Leto 26, Misijonska nedelja, 1996.

Slovenski laiski misijonarji s p.Stankotom

Misijonska nedelja nas povede na širne
planjave zrele žetve na Gospodovi njivi. Odprla se
je Rusija, odpira se Vzhodna Evropa ter Daljni
Vzhod. Kdo bo šel tja? Sv. Frančiška Ksaverija je
gnalo tja. Delo je začel. Kdo ga nadaljuje? Delavcev
nii Pa marsikje tudi niso zaželjeni. Zdi se, da ne
moremo nič storiti. Morda nam ostane le molitev,
ki predira tudi skozi najtrše stene in lomi vse
ovire, Tu je Gospod žetve, ki pripravlja tla. V
času, ki ga odredi, bodo delavci poželi Njegovo
žetev v rekordnem času.

SPET DOMA V SVOJI SONČNI ZAMBIJI

m^T ~  /. ~T> ' i ■■ M * i- ***" » I »—J . I- < '

Trikrat sončni: klimatsko, politično in
pastoralno. Lahko na prste preštejemo dneve, ko ni
sonca. Zambija je krščanska dežela; prave vojne
pri nas tako ni bilo. Misijonarji še stalno prihajajo,
a tudi število domačih duhovnikov in redovnic

narašča.

Bil sem na trimesečnih počitnicah v domovini.
Večkrat se nisem najboljše počutil. Neka omotica
me je spremljala. Srečanja so me utrujala. Po
vrnitvi sern spet začutil svežino. Veseli me
pastoralno delo. Sam sem se čudih kako hitro sern
se spet vživel v delo. Med mojo odsotnostjo so v
Chungi preuredili dvorišče, postavili so tudi novo


spovednico. Čudim se, kako sern vse mirno
prenesel. Ljudje imajo spet vsak dan maso; med
mojo odsotnostjo so jo imeli le enkrat na teden.
Maša me osvežuje; ljudje ob njej rastejo. Posebno
lepe so otroške maše. Lepo je videti plesalke, ki jo
poživljajo ob spremljavi imenitnih zborov .

Na koncu bi se rad zahvalil svojemu bratu
Branku za gostoljubnost ob moji Zlati maši ter
vsem, ki so pri njej sodelovali. Hvala pa tudi
jezuitom ter vsem, ki sem vas srečal. Bog naj vas
blagoslavlja.

p. Radko Rudež

GOSPODINJSKA ŠOLA

Za nama je že dobro leto bivanja v Zambiji.
Doma bi to pomenilo celo večnost, tu pa čas tako
hitro teče, da se komaj zavedaš, kdaj mine. Z
gospodinjsko šolo sva pričeli letos februarja. V
začetku je bilo le nekaj učenk, potem pa se je
število počasi dvigalo. Sedaj je razred poln. Vsaka
od udeleženk bi se hotela čim več in čim prej
naučiti, da bi s pridobljenim znanjem kaj zaslužile
in tako izboljšale življenje svojih družin. Učenke so
stare od 1.8 do 30 leta. Med njimi so mamice, ki
prihajajo v šolo kar z otroci.

Poučevanje je tu po eni strani precej
enostavno, po drugi strani pa je potrebno veliko
improviziranja ter učenja še dodatnih predmetov,
predvsem matematike. Dekleta imajo zelo slabo

podlago iz šol in včasih ne poznajo niti razlike med
1 in 2 cm.

Z naslenjim šolskim letom planiramo, da bi
sprejeli še eno skupino učenk. Uvedli naj bi pouk za
kuhanje in ostale premete, ki so vključeni v
program gospodinjske šole. Šolo bomo razširile,
ako dobimo dodatni prostor. Učimo pa v učilnici, ki
pripada bolnišnici ter o razširitvi ne moremo
misliti. Moramo zgraditi novo gospodinjsko šolo,
vsaj z dvema razredoma. Temelji so bili skopani in
zaliti , plošča je vlita. Za ostalo pa rabimo pomoč.
Upamo, da pride. Se vam priporočamo.

Katarina Ferjančič in Kristina Leskovec

KMETIJA RASTE

V Zambiji sem že .skoraj sedem mesecev.
Lahko sem že videla precejšnji del Zambije ter
izkušala klimo, ki je drugačna, kakor doma. Tudi
navade so drugačne. Ko je v naravi začelo goreti,
sem se zamislila nad škodo, ki jo ognji povzročajo
v Sloveniji in drugod. Tu pa ogenj in črne planjave,
ki ostanejo, nikogar ne vznemirjajo. Zemlja
potrpežljivo čaka prvega dežja.

Doma orjejo v jesenskih mesecih. Tu gremo v
poletje, a ljudje orjejo in pripravljajo zemljo za
setev. Pripravljamo se tudi na gradnjo okoli farme.
Ne morem si predstavljati, kako bodo lahko prašiči
ostali na prostem v deževni dobi. Radi bi zgradili
prašičji hlev. Sama že komaj čakam prve plohe ali
tudi nevihte, ki mi bo omogočila, da bom lahko
začela dela na zelenjavnem vrtu in na misijonu, ki
čaka ureditve. Upamo, da bomo pridelali dovolj
sadja in zelenjave za bolnišnico ter za lastne
potrebe. Ako se pridela kaj več, bomo prodali.

P. Stanko me je že spoznal z nekaterimi
ljudmi, ki mi lahko svetujejo in priskočijo na
pomoč pri mojem delu na vrtu, pri živalih in pri
urejevanju okolja na misijonu. Tolaži me tudi to, da
vse, kar posejemo, vzklije, zraste in obrodi. Tudi
krompir.

Zelo sem se razveselila prvega daru z domače
župnije Ihan. Denar se se kako rabi. Tu so projekti,
pa tudi ljudje so revni ter povrh vsega tudi bolni.

Malarija jih redči, ker nimajo vsi možnosti priti
pravočasno v bolnišnico. Vse lepo pozdravljam in
vam želim vse najboljše za misijonsko nedeljo, še
naprej ostanimo povezani v molitvi.

Marija Anžič

DELAVNICE SO ZAŽIVELE

mi i—i i „„ — m — o w——— i i»m — ■»

Po dobrih dveh letih in pol bivanja v Zambiji,
bi lahko rekel , da sem tukaj že "stari maček". Pa
ni tako. Vedno znova se učimo in spoznavamo ter
prilagajamo drugačni kulturi, drugačnemu načinu
življenja. Vsak dan nas lahko kdo preseneti s
kakšno novo stvarjo, ki ji včasih pravimo tudi
neumnost.

Po Klementovi vrnitvi v domovino v
delavnicah nisem ostal sam. Pridružil se nam je g,
Inambao iz plemena Loži. Vrsto let je bil ravnatelj
in lektor na girnanaziji. Nekaj let je delal tudi na
mizarski šoli. Pomaga mi pri planiranju dela in
pouka ter nadzira fante pri delu. Brez g. Inambava
vsega dela, ki smo ga opravili, ne bi zmogli. Sedaj
se fantje prihajajo vpisovat v šolo, ki jo odpremo
še pred začetkom novega šolskega leta. Poleg
fantov pa bomo zelo veseli tudi vpisa kakšnega
dekleta, čeprav se fantje tej možnosti posmihajo.
Po tradiciji so žene v podrejenem položaju. Pogoj
za vse je končana gimnazija.

Kljub temu, da se zaradi pomanjkanja
finančnih sredstev pri odpiranju nove šole zelo
težko prebijamo skozi, so nam v veliko vzpodbudo
pohvale, ki jih dobivamo. Ljudje pravijo, da so naši
izdelki zelo kvalitetni. Trenutno v naših delavnicah
izdelujemo okna za dve cerkvi in kovinsko strešno
konstrukcijo za tretjo cerkev. Skupno gradimo
sedem cerkva. Prav toliko jih še načrtujemo.
Gradnja napreduje čimbolj ljudje sodelujejo.
Omejujejo nas seveda finančna sredstva. In moje
zdravje? Potem, ko lansko leto nisem bil nič bolan,
sem imel v prvi polovici tega leta kar štirikrat
malarijo. Prvič je bilo precej hudo. Moram se
zahvaliti p. Stankotu, da me je rešil še hujšegal
Šele sedaj sem si prav opomogel. Bog z varni!

Vaš, Andrej OTTO

PODRUŽNICA SV. TEREZIKE

Oktober je najbolj vroč mesec v Zambije
torej vas lahko vse vroče pozdravim. Prvega
oktobra, na sam god sv. Terezike so zidovi njene
cerkvice pričeli rasti in prišli do vrha oken,
medtem ko narava še vedno čaka dežja.

Moram vam povedati, da domači farani zelo
sodelujejo. Pomagali so pri gradnji in tretji dan
popoldan bili že tako utrujeni, da sta en betonski
zidak nosila kar dva! Okoliški vaški poglavarji so
nam- videč razvoj; namenili skoraj en kvadratni
kilometer zemlje, za katero p. Stanko prav sedaj
ureja zemljiško iastninstvo. Upali smo na eno
njivo, ki bi jo lahko uporabljal katehist in pozneje
seveda duhovnik in na eno pobočje hriba, kjer bi bil
čudovit križev pot v naravi. Dobili pa smo štiri
njive in poleg hribčka, na katerem stoji cerkvica
še dva druga! Lansko leto so nam domači farani
posadili, pobrali in očistili sončnice iz katerih sedaj
stiskamo kuhinjsko olje, ki seje nedavno podražilo
za 100%, tako da v kuhinji kar precej
privarčujemo. Farani so torej našo cerkvico res
vzeli za svojo. Vendar pa smo pri gradnji vseeno
popolnoma odvisni od vaše dobrote.

Tako se vam v svojem in v imenu naših ljudi
zahvaljujem, dragi dobrotniki in vas vabim še
druge, da se našemu delu pridružite!

Pa lep pozdrav iz sončne Zambije,

Edvin šnobel

KRATKE NOVICE

«ib—  ii  n pw     »po ■ ■■ ■"»

P. MIHA DREVENŠEK je 15. septembra slavil
50-letnico življenja. Naj mu jih Gospod podvojil
Radio leengelo, ki ga je on ustanovil, naj dolgo in
uspešno oznanja veselje, pravičnost in mir.

P. LOVRO TOMAŽIN je prestal operacijo na
prostati. Je okreval in se je že lotil dela na svojem
novem delovnem mestu v župniji Mumbv/a.

P. LOJZE PODGRAJŠEK se je moral sprijazniti,
da ima prazna usta. Z dolnje čeljusti so mu namreč
izpulili vse zobe; lotil se jih je bil gronolorn.Z več

operacijami se bo praznina zapolnila, tako bo ostal
tudi "na dobrem glasu".

Lani je P. JOŽE GROŠELJ mislil, da bo rnoral
vse življenje loviti ravnotežje, ki gaje zgubljal.
Letos pa lahko pove, da se mu je zdravje
popolnoma izboljšalo. Hvala Bogu!

ŠTUDENTJE MEDICINE iz Slovenije so tudi letos
obiskali Zambijo ter prakticirali svoje znanje v
lusaški bolnišnici ter v Nangomi. ŠTUDENTJE
VETERINE pa so vodili svoj program paralelno.
Vsem se iz srca zahvaljujemo za pomoč in
sodelovanje. V praksi so izkusili Afriko. Imeli so
priliko, da so čakali na kontejner s potrebščinami
ter zdravili. Kontejner  smo prejeli dva meseca po

njihovem odhodu. Iskrena hvala vsem darovalcem.

VOLITVE SO TU: Kot v Sloveniji Itako se nam tudi
v Zambiji obetajo volitve. Vlada, ki so si jo
Zambijci izvolili 1. 1991. na svobodnih in
demokratičnih volitvah, jih je razočarala. Ponovno
bi hoteli spremembo. Prejšnji predsednik Kaunda se
nam močno ponuja. Še ni jasno, ali bo kandidiral ali
ne, saj mu vodeča stranka onemogoča kandidiranje.
Priporočamo deželo in njeno vodstvo v molitve.

MR. ALLAN CHIRIMBOVI je umrl. Mr.
Chirimboyi je bil eden od ustanoviteljev ANC
(Afričan National Congress), dolgoletni član
zambijskega parlamenta za Mumbvro ter naš
prijatelj. Preden ga je Kaunda 1. 1989. dal na
zapeček, je kot Minister za šolstvo preskrbel
štipendije 4.000 zambijskim študentom po Evropi ,
Aziji in Ameriki. Sanjal je o "pravični Zambiji".
Pokopali smo ga z vsemi častmi v Mumbwi na
njegovi farmi v torek 8. oktobra. Z njim smo

izgubili prijatelja in mentorja.

%

Izdajajo: Slovenski misijonarji v Zambiji.
Uredil: Stanko Rozman, S.J., Nangoma Mission
Project, P.G.Box 01 NANGOMA, ZAMBIA
Tel./Fax: 250 ! 800293