ZYEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
JULIJ 1977
NADALJEVANJE REVOLUCIJE JE NALOGA MLADIH
V dvorani skupščine SFRJ je konec maja zasedala: konferenca ZSMJ: Zbrali so se delegati prye-ga in drugega mandata, ki se je začel s to volilno in programsko konferenco. Delegati so obravnavali poročilo o delu konference ZSMJ od 9. kongresa ZSMJ do danes ter sprejemali naloge za delo do 10. kongresa.
Dosedanje delo in bodoče naloge, je v uvodnem referatu orisal Azem Vlasi, predsednik konference ZSMJ. Potem, ko je uvodoma posebej poudaril vlogo predsednika Tita, katerega sporočila in revolucionarno delo so bili in so vedno vodnik mlademu rodu, je Azem Vlasi ocenil delo zveze socialistične mladine po kongresih: V
»Danes ne zadošča, če rečemo* da imamo organizacijsko, .akcijsko in idejnopolitično močno mladinsko organizacijo. Poudariti moramo, da je pri velikem številu mladih prevladala nova zavest, namreč spoznanje, da je konkretna akcija prvi pogoj za hitrejše spreminjanje stanja ter za reševanje konkretnih slabosti in problemov«.
Med nalogami, ki jih je orisal Azem Vlasi, kaže predvsem poudariti odgovornost mladih za nadaljnjo gospodarsko stabilizacijo, za preobrazbo in aktiviranje mladih na vasi, za uresničevanj e koncepta usmerjenega izobraževanja in vnašanje .marksistične misli in spoznanj v sleherni učni načrt ter
V delu konference je sodelovala tudi Marica Lojen, ki je izročila letošnjo štafeto mladosti tovarišu Titu
odgovornost, ki jo imajo mladi v pripravah in krepitvi koncepta splošnega ljudskega odpora družbene samozaščite.
da so mladi po kongresih ZK in ŽSM dosegli vidne rezultate. Dejal je, da boj mladih poteka povsod,-kjer mladi živijo in delajo — vsepovsod z istimi cilji — za razvoj naše samoupravne socialistične družbe, za krepitev njene gospodarske in materialne baze, za dvig produktivnosti ,dela, za boljši jutrišnji dan.
Sekretar- zvezne konference SZDL Jugoslavije Marjan Rožič je opozoril na dve bistveni področji aktivnosti mladih — na delovanje in uresničevanje zastavljene politike v gospodarskih organizacijah in pri uresničevanju ^delegatskih odnosov. Dejal je, da morajo mladi še bolj odkrito napenjati določena vprašanja in opozoriti na probleme, za katere mislijo, da jih je treba rešiti.; -
Azem .Vlasi ponovno izbran ža predsednika konference ZSMJ
Mladinska organizacija Steklarne Hrastnik čestita -vsem članom= kolektiva' I
4.4iulii-dan borca
22. julij-dan vstaje
V delu konference je sodeloval tudi predsednik zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije Kosta Nad. Med drugim je dejal, da danes pomeni »biti revolucionaren« — odločno se boriti za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, pomeni, odločno zlomiti prepreke in odpor, ki sp na naši poti, »če se zavzemamo za popolni angažiranost in odgovornost mladih, je to samo po sebi zato, ker jim popoljjoma zaupamo«, je dejal Kosta Nad.
Član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Alli Shukrija je v razpravi med drugim: poudaril,
Živkb No vevški — sekretar konference ZSMJ
PRVA ZLATA UDARNIŠKA ZNAČKA PREDSEDNIKU TITU
ALI JAZ ALI SESTANKI
Ob zaključku konference so delegati poslali predsedniku Titu tudi pozdravno brzojavko, v kateri so med drugim zapisali, da gre mlada generacija zvesto po poti, ki jo je začrtala že 3. konferenca ZKJ in da dosledno izvršuje sklepe in dogovore IX. kongresa ZSMJ.
Na volilno-programski konferenci ZSMJ so za predsednika konference ZSMJ ponovno izvolili Azema Vlasija, za sekretarja pa Živka Novevskega iz Makedonije.
Tridesetletni Živko Novevski je diplomiral na filozofski fakulteti v Skopju in je v zadnjih letih aktivno deloval predvsem na področju kulture in informiranja ter pri RK ZSM Makedonije kot se-
Potem, ko je Azem Vlasi prebral pozdravno pismo, ki ga je predsednik republike Josip Broz-Tito poslal konferenci ZSMJ, so delegati z navdušenjem in burnim ploskanjem sprejeli sklep, da se prva zlata udarniška značka ZSMJ podeli predsedniku Titu.
kretar odbora za proslavo Dneva mladosti.
Na konferenci so delegate prvega mandatnega obdobja po IX. kongresu ZSMJ zamenjali delegati drugega mandatnega obdobja, torej predkongresnega. Nova konferenca ZSMJ je izbrala tudi predsedstvo ZSMJ, v katerem so iz Slovenije Lev Kreft, Branko Dolenc, Nevenka Gorjup in Ljubo Jasnič.
Sinoči sem prišel domov okrog pol desetih zvečer (kakor vedno) in opazil sumljivo situacijo. Spregovoril je, seveda, moj stari. Po navalu strupenih psovk je zamahnil z roko in dejal: »S teboj se ne splača pogovarjati!« ter odšel spat.
Razlog? Mladinski aktivizem. Oče je prepričan, da ima namesto »normalnega 17-letnega sina« debila, ki bo nekega dne umrl na nekem sestanku.
Vse se začne zgodaj zjutraj, ko zaprosim za žepnino in se potem nadaljuje z »živjo, zdravo« v odnosu z dekletom in vsakodnevnim »pranjem glave« na občinski ali kakšni drugi konferenci zaradi neizpolnjenih obveznosti in običajno neha z rahlo nevarno sceno.
Da se razumemo, nisem len! Vsaj v mladinski organizaciji ne. Če nekaj vestno opravim, dobim še več težkih zadolžitev, ki bi jih še v sanjah ne mogel pravočasno urediti.
Poseben problem so vsekakor ženske! Ko sem začel delati v občinski konferenci, me je dekle, od- katere sem prevzel komisijo za vzgojo in izobraževanje, med
pogovorom o najinem mladinskem aktivizmu vprašalo: »Pa ženska, te še ni zapustila?«
Temu se danes ne morem tako prisrčno nasmejati, kot sem se takrat, tn kar je najhuje, nisem sam v tej kaši. Skoraj vsak dan slišim, da je nekdo od aktivistov dobil brco s tem: »Oženi se z občinsko' konferenco, saj si tako več z njo kot z menoj!«
Najbolje pa se počutim, kadar me kakšen profesorček dobronamerno nagovarja, naj pustim mladinsko organizacijo, da se ne bi komu zameril. Ko sem izjavil, da bi rad to poletje preživel na delovnih akcijah, mi je nek prijatelj rekel dobesedno: »Ti si neumen! Rajši pridi k meni v vi-kendico, tujk bo mrgolelo!«
Krasota! Ali je to res izustil nek dvajsetletnik?
Sprašujem se, ali naj delam naprej, kar sem delal doslej ali pa je morda bolje, da si preskrbim novo ženo, hišo, avto, 'vikendi-co...?
P. n. — Večkrat sem že vse poslal k vragu, potem pa me je nekdo lepo prosil, naj mu pomagam, in je bilo vse po starem ...
AZEM VLASI IN ŽIVKO NOVEVSKI
MLADI V ŠTEVILKAH
MNOŽIČNOST IN KVALITETA
Od 5,500.000 mladih Jugoslovanov jih je v članstvu zveze socialistične mladine 3,223.652 (od 14. do 27. leta starosti). Število članstva ZSMS (podatki iz'maj a 1977) po republikah in pokrajinah:
je konstituiranih V TOZD. V članstvu Zveze komunistov Jugoslavije je danes 370.000 deklet in fantov do 27. leta starosti.
Število mladih članov ZK po republikah in pokrajinah:
Bosna in Hercegovina	783.680
Črna gora	101.215
Hrvatska	685.232
Makedonija	'	230.000
Slovenija	315.000
Srbija (brez pokrajin)	604.688
Kosovo	250.735
Vojvodina	253.102
V mladinski organizaciji so najštevilnejši fantje in dekleta iz šolskih klopi — 1,200.000 članov. Delavcev je 925.000, kmetovalcev
540.000	ter okrog 240.000 študentov. Člani zveze socialistične mladine Jugoslavije so organizirani v
35.000	osnovnih organizacij in blizu 20.000 aktivov. Največje število osnovnih organizacij — 15.000
Bosna in Hercegovina	65.044
Črna gora	13.440
Hrvatska	. 53.449
Slovenija	21.926
Srbija (brez pokrajin)	168.434
Kosovo	19.399
Vojvodina	44.205
JLA	31.860
Federacija	1.076
Očitno je, da je Zveza komunistov zadnja leta značajno pomladila svoje vrste (od skupnega števila je 28,5'% mladih). Toda mladi so še vedno nezadostno zastopani v organih ZK. Samo zaradi primera —- V centralni in pokrajinski komite je izbranih 41 mladih (6,2%), v CK ZKJ pa trije člani do 27. leta starosti.
INTERVJU Z NOVINARKO MANCO OCVIRK
Manca Ocvirkova, urednica Radia Trbovlje, nas je na snemanju oddaje .pošiteno izprašala o delu literamo-novinarsikega krožka. Mi >pa smo ji vrnili »milo za drago«. Tudi mi smo ji postavili nekaj vprašanj. .
— Kakšno delo opravljate na' Radiu Trbovlje?
Sem glavni urednik. Drugače pa sodelujem kot novinarka in pripravljam s pomočjo kolegov takšne oddaje, kot bo tale vaša in podobne.
» — Kako' ste prišli do novinarskega poklica?
Veselje do pisanja sem pokazala že v-osnovni šoli. Ravno tako sem pisarila v šolski časopis, kot danes vi. Po končani osemletki pa sem obiskovala gimnazi-
jo. S pisanjem sem nadaljevala. Hotela sem postati učiteljica, pa sem jo raje mahnila, na novinarsko področje.
— Ali nam lahko razložite, kar ko nastane radijska oddaja?
Za oddajo :je potrebno včasih kar precej ljudi. Od tehnikov, montažerjev ipd; Pripraviti moraš tekst, ga popraviti, da ga pravilno razumejo. Včasih je potrebna ob kakšni oddaji tudi glasba. Dela je na radiu dovolj. Kljub temu pa je ta poklic zanimiv in razburljiv.
Na koncu smo se dogovorili še za prihodnja sodelovanja.
Marina Žagar lit.-nov. krožek Dol pri Hrastniku
Idejnopolitičnemu izobraževanju in informiranju mornarja se v naši enoti posveča izredno velika pozornost.
Poleg planirane vzgoje in izobraževanja se redno pripravljajo predavanja o najvažnejših področjih naše družbenopolitične ureditve — samoupravljanju, neuvrščenosti, samozaščiti, zunanji politiki, življenjski poti tovariša Tita in zgodovini naše partije.
Redno se seznanjamo z najvažnejšimi domačimi in svetovnimi
dogajanji. Vsi mornarji šo se vključili v delo mladinske politične šole »Borbe«. Predavatelji so starešine in mornarji sami. V prvem ciklusu do sredine junija smo dodelali petnajst tem, na preverjanju znanja pa smo dosegli zelo dobre rezultate. Drugi ciklus dosega 11 tem, trajal pa bo od septembra do 15. januarja naslednjega leta. Na koncu mladinske politične šole »Borbe« bo zaključni izpit, ko bodo vsi sodelujoči prejeli diplome.
PREGLED KULTURNO-ZABAVNE DEJAVNOSTI
V	okviru praznovanja Titovih jubilejev je bila v puljskem domu JLA zaključna prireditev za dejavnosti na kultumo-zabavnem področju, v kateri je sodelovalo šest ekip.
Med ostalimi so s svojimi programi nastopili mornarji, vojaki in starešine iz enot Tomislava Jovanoviča, Ljubomira Pavkoviča in Mira Alača, mladinci in mladinke glasbene šole »Ivan Matetič Rovjor«, šolskega centra za trgovino, dijaki in dijakinje srednje ekonomske šole in gimnazije »Džujev Kumčič« ter mladinke in mladinci iz krajevne skupnosti Veruda. Žirija je ocenila nastope vseh ekip in proglasila najboljše.
V	skupni uvrstitvi je bila najboljša ekipa, sestavljena iz vojakov enote Tomislava Jovanoviča, mladink in mladincev iz KS Veruda, dijakov in dijakinj srednje ekonomske šole z 97 točkami, pred mornarji in vojaki enote Ljubomira Pavkoviča, ki so osvojili 87 točk. Tretje mesto z 62 točkami pa je osvojila ekipa iz enote Mira Alača. Zmagovalna ekina je osvojila prehodni pokal komandanta puljskega garnizona in zbirko knjig o tovarišu Titu, dru-
goplasirana ekipa fotoaparat za delovanje fotosekcije in tretje-uvrščena ekipa zbirko marksistične literature.
Po proglasitvi zmagovalcev in podelitvi nagrad je zmagovalna ekipa izvedla kulturno-zabavni program za mlade iz Pulja in za pripadnike puljskega garnizona.
Tone Bezgovšek
Vedno pripravljeni
Mednarodna dejavnost ZSMS
1.	Mednarodna dejavnost DPO in drugih subjektov mednarodnega sodelovanja predstavlja skupno in celovito dejavnost s ciljem, da Jugoslavija kar največ prispeva k razumevanju in sodelovanju med narodi, boju za mir, neodvisnost, napredek in socializem. Vsi subjekti mednarodnega sodelovanja so dolžni, da razvijajo ih vsestransko izpopolnjujejo prakso učinkovitega in konkretnega sporazumevanja o vprašanjih s področja mednarodnega sodelovanja ter delujejo odgovorno v skladu s sprejetimi načeli in interesi enotne politike v mednarodnih odnosih. Zato se moramo tudi v ZSMS organizirati, da se bomo vključili v oblikovanje in izvajanje mednarodnga sodelovanja kot angažiran in enakopraven subjekt mednarodnih odnosov.
Naloge:
—	oblikovanje komisij za mednarodne odnose oziroma zadolžitev članov predsedstev za to dejavnost v OK ZSMS,
—	vključitev v organe družbenopolitičnih skupnosti in DPO, ki se ukvarjajo z vprašanji mednarodnega sodelovanja na republiški in občinski ravni.
2.	Politika neuvrščenosti je nezamenljiv kriterij za delovanje v mednarodnih odnosih in izhodiščna pozicija za enakopravno sodelovanje z vsemi deželami, organizacijami, gibanji, ki so pripravljena za takšno sodelovanje.
Bistveni viri za naše opredelitve za neuvrščenost:
razredni značaj naše politike neuvrščenosti,
—	mednarodni vzroki,
—	ohranitev neodvisnosti in svoboden notranji-razvoj,^
—	neuvrščenost kot povezovalni dejavnik in dejavnik enotnosti narodov SFRJ,
—	dejavnik hitrejšega gospodarskega razvoja;
—	varnostni vidik.
Naloga: Problematiko neuvrščenosti zajeti v programe usposabljanja na republiški in občinski ravni.
3.	V razvijanju odnosov in sodelovanja se ravna naša organizacija po načelih neodvisnosti, e-nakopravnosti, - vzaj emnega spoštovanj a, interesov in posebnosti organizacij, nevmešavanja v notranje zadeve in odgovornosti organizacij pred svojim članstvom. Na teh temeljih razvijamo sodelovanje z naprednimi demokratičnimi organizacijami in gi-t banji ter gradimo svojo mednarodno solidarnost — podpiramo akcije, ki so pomembne za mir, družbeni napredek, svobodo, neodvisnost in socializem v svetu, ki so usmerjene proti imperialističnemu in drugačnemu podrejanju.
Naloga: organiziranje in sodelovanje v solidarnostnih akcijah — moralna podpora in materialna pomoč.
4.	ZSM Jugoslavije ni članica mednarodnih mladinskih organizacij. Gre za načelno stališče in politiko, ki teži k akcijski enotnosti celotnega mladinskega gibanja in k razvoju sodelovanja na temelju enakopravnosti, he-vmešavanja v notranje zadeve ih
spoštovanja stališč in drugih organizacij, izhaja pa tudi iz potrebe po univerzalnosti, združevanja in preseganja še vedno obstoječe razdeljenosti mednarodnega mladinskega gibanja. Seveda pa ZSM J sodeluje z mednarodnimi mladinskimi organizacijami vselej, ko za to obstaja skupni interes.
5.	Politika neuvrščenosti ima vse več pristašev med mladinskimi organizacijami v svetu, kar je posledica krepitve vloge neuvrščenih v mednarodnih odnosih, popuščanje mednarodne napetosti in' dejstvo, da politika neuvrščenosti izraža tudi dolgoročne potrebe in interese mladih, zlasti v državah v razvoju. Sprejemanje politike neuvrščenosti med mladinskimi organizacijami ocenjujemo po njihovem opredeljevanju do najaktualnejših dogajanj v, sodobnem svetu, s pozicij, ki so bolj ali manj blizu stališčem gibanja neuvrščenih. Naša organizacija se bo morala v prihodnjem obdobju v svojih stikih in sodelovanju z naprednimi mladinskimi organizacijami in gibanji še bolj prizadevati za akcijsko enotnost mednarodnega mladinskega giba-
nja, s tem pa tudi za to, da se načela neuvrščenosti ne bodo le verbalno sprejemala, ampak da bodo veljala tudi v odnosih med mladinskimi organizacijami samimi. Ravno dosledna uporaba načel neuvrščenosti v mednarodnem mladinskem gibanju bi o-mogočila, da bi se demokratizirali mednarodni odnosi mladine, to pa bi pomenilo sodelovanje vseh mladinskih organizacij v mednarodnih odnosih mladine na temelju enakopravnosti, zbiranje na univerzalni osnovi, oblikovanje akcijske motnosti ob spoštovanju razlik in posebnosti posameznih organizacij ter odstranitev vseh oblik vmešavanja v notranje zadeve drugih.'
6.	Pomembna naloga nase organizacije v prihodnjem obdobju, bo razširitev .sodelovanja z naprednimi organizacijami neuvrščenih držav, pri čemer izhajamo iz prepričanja, da se morajo tudi mladinske organizacije. bolj angažirati pri? uresničevanju sklepov dosedanjih, zlasti 4. konference neuvrščenih držav, in da lahko tudi mladinske organizacije lahko odigrajo vidno vlogo v
reševanju problemov politične in ekonomske emancipacije. To sodelovanje bo moralo poleg politične akcije na mednarodnem nivoju zajeti še različne.oblike izmenjav izkušenj in spoznavanja prakse mladinskih organizacij iz neuvrščenih držav ter razne oblike konkretne medsebojne solidarnosti. Sodelovanje z mladinskimi organizacijami iz neuvrščenih držav in z drugimi mladinskimi organizacijami, ki sprejemajo načela neuvrščenosti, bo nedvomno prispevalo tudi k temu, da bo pozornost in akcija mednarodnega mladinskega gibanja bolj usmerjena na tista pereča svetovna vprašanja, ki jih srečanja neuvrščenih posebno poudarjajo.
7., Prijateljske stike in sodelovanje bomb. krepili ž naprednimi in demokratičnimi organizacijami sosednjih držav. Z mladino sosednjih držav nas vežejo številni skupni interesi in problemi, zelo široke so možnosti Sodelovanja na vseh nivojih organiziranja, zlasti tudi v osnovnih organizacijah ZSMS in različnih družbenih organizacijah, ki vključujejo mladino.
8.	Z vsemi sosednjimi državami nas povezujejo pri naS oziroma v njih živeče narodnostne skupnosti. Narodnostne skupnosti imajo pomembno vlogo v odnosih med Sosedi in njihov položaj predstavlja zelo značilen indikator demokratične in humane zrelosti posamezne družbe. Izkušnje iz naše stvarnosti prepričljivo potrjujejo, da narodnostne skupnosti v pogojih svobodnega razvoja dajo pomemben prispevek družbenemu ekonomskemu in kulturnemu razvoju države, v kateri živijo.
Žal pa se položaj narodnostnih skupnosti jugoslovanskih narodov v zamejstvu in zlasti tudi slovenske v Italiji in Avstriji močno razlikuje od položaja pri , nas. V SFRJ si prizadevamo, da bi bile Vse narodnostne skupnosti trajen dejavnik zbliževanja in sodelovanja med narodi. To vlogo pa te skupnosti lahko toliko bolj uspešno opravljajo, kolikor bolj je Urejen njihov položaj oziroma izenačen položaj z večinskim narodom in kolikor bolj so jim zagotovljena zaščita ter možnosti- za neoviran nacionalni, kulturni in gospodarski razvoj. ZSMS si bo prizadevala za razvoj sodelovanja z organizacijami in skupinami narodnostnih skupno.- . sti slovenskega in, drugih jugoslovanskih narodov v zamejstvu, v svojih mednarodnih stikih z naprednimi demokratičnimi organizacijami v sosednjih deželah v Evropi in svetu pa se bo odločno zavzemala za svoboden, neodvisen in vsestranski razvoj narodov in narodnostnih skupnosti.
9.	Mednarodna dejavnost naše. organizacije je bila doslej omejena predvsem na sodelovanje z obmejnimi pokrajinami sosednjih držav, poleg tega smo sodelovali še z mladino iž Baden-Wiirttem-berga v ZR Nemčiji in navezali stike., z gruzinskim KOMSOMOLCEM v ZSSR. Sodelovanje z obmejnimi deželami sosednjih dr-
žav (ž mladinskimi organizacijami političnih strank ter z mladinskimi organizacijami in skupinami Slovencev v zamejstvu) je sicer nujno, vendar ne bi bilo prav, da se naše sodelovanje o-meji samo na te stike, Predvsem v okviru programa sodelovanja ZSMJ z mladinskimi organizacijami v svetu drugih držav bi morali tudi pri nas poskusiti razviti širše mednarodno sodelovanje.
10.	Razvoj samoupravnih odnosov v zadnjih letih je pripeljal do tega, da se je vloga socialističnih republik, pokrajin, občin, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, vtkanih v enotnost jugoslovanske politike, bistveno povečala tudi na področju mednarodnega sodelovanja. Področje mednarodnih odnosov je zato danes zelo široko, ter se ne omejuje samo na to,
. kar zajema pojem zunanja politika, s podružbijanjem oblikovanja in izvajanja zunanje politike se v to dejavnost vključuje celotna družbena struktura in' je mednarodna dejavnost postala del obnašanj a in ravnanja vseh občanov in njihovih organizacij. Ti procesi so zajeli našo organizacijo s prizadevanji za demokratizacijo in decentralizacijo mednarodne dejavnosti. Naša akcija po kongresu mora biti .usmerjena v odločno uresničevanje sprejetih načel: demokratizacije in decentralizacije mednarodne aktivnosti:
a)	več iniciativ s področja mednarodne dejavnosti, ki bi prihajale iz osnovnih oblik organiziranja mladine, torej iz OO in OK ZSMS,
b)	samostojnejša vloga republiške in občinskih konferenc o mednarodnem sodelovanju,
c)	razvijanje široke kadrovske osnove in usposabljanje za opravljanje dejavnosti na tem področju,
d)	koordinacija mednarodnega sodelovanja mladih v, občini in republiki,
e)	vključevanje v organe DPS in DPO, ki se ukvarjajo z vprašanji mednarodnih odnosov.:
Zagotoviti moramo širok vpliv mladih na oblikovanje in izvajanje mednarodne dejavnosti ter najti nove oblike delovanja, v katerih bodo prišli do izraza interesi in angažiranost mladih v ZSMS.
11.	Mednarodna dejavnost je tudi posledica dobro razvitega dela na kateremkoli področju delovanja ZSMS. Žal kljub doseženim uspehom mednarodna dejavnost ni bila stalna vsebina dela organizacij ZSMS. Prevečkrat smo jo pojmovali samo kot izide- ' njavo delegacij, svojo neaktivnost pa opravičevali s pomanjkanjem sredstev. Mednarodna dejavnost je poleg izmenjave delegacij tudi intenzivno spremljanje mednarodnih dogajanj tako na mladinskem kot tudi na drugih področjih v mednarodni skupnosti, spoznavanje dela mladinskih organizacij v drugih, državah in mednarodnih organizacij, izmenjava delovnih izkušenj, akcije solidarnosti in pomoči narodnoosvobodilnim in revolucionarnim gibanjem, internacionalistična vzgoja.
Sestanek mladih steklarjev v Hrastniku
Sestanek Steklari »YU« v Pančevu
Mladinci iz Steklarne Hrastnik smo bili organizatorji sestanka o organizaciji drugih mladinskih športnih iger steklarjev Slovenije. Lanskoletni organizator prvih iger je bila STEKLARNA iz Rogaške Slatine. Po dogovoru je bilo sklenjeno, da bodo letošnje druge mladinske igre v Hrastniku, katerih organizator bomo mladi iz Steklarne Hrastnik. Igre bodo 22. julija 1977. Na igrah bodo sodelovali mladi iz steklarne »BORIS KIDRIČ«, mladi' iz bru-Silnice Kozje, mladi iz Straže, mladi iz Herpelja — Kozine, mladi iz Samobora in mladinci steklarne Hrastnik.
Po dogovoru je bilo sklenjeno, da bodo -na športnem srečanju
Naša šola in OS Ivo Lola-Ribar iz Raške že vrsto let sodelujeta kot pobrateni šoli. V teh letih -so se naše vezi do vrstnikov (iz Raške) zelo okrepile.
Neko soboto smo bili vsi na nogah. Potekale so priprave za sprejem mladincev, sovrstnikov. Naši gostje so prispeli v Hrastnik ob
14.	uri. Priredili smo jim sprejem, ki pa je trajal le nekaj minut,; kajti mladinci so bili silno utrujeni.
Po pozdravu je zapel pesem Lepo je v naši domovini biti mlad, naš MPŽ, nato pa so nam dodelili goste.
Takoj smo jih peljali domov, jih pogostili ter jih pustili nekaj časa, da so se odpočili. Nato smo jim pokazali' Hrastnik in se napotili na program, ki je bil posvečen ob sprejemu gostov, kateri so prvi nastopili. Imeli so čudovito pripravljenega. V svojih gimnastičnih vajah so nam prikazali domovino in življenje v nji v letih med vojno. Nato smo nastopili še gostitelji, ki smo imeli program sestavljen na isto temo. Potem je sledila zabava — ples, katerega smo se udeležili mi in, učenci iz Raške. Na tej zabavi so lahko pri-: sostvovali tudi naši starši, ki so bili povabljeni. Prišli so predstavniki občine Hrastnik, ker Raška in Hrastnik sodelujeta kot pobra-
tekmovale moške in ženske ekipe. Moški; bodo tekmovali , v naslednjih panogah:
1.	Mali nogomet (7 članska ekipa),
2.	Kegljanje (4 članska ekipa),
3.	Streljanje z zračno puško (3 članska ekipa),
4.	Namizni tenis (2 članska ekipa),
5.	Šah (3 mešana ekipa).
Ženske bodo tekmovale v naslednjih disciplinah:
1.	Mali nogomet (6 članska ekipa),.
2.	Kegljanje (4 članska ekipa),
3.	Streljanje (3 članska ekipa). Po končanem sestanku smo se
razšli z željo po še boljšem in čim tesnejšem sodelovanju.
teni -občini. Program, ki je. potekal zelo svečano, se je s tem zaključil. Naslednji; dan ■— zjutraj so si mladinci iz Raške ogledali naše najbolj znane tovarne: Steklarno, TKI In Sijaj.
Ob 12. uri smo "se morali posloviti. Za slovo' smo zaplesali še nekaj kol.
Slovo s temi našimi tovariši je bilo zelo težko, vendar smo se tolažili S prijetno preživetimi trenutki in pa s tem, da bomo drugo leto mi njihovi gostje.
Manja Polšak, 7.d OŠNHR Hrastnik
Po sklepu predsedstva sta se dva mladinca udeležila sestanka mladih iz steklarn Jugoslavije. Sestanka so se poleg mladih iz našega kolektiva udeležili še: predstavniki iz Zaječarja, Pule, Straže, Skopja,.Pančeva, Prokup-lja, Paračina, Rogaške Slatine. Sestanku je prisostvoval še predsednik občinske konference iz Paračina, katera je tudi nosilec naše brigade. Predsednik Dimc Stojan je akcijski odbor seznanil s problemi pri uvrščanju brigade na delovni akciji.
Brigada Steklari »YU« bo dela-lala na trasi ORA »BEOGRAD 77«, v času od 7. 8. do 3. 9. Na trasi bodo poleg naše brigade še: Split, Srebrenica, Subotica, Beograd, Boljevac, Zutin, Lebane, Smederevska Palanka, Gadžin Han.
Na sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi:.
1.	Namestnika komandanta brigade daje Steklarna Hrastnik.
2.	Za ideologa sta predložena Rukavina Ivan iz Steklarne Pančevo in Petkovič Slavoljub iz Steklarne Paračin. Končni izbor se bo določil na sestanku brigad-ne konference 6. avgusta 1977 V Paračinu.:
3.	Za sanitetno službo je predložen Stoj čevski Živko iz Steklarne Skopje.
4.	Predlog Debeli akoviča, da se kupi pisalni stroj brigadi je bil osvojen.
o.	Obveznost Steklarn Zaječarja, Prokuplja, Rogaške Slatine da do 27. junija vplačajo obveznost brigadi v višini 2.000,00 din.
Akcijski odbor j e osvojil predlog glede; Stalne razstave na brigadi. Eksponati, -razstavljeni na brigadi, se na koncu podelijo najboljšim brigadirjem.
G. L.
PESEM JUTRA
S	srebrnimi čašami r nas jutro napaja. .
Travnik v tankih meglicah se skriva.
Šla bom čez polje, v srebrno, svetlo jasnino, se zavila v toplo žarkovno
tkanino.
Prišel bo veter veselega srca, brat, z njim bova šla zlato ljubezen iskat.
SREČANJE
Bil Si mi neznan...
Bil ši skrivnost pojoče školjke in tvoj glas je bil svetloba. Zleknil si se v obalni pesek ! in se s strastjo predal ognjenim očem julijskega sonca.
Mamilo nas je temno zlato, biseri tvojega telesa, in ko omamljena pesem noči sem iskala poti, ki peljejo do Tebe.
Naše srečanje z mladinci iz Raške
RH
■miiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiii.iiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1. Gospodarska kriza je po letu 1929 hudo |' prizadela Nemčijo, kjer'je bilo leta 1933 šest. = ímilijónóv brezposelnih. V težkih dneh krize §• 3se je KP Nemčije hitro krepilá, še bolj pa HitV | derjeva stranka, ki jo je baržoazija izdatno 1 podpirala. Januarjá 1933 je Hitler dobil mam' = “dat za sestavo nove vlade. Po smrti predsed-§ pika Hindenburga je Hitler postal še predsed-É Jpjk republike. Kdaj?
|	i	a)	1933
=	;	b)	1934	•	.
|	-	c)	1937
|	S.	2.	Osvajalni cilji-treh'držav so. se vse bolj
5 ¿združevali. Po letu 1936 jé nastala nova poli-§ lična zveza. S posebnim sporazumom so se do-= I -ločila interesna področja osvajalne politike 5 (gospodarjenje nád Sredozemljem in Afriko, = -'Evropo in prednjo Azijo, Daljnim vzhodom). E ;K trojnemu, paktu so se pridružile še tri drli . -da ve: Madžarska, Bolgarija, Romunija, vendar 5; niso. imele nobenega vpliva ha politiko prvih | -treh držav'. Kdaj je bila ustanovljena vojaška | 'zveza treh držav?
1 i a) RIM—BERLIN—MADRID 1940 § I , b) RIM—BERLIN—TGKIJO 1940 |	c) RIM—BERLIN—TOKIJO 1936
3, Z napadom na Poljsko 1. septembra 1939 E Še je, začela 2, svetovna vojna. Trajala je 2.194 = dni. .Fašistični napad na Sovjetsko zvezo je bil E .eden' od velikih mejnikov 2. svetovne vojne. E " Kljub odporu Rdeče armade in ljudstva šo fa-E kis ti: obkolili Leningrad,- osvojili Ukrajino in
se na korak približali.. Moskvi. Prav na tem odseku pa je v hudi zimi in mrazu Rdeča: armada prešla v protinapad in zadala Hitlerju težak udarec. Kdaj je. Hitler napadel SZ?
a)	22. junij 1941
b)	21. junij 1941
c)	2. avgust 1941
4.	Z napadom na Beograd pa do konca vojne je hotel Hitler z več ofenzivami uničiti Vrhovni štab in partizane,. Ena najslavnejših bitk NOV in POJ, v kateri je taktika Vrhovnega štaba.in tovariša Tita premagala dobro izdelan načrt nemškega in italijanskega poveljstva.' 80.000. vojakov z najmodernejšim orožjem ni moglo uničiti. NOV irt ljudstvo, ki je. pri prehodu 'čez Neretvo odvrglo vso težko orožje. Kdaj se je začela ta ofenziva in katera je, to bila? 1
a)	3. ofenziva 1942	.
b)	4. ofenziva 1942
c)	4. ofenziva 1943 ''
5.	Spomladi leta 1945 se je morala nemška vojska bojevati na vseh frontah. 2. maja je Rdeča armada zavzela porušeni in goreči Betih. V vojni je ostala, še zadnja država trojnega pakta, Japonska. Odpor japonske vojske: in vladajočih sil je strlo šele’Strahotno..orožje' (atomska bomba), vržena na Hirošimo in Nagasaki. Kdaj? j
a)	6, in 9. avgusta 1945	.
b)	9. in 10, avgusta 1945
c)	6. in 27, septembra 1945
lllllIlllllllllllllilllllllllllilHUlIfllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllEUlillllirifllillllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliltItlllllllllillillllllHIIIII
¿lllIIIIMIIIIIIMIIMIlllllllllillllMIIIIIIIIIIIIIlllllIlllIHIHIIIlIllllllllllillllllillllHIMIlIlIllIMlIlIllilillllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlillllllillir