Šola pa živijenje. Vsako leto imajo gg. učitelji po enem krati uradai ahod ia aicer po šolakih okrajih. Le-ti okraji obsegajo pa vse ljudske šole, ki ležž v kakem aodnijakem okraji. Shode aklicuje gosp. c. kr. okrajai aadzoraik ia on jim tudi predseduje. Na njih razpravlja potem o svojih skušnjah, ki ai jih pridobiva pri aadzorovaaji; ob eaem pa tudi pove, kako da se aaj to ali ono, kar mu aa kateri šoli ne dopade, odpravi ali popravi, Zatem pa poročajo tudi gg. učitelji, ki so se odbrali v to, o vprašanjih, ki se tičejo ljudakih šol ali pa uciteljev samih. Ni dvoma, da ao taki shodi dobri ia dokaj koristni za gg. učitelje pa tudi aploh za ljudske šole in to še izlasti ^takrat, če so gg. učitelji s svojim nadzoraikom v lepem soglaaji. Tako je n. pr. v šolakem okraji Mariborakem in o tem ahodu, z dae 7. septembra, poroča zadaji ,,Popotaik" prav lepe reči; naše bralce utegae zaaimati poaebao, kar je goyoril c. kr. nadzornik, g. Henrik Schreiner, ravaatelj na c. kr. učiteljišSi v Mariboru. ,,Staaje šole", rekel je po kratkem uvodu, ,,preaoja se aa podlagi § 1 šolakega zakoaa od 14. maja 1869, oziroma 2. maja 1883., ki zahoteva od ljudske šole trojao; 1. aravao-verako vzgojo, 2. razvoj duševaega delovaaja otroškega, 3. posredovaaje vseh za nadalnjo izobražbo za življeaje potrebnih znaaosti ia spretaoati, da ae oaauje podlaga, na kateri se vzgojujejo vrli ljudje ia državljaai". Glede aa nravao-versko vzgojo prizaava predaednik z zadoščeajem, da apolajujejo naše šole v obiie to nalogo, kar sklepa iz vedeaja učeacev v šoli, katero je večiaoma vzorao ia pa iz vedeaja učeacev zuaaj šole, zlaati na poti v šolo in iz šole. Posebno mu ugaja stari, častiti kršcaaaki pozdrav: ,,Hvaljea bodi Jezu8 Kriatua", aa kateri sme aola ponosna biti. nNa nekaj bi pa posebao opozoril, aa kar se večkrat ae pazi, ali v tolikej meri ae, kakor zasluži. Menim gojitev čustev, oaa je prevelike važnosti, kajti iz njih izvira volja ia djaaje človeško. Pridno se morajo gojiti, zakaj iz ajih se razvija v zrelejai dobi značaj. Ne morem ai kaj, da vaa ae bi opozoril na zlate beaede našega peaaika: ,,Da glava, glava, gospoda moja, ali poleg glave tudi srce! Ne glava sama, ae srce samo, glava ia srce v pravem ravnotežji, v lepem soglaaji; to atoprav je človok po božji podobi in po volji božji! Za glavo ai se mi pač treba poganjati, za-ajo dela yae ia skrbi rodovina, družbe in država. Ali za srce, to siroto pepeljušico, pozabljeao v kotu, zagaal bi pravi ljudomil rad svoj glas avareč po deželah: Grorje vam narodi, ako bodete le vedao mialili, preudarjali, umovali ia raodrovali; ako bote mlademu rodu svojemu le možgane vadili in urili, ¦ ne pa mu gojili, učili ia blažili srca. Slava je samopaaaa; od kod pride vam potem aočutje, usnriljenje, bratoljubje ia brez tega, kaj bode človeštvo ? Glava polna, prazno arce, kedar bode to splošao, aič dobrega ne more priti. Vaak za-se, vojska vseh zoper vae, novo še hujše divjaštvo! Najlepša priložnoat za gojitev čustev se aam poda pri obravaavi nravoalovnih aeatavkov, ali teh žal, da je v naših berilih jako malo. Ta prilika ae sicer skoraj vedno vporablja zlaati, ker koačajo taki seatavki večiaoma z glavno mialijo, ki ae je navadao učeaci učijo aa pamet. To je sicer čisto hvalevredao, da si bi bilo morebiti bolje, če bi ueeaci to misel saini aašli, učitelj pa bi jo apravil potem v primerno obliko, v tej bi ae je potem učeaci ae le naueili. Ali tudi s tem se še aamea ai doaegel, kajti učeaec se mora za atvar tudi ogrevati. K temu pa vodi topel, iskrea govor. Priporočal bi po mnogih slučajih, da bi se govorilo maaj učilao, marveč bolj priarčao. Veadar ae aamo berila aravoslovne vaebiae ae lahko vporabljajo za gojitev čustev, ampak vaak predmet daje za to prilike. Verski čut se gojuje v naravopisu ia aaravoslovji, ce ae uc^ otroci po akrivaoataem, Čudotvornem delovaaji aaravaih siI ia po večaih zakoaih narave spoznavati modroat ia vsegamogočnost atvaraika. Domoljubje se gojuje pri zgodovinskem pouku, v zemljepisji ia aaravoalovji, ki aam kažeta lepote aaše domovine, itd. — Zadovoljiti ae moram a temi malimi migljaji, zlaati ker s tem ničesar aovega ae povem. Nujao vas pa proaini, da poavečujete tej strani avojega delovaaja posebao pozoraost. Vzgoja pa se raztega tudi na zuaanje vedenjo. Tukaj bi vas opozoril, da pazite na snago nčeacev in odpravite druge aapake, n. pr. da gleda uSeaec pri odgovoru aa tla, da se naslaaja s komolcem aa klop itd. Prijazea, odkritosrčea pogled ter da ae učeaci ravno in prosto drže, to se lahko doseže, če se dosledao zahoteva. Preidem k drugi nalogi ijudake šole: k razvoju duš^vacga delovaaja. Zaa-li učeaec več ali manj, aa to se v prvi vrsti ae oziramo. Vse jedao nam je, zaa-li ueeaec pet hroščev več po iraeau imenovati, ali vse reke severne Amerike naštevati itd. Ali želimo, da ae vadi duh ueeacev aa učai tvariai, misli, čuti, volje ia djaaja ueeacev se morajo pripraviti na pravo pot, da se navajajo k samoatalaosti. Tvariaa, katere se aaučž učeuci v aajboljših šolah, ae zadostuje za življeaje. Življenje vstvarja položaje, kateri se v šoli ne morejo aiti približevalno predelati. Za take slučaje mora laataa pamet ia srce najti pravo pot. Blagor oaemu, kateremu je dala šola navod k teoiu!" Kar je govoril g. nadzornik o tej drugi točki še aa dalje, zaaima še le bolj gg. učitelje, aaši bralci pa so lehko že iz tega, kar smo navedli, izpoznali, da je g. aadzoraik mož na pravem mestu. Šola, kakor ai jo misli, taka pao ui le za šolo, ampak za življeaje. Daj Bog, da bode tacih veliko v domoviai naši!