da bi jo videl! Kako sem se hudoval na velikanski del sveta, ki je bil med nama! Saj bi ji bil utegnil tudi pi-šati, tudi brez naslova — s posredovanjem časopisov. Lahko bi jo zaprosil za njeno sliko. Toda vse — ali nič! Zatorej je bilo lepše sanjariti o njej. Saj ne more biti nobena fotografija tako nežna, kot so sanje. Začel sem snovati načrte, kako bi se dalo priti na Japonsko. Nekoč se je celo primerilo, ko da bi se bil zares mogel odpraviti tja. Da bo japonska vlada kakega književnika poklicala tjakaj, da bi na univerzi v Tokiu predaval evropske jezike. Vendar iz te moke ni bilo kruha. Medtem je postala moja mala Japonka v Tokiu štiri leta starejša. Skoraj nepotrpežlji-vo in z grenkobo v srcu sem od časa do časa pomislil, da mineva pol leta za pol letom. Čeprav bi slednjič svojo prijateljico že zagledal, bi bil prvi cvet njenega, ko mesečina očarljivega obličja že osut. Nič ne pomaga, če si dopoveduješ, da je ženska v slehernih letih osvežujoča. Cvet je le največja sreča — za ženske same in za njihove častilce. A le kako bi mogel pozabiti na eno—na to, da se je moja prijateljica medtem nemara že poročila? Da ima mogoče že otroka? Že dva otroka, tri? Pa je seveda tudi kot mlada mati prekrasna! Čeprav sem si moral dopovedati, da mi pač ne bo nikdar ljubka. Jo j, tiste poševne, črne oči, vsa tista drobčkanost na mogoče potovati na Japonsko, njej! Kaj pa, treba je, da se v sedanje Japonke pravilno zamišliš! Vsekakor hiti po mestu prav tako korajžno ko,naša dekleta in. se urno izmika tramvajem in avtomobilom. Hodi na univerzo, na različne shode. A kadar se mi je vendarle tožilo po tej "ljubezni," ki se mi je dozdevala kot živa zveza dveh bitij. Nemara hodijo njeni otroci že v šolo! Pa saj bi «e mogel veseliti tudi njenih otrok, lahko bi počepaval z njimi na tleh in bi imel krog sebe same maj- cene, pisane, kimonice in bi prisluškoval radostnemu živžavu, ki bi ga prav tako malo razumel kot živžav ptičev. Skrivši pa bi bil le ponosen na svojo, že zrelo prijateljico. Brez dvoma bi čepela zraven med čivkajoči-mi človečki-ptički in njeno čebljanje bi bilo slično njihovemu, le da bi bilo malo nižje. Oh, saj, saj! Ali bi se ne dobila kaka prilika, da bi za kak svetoven list potoval tjakaj kot poročevalec? Ko sem kmalu zatem spoznal prvega Japonca v svojem življenju, je bila moja prva misel ta, da bi ga vprašal po Ogaji, ki je nisem še nikdar videl. Toda tega vprašanja le nisem izustil. Dejal sem si, da je pač bolje, da si to svojo sanjsko podobo hranim lebdečo pred seboj. Toda Japonec je sam prvi spregovoril. Videl je bil neki moj igrokaz, v Ogajinem prevodu, ki so ga uprizorili na Japonskem. "Ogaj se z veliko ljubeznijo trudi za vaša dela. Vaša drama je za zgled dobre drame na državni šoli za igralce v Tokiu." "Oh, pripovedujte mi o Ogaji! Kako rad bi bil že zdavnaj prišel na Japonsko, da bi videl Ogajo! Kakšna oseba pa je to?" "Stojte! V hotelu je z menoj neki rojak, ki ima sliko te osebe pri sebi. Vprav pred nekaj dnevi je prišla po pošti. Grem ponj!" Prijazni Japonec je odšel skozi široka steklena vrata. Moje srce se je polagoma razodevalo in le s težavo sem ga krotil, da je mirno utripalo. Vendar je sladko ganotje pre-šinjalo mojo kri prav do najbolj oddaljenih končkov vseh udov. Japonec se je vrnil z mladim, stasitim gospodom. Ali je to Ogajin mož? Že sem občutil ostro bodalce ljubosumnosti v prsih. Neznanec mi je z nepopisno vljudnostjo segel v roko. "Vi imate sliko od Ogaj?" V Angliji z vso naglico hite izdelovati nove ladje, kajti teh jim silno primanjkuje. Ko mej ena zdrsne v morje, je že pripravljen material za drugo. Slika je bila posneta v neki ladjedelnici v severni Angliji. Da so vojne grozote še hujše, je pritisnila- Anglijo še lvuda zima. Pravijo, da tulcih snežnih viharjev ne pomnijo najstarejši lin ije. Slika nam kaže zasneženo ulico v nekem neimenovanem angleškem mestu, kjer je bil' raai mega ustavljen ve,s promet. sem ga skoraj z nevljudno naglico in zmeraj večjo ljubosumnostjo vprašal. "Da, to je slika več oseb; Ogaj pa je med njimi." Iz svoje listnice je vzel razglednico in mi jo dal. Zagledal sem precej japonskih gospodov in nekaj žensk v japonskih oblekah. "Katera oseba je Ogaj ? Tale?" sem vprašal in glas mi je drhtel. S prstom sem pokazal seveda na naj lepšo od štirih osebic v kimonu. "Ne, ne," se je mladi Japonec skoraj žaljivo zasmejal. "Tole je Ogaj." Pokazal je na starejšega, modro zročega gospoda. "Ogaj?" sem komaj zajec-ljal. "General štabni zdravnik, doktor Rintaro Utori," je odvrnil mladi gospod. "Ogaj pa je njegov psevdonim." Bilo mi je, kot bi treščilo vame. Kar grozotno sem bil presenečen. Skušal sem pa svoje silno razburjenje prikriti s tako vljudnim in zagonetnim smehljajem, kakor se ne bi bolj posrečilo niti najbolj zagonetnemu človeku iz Azije. (W. Sch.) -o-- Pokrajina v zalivu Velika Sirta Angleške oklopne čete generala Wavella so po zavzetju Bengazija z nenavadno naglico zasedle mnogo bolj južno, ob obali Velike Sirte ležeči točki Agedabia in Agheila, ki sta ob veliki italijanski obrežni cesti, katero je pred nekaj leti zgradil italijanski maršal Balbo. Ta cesta, ki se na zahodu začenja ob meji med Tripolitan-sko in Tunezijo, vodi do vzhodne meje italijanske posesti, od Libije ob zalivu Solum. Gradnja te ceste se je razširila na pokrajino, ki je bila še pred pol stoletjem prav tako neodkrita in neraziskana kot so najbolj skrivni deli pragozda v Braziliji. Nova cesta daje tudi največjim armadam možnost, da se ondi razvijejo in so na varnem. Seveda ni moči trditi, da je bila italijanska postojanka v Cirenajki doslej oskrbovana iz Tripolitanije. Pristanišči Ben-gazi in Derna sta iz spodnje Italije prav tako brž dosegljivi vsem premožni kraji, ki so na kaki manjši ali večji oazi. Tudi v tripolitanskem zaledju je nekaj krajev, ki so bili nekoč vami zaradi prometa s karavanami, predvsem je tu puščavsko mesto Ghadames. Ob Veliki Sir-ti sega Libijska puščava prav do morja. Tu tudi v davnih časih ni bilo nikoli kake karavanske ceste in navzlic mogočni cesti, ki bo zaradi nje ovekoveče-no Balbovo delovanje v teh krajih, je ta pokrajina tudi dandanes prej razmejitvena točka kot pa kako suhozemsko mostišče med Tripolitanijo in Cire-najko. -o- Židom na Nizozemskem je prepovedano obiskavati kinematografske predstave. MALI OGLASI Naše posebnosti za ta teden Noodles, 8 oz. paclcgs, 3 for 25c Makaroni in špageti najboljše vrste, 3 ft..............25c Noodles 1 ft. packg., 2 za . .25c V zalogi imamo najboljše šunke kot tudi kranjske klobase in vsakovrstno prekajeno meso za praznike po najnižjih cenah. Oxidol 2 large packgs.....35c P & G Soap, 10 kosov za . . 33c Se priporočamo B. Godec Quality Groceries & Meats 16903 Grove wood Ave. KEnmore 3338. Soba se išče Primerna soba se išče od Norwood Rd. do 52. St. Naslov naj se pusti v uradu tega lista. -i(78) Naprodaj Proda se konfekcijska trgovina, električni soda fountain, 6% pivo in vino licenca, rent pocen|i. Dober kup iza pravo stranko. 1401 E. 55. St., telefon ENdicott 9707. (80) Naznanilo Spodaj podpisani sporoča javnosti, da če je njegova mati Mary Leben, ki je umrla 31. avgusta, 1940, ostala komu kaj •dolžna, naj se zglasi pri podpisanem, da se zadevo uredi. Victor Leben 5614 Carry A ve. -.(78) Farma naprodaj Proda, ali pa se da v najem kot iz Tripolisa. Promet iz te- 42 akrov farma; 13 akrov je ga mesta v Cirenajko, ki je povsem navezana na obalno cesto, zahteva toliko goriva, da že s tega gledišča ni misliti na redno prevažanje čet in težkega bojnega materiala. Mimo tega pa poteka obalna cesta več sto kilometrov daleč po popolnoma neobljudeni pokrajini, kjer je celo pitna in druga voda prava redkost. Mestece Sirta, ki je dalo ime globoko zajedenemu zalivu, ki loči Tripolitanijo od Cirenajke, je edino selišče, ki ob tej obali sploh zasluži ime kraja. Druga na zemljevidu označena imena komaj da zaslužijo ime za človeško bivališče. O Agheili piše najboljša tozadevna italijanska knjiga, da je ondi "redou-ta," to se pravi, majhna trdnjava in da vsebuje vsa tista pokrajina le 3492 duš. — Nedaleč od Agheile ležeči kraj Mugta el Hebrik je na tistem mestu, kjer je bila v starem veku Ara Phi-lenorum, ki je več stoletij tvorila mejo med kartaginsko lastnino in med grško zvezo mest Pentapolis na Cirenajki. Nofi-lia pa je italijanska vojaška in brzojavna postojanka. Glede na pokrajino je značilen podatek, da v "neki dolini pridelajo malo ječmena." Marset el Auegia ni nobeno naselje, ampak je le odprta luka, ki nudi zatočišče manjšim ladjam. Sultan je majhna oaza ob morju. Tsemed Hasan pa vsebuje le policijsko barako in vodnjak. Sclišča zahodno od Misurate, kjer je v bližini majhna luka, so pa povsem drugačna. Predvsem so ta obsežna mesteca po- trte in več kot polovica gozda. Za podrobnosti se oglasite na 1315 E. 55. St. (78) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo. vino. žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RENU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding 1 J. POZNIK — M. ŽELODEC _ GLepvllle 3830. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV žene in dekleta! Prej ko si kupite spomladansko obleko, pridite v našo trgovino pogledat našo lepo in veliko zalogo vsakovrstnega blaga. Lcps' obleke so po $1, $1.95, $2.95, $3.95, $4.95 in boljše. Ravno tako imamo bogato iz-bero sukenj, lepe slamnike za žene in dekleta ter tudi otroške; dalje lepe sweatre, vsakovrstno spodnje perilo za moške, žene in otroke; !kravate za moške, nogavice in drugo. Pridite, se vam toplo priporočamo. A. Anzlovar vogal 62. St. in St. Clair vire. (Mar. 31, Apr. 3) PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZAB LJENE SOPROGE IN MATERE MARY CEVKA ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 3. aprila, 1940, Leto dni je že' minilo, v miru božjem sladko počivaj kar Tvoja pot se je končala, kier ni trpljenja, ne skrbi, ker Bog poklical Te je k sebi lepše tam Ti sonce sije, in spomin nam žalosti srce. prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: l PRANK, sin; MARY, hči. PRAN CEVKA, soprog. Cleveland, O., 3. aprila, 1941. Sedaj je čas, dar si izberete potrebščine za veliko noč, je naša zaloga popolna. Nove spomladanske obleke, krasni klobuki, kot tudi fina izbera obuvala za vso vašo družino. WATERLOO DEPARTMENT STORE, Inc. 15504-12 Waterloo Rd. KEnmore 1204 Marsikdaj res ni imela prav, tudi je svojemu možu sredi najhujšega prepira pogosto rekla marsikako hudobno in grdo besedo. Najhuje pa jo je peklo to, da Erlend nikdar ni mogel sam od sebe odpuščati in pozabljati, nikdar, ne da bi se ona ponižala in ga lepo prosila za to. Sicer se pa menda ni tako pogosto pripetilo, da bi se bila tako daleč spozabila •— a'yi tfes ;ne more razumeti, da' samo tedaj, kadar je trudna in izčrpana od skrbi in bojazni, ki jih je skušala vselej tiho prenašati — da tedaj najlaže izgubi oblast nad samo seboj. Zdelo se ji je, da bi se Erlend moral spomniti, kako so jo leto in dan trle skrbi za prihodnost sinov, da je v tem poletju dvakrat prestala neznanski strah zavoljo Naakkveja. Zdaj je izpregledala, da ima mati, ki gre v leta, drugačne bridkosti in skrbi kot mlada mati. — Njegovo brezskrbno govoričenje, da se nič ne boji za bodočnost sovjih sinov, jo je jezilo, dokler ni postala kot divja medvedka — ali razdražena ko-klja s piščanci; Erlend naj le govori, da čuva svoje otroke kakor koklja. čuječa in budna bo kakor žival, dokler bo v njej le še iskrica življenja. In če hoče zavoljo tega pozabiti, da mu je še vselej, kadar je bilo treba, po svojih najboljših močeh stala ob strani, da je bila kljub svoji togoti pametna in pravična, ko jo je udaril, in tudi takrat, ko jo je goljufal s tisto zoprno lahkoživko z Len-vika, potem naj to le stori, še zdaj ne čuti zoper Erlenda kdo ve kakšne jeze in grenkobe zbog te najhujše stvari, katero ji je prizadejal — če se je kdaj zaradi tega pritoževala pred njim, je bilo le zato, ker je vedela, da se sam kesa tega, da se zaveda, kako slabo je takrat ravnal. Nikdar pa ni bila na Erlenda tako huda — in tudi sedaj ni —, da bi ji spomin na njegov udarec in na njegovo nezvestobo z vsemi njenimi posledicami ne prizadeval največ skrbi zavoljo moža samega — neprestano je čutila, da se je s tem izbruhom svo- je neobrzdane narave bolj pre grešil zoper samega sebe in zoper blagor svoje duše kakor pa zoper njo samo. Kar jo je nadalje bolelo, so bile tiste ranice, katere ji je bil zadal s svojo neprijazno ravno-dušnostjo, s svojo otročjo nepo-trpežljivostjo — da, celo s svojo prešerno in nepremišljeno ljubeznijo, kadar je hotel pokazati, da jo ima kljub vsemu rad. Vsa tista leta, ko je bila mlada in mehkega srca, je čutila, kako ji zdravje in dušna moč nista prav nič pešala, ko je stala v življenju krog in krog obdana s tropom nebogljenih otročičev, kadar oče, njen soprog, ni maral pokazati, da ima ne samo dovolj moči, marveč tudi ljubezni za to, da bi varoval in branil njo in njene male sinove. Kakšna muka je bila to, da se je čutila telesno tako šibko, abotno in neizkušeno in se pri tem ni upala zanašati na moževo pamet in moč — zdelo se ji je, kakor da je njeno srce takrat dobilo rane, ki se nikdar več ne bodo zacelile. Celo sladko slast, kadar je dvignila k sebi dojenčka, si položila njegova ljubka usteca na nedra ter čutila na roki njegovo toplo, mehko telesce, celo to sta ji grenila strah in nemir — tako majhen, tako nebogljen si, pa vendar tvoj oče ne misli na to, da bi moral braniti zlasti tebe —. In zdaj, ko so njeni malčki postali veliki in močni, pa še vedno nimajo dovolj moške pameti — zdaj jih je začel izvabljati od nje. Vse trop ji uhaja, mož in sinovi, na ta čudni, deško i g-ravi način, čigar iskrico je bila; se ji je zdelo, opazila pri vse' moških, ki jih je kdaj v živi je nju srečala, in v čemer jim okor na, potrta žena nikoli ne more slediti. Zato je bila zavoljo same sebe le žalostna in jezna, kadar mislila na Erlenda. Kadai; pa se je vprašala, kaj mislijo sino vi, ji je postalo tesno pri srcu V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mihaele Rovere ki je za vedno v Bogu zaspala dne 3. aprila. 1936. Poteklo je že pet let, draga soproga in ljubljena mati, odkar smo mi izgubili najdražje na svetu. Nemila smrt Te je iztrgala iz naše srede, toda spomina na Te nam pa nihče vzeti me more in ostaneš v naših srcih do konca naših dni in za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Ti plača Bog! Žalujoči ostali: SOPROG in OTROCI. Cleveland. O., 3. aprila, 1941. Ulf je odšel na Haugen z dve ma tovornima konjema in nese Erlendu stvari, za katere je bi še prosil — obleko in cel kup orožja, vse Štiri njegove loke vreče z ostmi za puščice in žele znimi strelami ter tri pse. Mu nari in Lavrans sta se na glas j jokala, ko je Ulf odpeljal malo | gladkodlako psico s svilnato | mehkimi visečimi ušesi — bila j je žlahtna, inozemska žival, ki j jo je bil Erlendu podaril opat ■ Holma. Da je imel oče tako red | kega psa, ga je v »očeh teh dve dečkov bolj kot karkoli povzdi govalo nad vse druge može. Po leg tega pa jima je bil oče ob ljubil, da si bosta smela, ko bo psica spet dobila mlade, izbrati vsak svojega psička. Ko se je Ulf Haldorsson vrnil je vprašala Kristina, ali je morda Erlend kaj omenil, kdaj se misli vrniti domov. "Ne," je rekel Ulf. "Vse kaže da namerava ostati tam gori." Sam od sebe Ulf ni poveda dosti več o svojem potu na Ha ugen. Kristine pa ni mikalo spraševati. Ko se je Kristina na jesen selila iz nove zgradbe, sta ji starejša sinova rekla, da bi to zimo rada spala na izbi. Kristina jima je to dovolila, in tako je bi la zdaj sama z najmlajšima dvema spodaj v veliki izbi. Prvi večer je rekla, da bo zdaj tudi Lavrans lahko spal pri njej na postelji. Deček se je zvil v klobčič in se ves blažen zaril v blazine. Otroci so bili navajeni, da so jim postiljali na klopi; ležišče je obstajalo iz kožnatih vreč, na- tlačenih s slamo. Poleg tega so imeli še krznene odeje, v katere so se lahko zavijali. Na postelji pa je človek ležal na modrih blazinah in imel poleg krzna še mehko odejo — in starši so imeli čez podzglavje bele platnene prevleke. "Anti bom smel tukaj le tako dolgo ležati, dokler ne pride oče domov," je vprašal Lavrans, "potem pa bom moral spati spet na klopi, mati?" "Potem bosta lahko spala na Naakkvejevi in fejorgulfovi postelji," je odgovorila mati. "Seveda, če se fanta ne premislita in ne prideta spet doli, ko pritisne mraz." Tudi na izbi je zidana pečica, a se je bolj kadila kot grela, poleg tega je bilo zgoraj veliko huje čutiti veter in slabo vreme. Čim bolj se je jesen nagibala h koncu, tem bolj je Kristino obhajal nejasen strah, ki se je od dne do dne večal; Kristina je vedno težje živela v tej napetosti. O Erlendu ni bilo ne duha ne sluha. Kadar je zbujena ležala v dolgih črnih jesenskih nočeh, je slišala enr,|komerno dihanje svojih malčkov, prisluškovala zavijanju vetra okrog hiše in mislila na Erlenda. Ko bi vsaj ne bil tam na tistem dvoru —. Prav nič ji ni bilo všeč, ko. sta bratranca govorila o Hau-genu — Munan Baardsson je bil nekega večera, preden sta odpotovala iz Osla, pri njima. Munan je bil tedaj edini lastnik tega malega posestva svoje matere. Obadva, on in Erlend, sta bila precej vinjena in dobre volje, in medtem ko je ona sedela tamkaj in težko prenašala njun pogovor o tem nesrečnem kraju, je Munan podaril Erlendu to kmetijo — tako bo imel vsaj majhen košček zemlje v norveški deželi. Vse to se je zgodilo med šalami in smehom — celo iz govoric, da nihče ne more prebivati na Haugenu, ker ondi straši, sta brila norce. Groza, ki se je bila polastila Munana po nesrečni smrti njegove matere in njenega moža tam gori, je ob tej priliki viteza nekoliko minila, kot je bilo videti. Erlendu je zares izročil posestno pismo in listino za Haugen. Kristina ni mogla prikriti nejevolje, da je Erlend posla lastnik tega strašnega kraja. Toda Erlend je zamahnil z roko: "Malo verjetno je, da bova ti ali jaz kdaj stopila na ta dvor — če hiše sploh še stojijo in se niso podrle. Da bi nama pa teta Aashild in gospod Bjorn sama prinašala desetino, se ni bati. Zato nama bo težko kaj škodovalo, ako res strašita tamkaj, kot ljudje govorijo —." Ko se je leto bližalo koncu in so se Kristinine misli venomer sukale edino okoli tega, kako neki živi Erlend gori na Haugenu, je postala tako molčeča da je redkokdaj spregovorila kakšno besedico z otroki ali posli, razen če je morala odgovarjati na njihova vprašanja— ti pa so se jo bali ogovarjat brez tehtnega vzroka, kajti odgovarjala je na kratko in nepo-trpežljivo, kadar je kdo silil vanjo in jo motil pri njenem nemirnem in. napetem razglabljanju. Tega se je sama komaj zavedala, in ko je navsezadnje opazila, da sta najmlajša dva otroka prenehala spraševati po očetu ali sicer govoriti o njem, je vzdihnila in pomislila, kako litro vendar otroci pozabljajo. Ni pa vedela, kolikrat je sama oplašila mala dva s svojimi nestrpnimi odgovori, ko jima je naj bosta tiho in naj je nikar ne nadlegujeta. S starejšima sinovoma je le malo govorila. ša lovsko srečo. Potem pa je v prvem adventnem tednu na debelo zamedlo, po dolini in po hribih. Zgodaj zjutraj na Lucijin dan, ko je bilo zunaj še tema kot v rogu in so svetlo sijale zvezde, je Kristina stopila iz kravjega hleva. Tedaj je v svitu smolnice, zataknjene v sneg, zagledala tri sinove, ki so stali pred hišo in si privezovali smuči na noge — malo dalje pa je stal Gautejev konj s tovornim sedlom na hrbtu, na kopitih je imel krplje. Kristina je ugeni-la, kam fantje nameravajo; zato si ni upala kaj reči, marveč je samo vprašala, ko je zagledala med njimi Bjorgulfa — druga dva sta bila Naakkve in Gaute —: "Na smučeh pojdeš, Bjorgulf — danes bo gotovo sončen dan, sin moj!" "Saj vidite, mati." "Ali pridete morda še pred poldnem nazaj?" je vprašala, nevede, kaj bi rekla. Bjorgulf je bil le malo vajen smučanja;' njegove oči niso prenašale snežne bleščobe in zato je pozimi tičal večidel y hiši. Toda Naakkve je odgovoril, da ostanejo morda več dni z doma. Kristina je polna nemira in bojazni hodila po dvoru. Dvojčka sta bila trmasta in čemerna, Kristina je opazila, da sta hotela iti z onimi, toda odrasli bratje ju niso vzeli s seboj. (Dalje prihodnjič.) 1940 PHILCO in Zenith radio —kupite sedaj in prihranite od 20% do 40%. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Thur.-x) MADE TO MEASURE SPRING SUITS $99.50 I TOPCOATS hfa ? and 27.50 j Made to your individual measure. In the styles you prefff ^ pattern you like the best. ORDER NOW FOR EASTER! ___^ 16* andj^ READY TO WEAR TOPCOATS BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Avenue 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo »•...............Open evening till 7:30 o'clock V BLAG SPOMIN MORRIS NAČRT za avtna in osebna POSOJILA Posojilo v "gotovini" na vas avto takoj na mestu! Pridite in prepričajte se, zakaj se tisoči poslužujejo te "hitre akcije" in preprostega načina za gotovino. VARNOST—avto in vaš podpis. Mi tudi refinanciramo vaš avto—na manjša odplačila, na daljši čas. POSOJILA NA OSEBNI "PODPIS!" Kvalifikacije:: stalna zaposlitev in dobro ime. Pomnite, da ta banka specializira na "osebnih'" posojilih za vsak pameten namen. Vprašajte nas za posojilo $100 do $5,000, Morris Plan Bank 921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St. 14006 Kinsman Road Člani Federal Deposit Insurance Corporation Dokler je trajal suh mraz, je judem, ki so prihajali na dvor in spraševali po možu, lahko rekla, da je v gorah, kjer posku- ^iiimiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii,,!,,^ •J on. Zelo in Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški vos redno ln ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo 6S02 ST. CLAIB AVENUE Tel.: ENdlcott 0581 0J;^LkI',NWOOD8,t, ubad: <52 E. 152D STREET Tel.: KEnmore Sili ^iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiii^j s ftv __a NAZNANILO IN ZAHVALA f Z globoko potrtim srcem naznanjamo vS 'J rodnikom, prijateljem in znancem prežalostno 1J i. da nas je nanagloma za vedno zapustil naš Pre ljeni in nikdar pozabljeni sin in brat Anton Hočevar ki je, previden s svetimi zakramenti, po ------- ' * /IflS lezni v bolnišnici izdihnil svojo mlado dušo j 4 * ' WV....U...V* ^ » V^J V. ll.lllUV^ --- marca, 1941 v lepi mladeniški dobi, star 32 le* v Clevelandu. ff^m Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida- CJil\ ga položili v prerani grob dne 5. marca, 1941 n® ^ vary pokopališče. i , ^ ive; Tem potom se želimo prisrčno zahvali" ^ Max Sodji za podeljene svete zakramente za ^ stvo iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne k3^ cerkev in na pokopališče, za opravljene mo'1 krsti in cerkvene pogrebne obrede. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so n ^ v tolažbo in pomoč v času prevelike žalosti) tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit' ^ ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete in pogreba. K s \ o(it v j Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so d® ^ krasne vence ter okrasili krsto v blag sporni11 P j! ^ nemu, in sicer: družina Andrej Hočevar, * it Mrs. Frank Hočevar, Mr. Frank Hočevar, 1 ^ ^ Mrs. Frank in Anna Mack, družina John družina Anton Luzar, St. Clair Ave.; Mr. in ^ Russell Reed družina, Mr. in Mrs. Anton petf,],i: Mr. in Mrs. Matt Kobal, Plain Dealer Co., The Press Room and Maintenance DePavr. jt of The Plain Dealer, društvo A. Martin Slo"1^ ' 16 SDZ, Protective Home Circle. jr Iskrena zahvala naj velja vsem sledeči"1 ^ i/j rove za svete maše in sicer: Mr. in Mrs. 1 Hočevar, Mr. in Mike Zavodnik, Mr. in Mrs' # Avsec, družina Orazem, Mr. in Mrs. Jos. P^^jfl* Frank Orehovec, Mr. in Mrs. John Podrzaj dr j|<* Mr. in Mrs. John Hlad Sr., E. 64th St.; Mr-1,1 Frank M%perol, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. Hlabse in družina, Mr. Anton Grdina in #_r| Mrs. Helena Cvar, Mr. Frank Kisovec drv&^jp ^ in Mrs. Joseph Zgonc, Mjrs. Jennie Gassei% p ^ Mary Gorjup-Meklan, Mrs. Jennie Strum^.', jf< 3 in Mrs. Jos. Fabian, Mr. in Mrs. Louis Kriv*c' fl J Mr. in Mrs. Stanley Pockar, Mrs. Frances si —, —. — .p, Mr. in Mrs. Anton Cvar, Mrs. Frances Cadez, IVTr« T niiic A vV. TVfl'Jr,« T__i______\i » Mrs. Louis Arh, Miss Mary Jaskoe. Enako tudi iskrena hvala vsem, ki so d^1 avtomobile brezplačno na razpolago pri % A Nadalje tudi prisrčna hvala članom dru® a Martin Slomšek, št. 16 SDZ za udeležbo pri P°,e/ sPre \ r»D »i posebno pa članom, ki so nosili krsto ter ga in položili k prezgodnjemu večnemu počitku. ^ ^ Iskreno zahvalo želimo izreči pogrebnem^ / JJ du Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno V* j^1 nost in postrežbo in za lepo urejen pogreb. {ef ^ Slučajno, če se je pomotoma kakšno i"1e ^ ^ lo, prosimo oproščenja ter se jim želimo ^° prisrčno zahvaliti. ^ Preljubi jeni in nikdar pozabljeni sin _ ^ ^Rl ki si nas v lepi mladosti že moral zapustit1'.^ ^»V. nam boš vedno v slaikem spominu in potrt1 p/m lostni nad Tvojo prerano izgubo Ti želimo, df jiM vaš v miru v prezgodnjem grobu in uživaj beško veselje ter lahka naj Ti bo rodna zernU3' Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY HOČEVAR, starši-RUDOLPH, FRANK in EDWARD, Cleveland, O., 3. aprila, 1941.