) Štev. 39. V Mariboru 24. septembra 1885. Tečaj XIX. List ljudstvu v poduk. Posamezne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — ltokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., . dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred m v Mariboru s ponujanjem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 00 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprnvništvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnino. „Tisknrna si\ CiriMa" bo od dne 1. meseca oktobra t. 1. v J*OSCltd-novi /tisi, liovoslee nlice Hst. .5. V tem, da jo vzeme kat. tisk. društvo v svoje roke, priporoča jo vsem p. n. gospodom in uradom, ki imajo za-njo kaj dela. Delo izvrši se jim It it t'O in kar mogoče, ¡10 ceni. V njej se dobodo v malem času VSC ti.S- hovine. hi so jitp nasiti krofih v navadi, priskrbimo pa tudi druge brž, ko se pokaže njih potreba. ]¥aroi>ila pa se vzprejmo vsak dan, izvzemŠi nedelje in praznike, v tiskam i SUMtti. Ravno tam se dobodo tudi „Slov. Gospodar", „Sildsteir. Post" in „Popotnik" v posamesnih listih za ceno, kakor je bila do zdaj. S sedanjo Jfan. JLeonovo zalogo /ta/tirja in tiskovin ni naša tiskamica v no-Ipenl »vezi. V Mariboru dne 24. meseca sept. 1885. Odbor kat. tisi društva. gg: Vabilo k naročbi. Z mesecem oktobrom začne „Slov. Gospodaru zadnje četrtletje ; prosimo torej p. n. naročnike, ki so samo za tri četrt leta bili naročnine poslali, naj ponovijo naročilo o pravem času, da ne pride nered v pripoŠiljanje. Tudi novi naročniki se sprejemajo. Do konca leta znaša še naročnina 80 kr. Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah, ker je tako najbolj ročno. Naroča pa se'samo pri 111 t»'O V-nistvu „Slov. Gost»." ali nst-menoltudi v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hŠt. 5. UpmništTo. Na pragu državnega zbora. Kedar se državni zbor shaja, tresó se ljudstva. Dokler so bili liberalci v državnem zboru na krmilu, ni se bilo drugače godilo. Tega vam sami ne tajé. Postavo za postavo so skovali ali pa prenaredili, toda ljudstvu je bila redko katera na korist. Stala pa je vsaka denarja, denarja toliko, da so ljudstvu le rebra pokala. Da bi bila ljudstvu le ena postava v tem kako olajšanje prinesla, tega nam ne dokaže živa duša, tudi iz vrste liberalcev ne, naj si še* bolj, kakor to po svojih glasilih storé že do presedanja, za-se svojé najizvrstniše glave. Radi jim priznamo, da njih možje niso brez talentov, samo žal, da jih poznamo dosehmal le bolj po tem, kar so razdrli, in ne vemo pa jim prav hvale za nobeno stvar, ki so jo svoje dni na novo vpeljali. In za take talente se ljudstvo lehko zahvali in je to tudi storilo, saj jim je čemdalje bolj in na večih krajih že hrbet obrnilo. Liberalcev stopi sedaj sopet manjše število čez prag državnega zbora. Na Češkem so v velicem posestvu liberalci za več glasov propadli. To je pouzročila pravičniša razvrstitev volilcev, katero so lani v državnem zboru srečno vpeljali. Po mestih in v malih krajih tudi na kmetih, pa so prodrli drugi možje, se ve, tudi liberalci, toda s sedanjo liberalno „levico" ne bodo čez drn in strn tekli. Da pa bodo le-ti še bolj. kakor so bili prejšnji kričali, češ, da se godi nemštvu sila, to nič ne dé, kajti tako se pokaže le jasneje in hitreje, kam namerava nemški liberalizem. To mora in koristi gotovo cesarstvu, zakaj, kar vemo mi že zdavna, to pride tako na svitlo — to namreč, da gre nemškim liberalcem njih lastna veljava višje, kakor blagor cesarstva. Če niso oni prvi in edini na vrhu, po tem jim je vse drugo deveta briga. To se sliši že sedaj skoraj v vsakem govoru, to se bere več ali manj očitno v vsakem glasilu teh liberalcev. Ne moremo reči, da je „desnica", to je skupina nemških konservativcev pa slavjanskih poslancev, posebnih, novih moči dobila, vendar slabša od prejšnjih let, kolikor sodimo iz volitev, ni postala. Pač so nemški konservativci vsled hudega pritiska par mož izgubili, za to pa so si drugi klubi, posebno še češki, jih nekaj pridobili in tako vsaj liberalci niso prišli na bolje. — Tedaj pa tudi ne bo treba, da razkažemo na drobno, kaj se je vsled zadnjih volitev glede „desnice" na bolje obrnilo. Ce gledamo na število, ni se posebne izpremembe v njej izgodilo, toliko pa vendar moramo reči, da je ostala zmagovalka. To pri tacih razmerah, kakor so naše, tudi nekaj pomeni. Sedaj pa gre torej pri njej samo za to, da ostane, Jiakor je dosehmal bila, „železni obroč", ter stopi na noge trdno in edina — tam, kjer gre za blagor ljudstev, katera zastopa. Tega ne ptjvdarjamo zastonj, kajti na večih krajih so si ttinenja tako pri konservativnih, kakor pri slovanskih poslancih navskriž. Ta razlika ne more biti toliko v načelih, kolikor glede pota, po katerem bi poslanci radi kaj dosegli. Na obeh straneh je namreč mož, katerim se vrši vzboljševanje naših razmer preveč po malem. Posebno nemški konservativci niso nič kaj zadovoljni niti z vlado niti z ostalo desnico; z vlado ne, ker se jim ona čez mero brani njih teženj, in z desnico ne, ker jim kaže ona vse premalo ognja za-nje. Da slovenskim, izlasti še našim poslancem ne ugaja dosedanji pot, to se lahko umeje, kajti na njem so pač ujeli obljube, pravic pa „presneto malo". To ve ves svet, da gremo pri nas v tej dobi miru in sprave tako v narodnem, kakor v verskem gibanju — nazaj; našim nasprotnikom pa raste z vsacim dnevom greben in mi jim ga naj še — gladimo! Tedaj pa se nihče več ne čudi, če postaja našim možem tesno v klubu grofa Hohenvvarta. Rajši bi se dnes ko jutre združili v novem klubu — južnih Slovanov. V njem bi lehko odločniše terjali, česar je nam, ki v vsej resnici trpimo silo, treba, naj se narodno razvijemo in otresemo tujega jarma. Kakor čujemo, se to zdaj ne izgodi ali mi skorej ne dvomimo, da še pride prej ali slej do tega. Preloženo ni odloženo. Kar smo rekli, to nam kaže dovolj, da nimamo veliko zaupanja v sedanji državni zbor, pa tudi straha ne. V njem je večina premala, da bi kaj važniših reči vkrenila in od manjšine bo pač veliko kriča, toda kjer je koli veliko kriča, tam je malo — volne. (?) V zadevi nemškega šulvereina. Po mestih so se povsod nižje in srednje šole že začele in otrok vam mesta le mrgolijo, žal, da je med njimi tudi tacih, ki težko zakrivajo svoja gola trupla; semtertje pa se jim tudi vidi, da trpe glad. Lepo ja torej od one gospode, ki se trudi iz golega usmiljenja, tacim otrokom priskrbeti hrane, ali tudi potrebnega oblačila. V vsakem mestu je tako društvo za uboge otroke; otima jih tako revščine pa tudi večkrat dušne pogube. Tacih društev smo iz srca veseli in kjer je mogoče, radi jih podpiramo, ali zdi se nam, da so taka društva, vsaj iz večine, mlačna, prav gotovo pa se izve njih delovanje vse premalo. v To je škoda. Cisto drugače je z nemškim šulvereinom, za njegovo delovanje, največkrat pogubno delovanje skrbi se jih veliko in napeljano je vse tako, da se izve od enega kota do drugega. Vrhovno vodstvo pa ima v avstrijskem cesarstvu dr. Weitlof, če se ne motimo, je advokat na Dunaju, pa advokatura mu ne nese dosta, vsaj posla ne, kajti on se vozi, kakor kakov general po onih krajih, kjer že šulverein ima šole ali pa jih še le namerava vpeljati. Vse vajeti šulvereina so torej v njegovih rokah. Tedaj pa tudi sme človek vprašati: Kaj je dr. Weitloi in kaj namerava on v imenu šulvereina? Za odgovor na ti vprašanji naj stoje te le vrstice: Dunajski katoliški dnevnik je že večkrat omenil in prav povdarjal, da je dr. Weitlof, predsednik nemškega šulvereina. framason ali frajmavrar, tedaj ud društva, ki je še naše dni, vsaj na papirju, prepovedano. Da bi bil mož temu oporekel, nismo nikjer brali in kaj moramo mi tedaj o njem misliti? Ravno tako vemo vsi Slovenci, kako so sv. Oče svarili v svojem slavnoznanem pismu z dne 20. meseca aprila 1884, biti ali postati ud tega društva. Enako so storili tudi avstrijski škofje v svojem skupnem pastirskem listu z dne 2. marcija meseca 1885. Iz tega lehko vemo, kako da naj mislimo o tem tajnem društvu in njegovih udih pa njegovih napravah. In kaj gre reči društvu, kateremu je tak razupiti mož na čelu? To se lehko ugane. Z nemškim šulvereinom pa stoji tako. Šulverein pač razpošilja knjigo, v nemškem in slovenskem jeziku, v kateri kuje do nebes svoje početje. V njej pripoveduje, koliko da skrbi za poduk otrok, ki njegove šole obiskujejo, tudi v krščanskem nauku. Vse prav je to, ali človek le naj ne vpraša, zakaj in kako da se godi to podučevanje1 Naj bi pa tudi tega ne vedeli, toliko je za nas gotovo: če je glavar šulvereina frajmavrar, pomaga tudi šulverein in vsak ud tega šulvereina framasonstvu. Taki ljudje, udje šul-vereina. niso samo za botra pri ponemčevanju slovenskih otrok, ampak, kar je veliko težje, tak človek izpodkopava tla krščanski veri in katoliški cerkvi. Nobene druge cerkve ne sovraži framasonstvo v toliki meri, kakor ravno katoliško cerkev, le-te je zakleti sovražnik. Ali se bomo tedaj čudili, če sv. cerkev vse take pahne iz svoje družbe, ki so kakor koli framasonstvu na pomoč? Častiti bralci leh-ko sami sklenejo iz tega, kako stopinjo stori kristijan, ki se vdeležuje v djanju pri nared-bah, ki jih vpeljuje framasonstvo. Ce šulverein tudi ni očitno delo frajmav-rarjev, ali to, da mu je mož, kakor je dr. VVeit-lof', na čelu, kaže dovolj, čegav da je otrok. Mi vam pa tedaj, ljubi Slovenci, kličemo, pač prav iz dna srca: Varujte se šulvereina; če hodi prav v ovčjem oblačilu, znotraj mu vse eno ni yse dobro. Mi sodimo, da sta si nemški šulverein pa framasonstvo v bližnjem rodu. (?) Gospodarske stvari. Konjska dirka in premiranje konj v Žavcu. A. Konjska dirka. Dne 12. t. m. imeli smo v Zavci premiranje konj; srce se mora razveseliti, ako vidimo, kako lepo konjereja v savinjski dolini napreduje ter se moramo konjerejskemu društvu štajerskemu zahvaliti za trud, s katerim našemu kmetu pri konjereji pomaga. Letos so se delile tudi državne srebrne in bronaste svetinje s slovenskimi napisi, kar veselo zabiležimo. Dne 13. septembra bila je konjska dirka; udeležba plemstva, meščanstva, tržanstva in kmestva bila je velikanska; voz za vozom pri-drdral je, cele procesije ljudi prihajale so v dirkališče. Red bil je izvrsten, tudi je bil videti velik napredek pri vožnji proti prejšnjim letom. Rezultat bil je sledeči: I. Pričet na dirka, (enkrat po dirkalnem krogu = 1 kilometer): I. darilo Cukula Franc, Gomilsko 2 m. 49 sek. 4 zlate. II. dar. Rožič. Grajska vas 2 m. 54 sek. 2 zl. III. dar. Rak Miha, Grajska vas 3 m. 3 sek. 1 zl. II. Dirka plemenskih konj, (2krat po dirkalnem krogu, 2 kilometra): I. dar. Užen Janez. Grušovlje 5 m. 3 sek. 10 zl. II. darilo Boldin J., Gomilsko 5 m. 33 sek. 4 zl. III. dar. Hlatinšek A., Mozirje 5 m. 51 sek. 3 zl. IV. darilo Janič Jakob, Zavec 5 m. 53 sek. 1 zlat. III. Društvena dirka, (2krat po dirkalnem krogu = 2 klm.): I. dar. Grenko Jan, Št. Lorenc 4 m. 30 sek. 6 zl. II. dar. Skoberne Anton, Celje 4 m. 34 sek. 4 zlate. III. darilo Mastnak Anton, Lebečno 4 m. 49 sek. 3 zlate. IV. dar. Tratnik Vinko, Zavec 5 m. 1 s. 3 zl. V. dar. Kuster Otto, Celje 5 m. 7 sek. 1 zlat. I. Jahanje. (Trab.) lkrat po dikokrogu = 1 klm.): I. darilo Premoser, Smarjeta 2 m. 31 sek. 5 križevačev. II. dar. Lipold Jože, Mozirje 2 m. 38. sek. 5 srebrn, gld. III. darilo. Mastnak Tone, Lubečno 2 m. 49 sek. 3 srb. gld. IV. Dar, Božič Franc, Grajska vas 2 m. 51 s. 1 križevač. II. J ahanj e. (Galopp.) (lkrat po dirko-krogu = 1 klm.): I. dar. Premoser, Smarjeta 1 m. 28 sek. 5 gold. II. dar. Virant, Gomilsko 1 m. 34 sek. 3 gold. III. dar. Lipold Jože, Mozirje 1 m. 49 sek. 2 gld.. B. Premiranje konj. 1. Kobile. Srebrne državne svetinje so dobili: Marija Pauer, Franc Puncer, Martin Rojnik, vsi iz Braslovč; razven teh so dobili: Jože Per-mozer, Smarjeta I. darilo 40. gld. av. vlj. Jože Žigan, Žavec II. dar. 30 fl. Jurij Trobiš, Št. Jur pod Tabrom III. dar. 25. fl. Jurij Mravljak, Teharja IV. dar. 20 fl. Anton Dreo, Arja vas V. dar. 20. fl. Valentin Metličar, Št. Vid VI. dar. 20 fl. Anton Piki, Gomilsko VII. dar. 20 fl. Ježe Pilih, Trnovlje VIII. in IX. dar. po 15 fl. Blaž Grobelnik, Gotovlje X. dar. 15 fl. in bronasto državno svetinjo. Jakob Ocvirk, Grajska vas, XI. 15 fl. in bron. drž. svet. Franc Turk, Pobreže XII. dar. 15 fl. Jože Jeraj, Št. Janž XIII. dar. 15 fl. Martin Rojnik, Spodnje Gorče XIV. dar. 15 fl. Jože Permozer, ŠmarjetaXV. dar. 10 fl. Jurij Drobež, Kaplja vas XVI. dar 10 fl. Kari Švab, Št. Paul XVII. dar. 10 fl. Janez Ločar, Bočica XVIII, dar. 10 fl. Anton Holobar, Vrbje XIX. dar. 10 fl. Martin Lednik, Pirešice XX. dar. 10 fl. s Franc Košer, Celje srebr. drž. svetinjo. Kari Švab, Št. Pavi srebrno državno svetinjo. 2. Zr eb i ce. Andrej Podpečan, Galicije srebrno držv. svetinjo. Jože Ceplak, Vacna I. darilo_ 25 fl. Jurij Mraulak, Teharje II. dar. 20 fl. J. Čeplak, Vačna III. dar. 20 fl. Jože Pilih, Trnovlje IV. dar. 20 fl. Valentin Zupane, Zgornja Hu-dina V. dar. 15 fl. Moric Vranko, Kalobje VI. dar. 15 fl. in bronasto državno svetinjo. Franc Cukala, Gomilsko VII. dar. 15 fl. Franc Zupar, Krištof VIII. d. 15 fl. Janez Vehovar, Pristova IX. dar. 15 fl. Jakob Ocvirk, Grajska vas X. d. 10 fl. Anton Kostomaj, Grajska vas XI. dar. 10 fl. Janez Margotič, Šmarje XII dar. 10 fl, Janez Lipovšek, Lobnica XIII. dar. 10 fl. Jak. Grešnik, Gomilsko XIV. dar. 10 fl. Vincenc Virant, Gomilsko XV. dar. 10 fl. Janez Jager, Gomilsko XIV. dar. 10 fl. Sejmovi. 29. septembra: na Vranskem, pri sv. Lovrencu na dravskem polju, v Maren- bergu, Cmureku, Pilštanju, Šoštanju, Veržeju; 1. oktobra: v Dolu, Konjicah. Dopisi. Iz Maribora. (Razstava cerkvene obleke), katero je „družba vednega češčenja" letos priredila v obednici duhovskega semenišča, trajala je od nedelje do srede ter spet pokazala, koliko ta družba revnim cerkvam naše škofije vsako leto dobrega stori. V veliki obednici je bilo v lepem redu razstavljenih 18 meš-nih plaščev, 13 ogrinjal, 9 plaščekov za na spoved in za ciborije, 9 alb, 12 koreteljnov, 36 pal, 106 prtičev za kelihe in 80 za lavabo, 9 pasov, 14 altarnih blazink, 6 altarnih pregrinjal, 16 strežniških suknjič, 1 podoba in 1 mešne knjige. Vse to bode po dokončaui razstavi 45 cerkvam razdeljeno. V nedeljo ob 5. uri popoldne so mesto mil. knezoškofa, ki niso bili doma, gospod družbin vodja, prečast. g. Lovi'o Her g razstavo odprli s primernim nagovorom v nemškem in slovenskem jeziku, v katerem so mnogobrojnemu občinstvu, ki se je bilo v obednici semeniški zbralo, razložili dvojni namen, „družbe vednega češčenja", namreč pospesevati češčenje presvetega Rešnjega Telesa in preskrbovati ubožne cerkve z dostojnim perilom in primerno cerkveno obleko. Potem so povedali, da v tem oziru družba že 4 leta tako blagodejno deluje, ker ima prav mnogo raznovrstnih prijateljev, vsem tem so g. vodja izrekli prav srčno zahvalo, ter jih spodbudili, naj bi tudi zanaprej družbi zvesti ostali. Kdor razmere prav pozna, bode nam pač rad pritrdil, da so družbi največi prijatelj in podpornik preč. g. družbin vodja sami, torej se spodobi, da jim tukaj javno izrečemo najsrčnejšo zahvalo za njihov veliki trud, brez katerega bi družba težko imela take vspehe pokazati, kakoršnje je res pokazala. Po celi škofiji šteje letos „družba vednega češčenja" 7131 udov in je imela 1665 fl. 85 kr. dohodkov in 1640 fl. 39 kr. stroškov. V bla-gajnici je ostalo 25 fl. 46 kr. in nekaj robe za oblačila, ki bodo se drugo leto izdelovala. Tudi preč. g. Fr. Košar so s prav milimi besedami družbenike opominjali h gorečnosti in stanovitnosti, opozorivši jih na obilne molitve, ki se po vsej škofiji opravljajo za toliko krasnih darov. Vse tri dni je bilo v razstavi obilno obiskovalcev. ki so si vse reči prav natanko ogledovali. Nekoliko pa je bilo res tudi le radovednežev, katerim je bilo posebno s tem vstreženo, da je bil že na vsaki reči listek z napisom, kateri cerkvi da bo dotična reč darovana. Kmalu bodo se razstavljene reši razposlale na odločene kraje. Hvaležne molitve obdaro-vanih, požrtvovalna ljubezen družbenikov in zlasti sodelujočih gospa in gospodičin in trudo- ljubiva skrb preč. g. družbinega vodje bodo pa gotovo tudi drugo leto potrebnim cerkvam marsikaj koristnega in lepega oskrbele ter tako vedno bolj družbin namen pospeševale, da bi se dostojno češčenje presv. Rešnjega Telesa vedno bolj širilo in množilo. Iz Maribora. (Dirka. Mučenje konj.) Lepo vreme pa radogledne oči so zadnjo nedeljo veliko ljudstva speljale na prostorno konjeniško vadišče. Bila je tam dirka, kakor je že tudi lani ob enakem času bila. Veliko tekmecev sicer ni bilo, za to so pa skoraj v eni ali drugi vrsti, nekateri celo v dveh, prejeli darila. Gg.: Wregg iz Slivnice, Reicher iz Maribora, Kari Hrastnik iz Spodnje Polskave so dobili v prvem tiru darila, v drugem pa gg.: Nekrep, Scherbaum, zopet Wregg in Ferd. Lor-ber; v tretjem gg. Grein in Schreyer, oba iz Gradca; v četrtem je vseh troje daril prejel g. AVeidinger iz Gradca; v petem sta prejela g. Franz prvo, g. "VVeidinger drugo darilo, oba iz Gradca. V zadnjem pa so prejeli darila gosp. Krajnc iz Obriža, g. Plaveč z Loperšič, gosp. Scio iz Freisteina in g. Dobič iz Bohove, v tem tiru je le eden „skoz" padel. Pri celej dirki ni bilo nobene nesreče, samo 4 „gigi" so se bili prevrgli, a druga se jim ni nič pri tem izgo-dilo in so se vsi hitro s tal pobrali. Trpela je dirka pol tretjo uro. Čemu pa so take dirke, človek z navadno pametjo ne razsodi prav, pa konjerejci menda že vedo, a to je gotovo, da so veliko mučenje konj. Tega so se tokrat gledalci lehko prepričali na lastne ooi. Iz Šaleške doline. Program Metodijeve slavnosti, ki jo je naša čitalnica dne 8. t. m. priredila, se zaradi raznih okoliščin ni dal v smislu odbora izvršiti, temveč je cela svečanost dobila značaj velike narodne veselice. Na stotine in stotine se je sešlo občinstva, kar je najlepši dokaz, kako se je naša čitalnica v teku malih let priljubila. Celo iz Celja nas je mnogo gospodov s svojim pohodom počastilo, česar se nismo bili nadejali. Mladi a krepki pevski zbor naše čitalnice je takrat v prvič nastopil in zagotoviti ga moremo, da je naša pričakovanja daleč prekosil in mu želimo, da bi tudi za naprej z enakim uspehom napredoval. Omeniti še moram, da so nas gospodje iz Celja iz-nenadili s svojim petjem, zlasti kvartet „Ptičici" nas je zelo očaral. Tudi Mozirski pevci so prav krasno peli, vmes je še godba kako domačo zaigrala in tako so le prenaglo minole ure in smo se morali zopet ločiti. Pristaviti še moram, da ima od 1. avgusta^ t. 1. „Šaleška čitalnica" svoje prostore v Soštanji v gostilni gospoda Frana Rajšterja, Iz Vuhreda, (Cesar.) V petek 11. t. m. so se Njih veličanstvo presvitli cesar popoludne peljali skoz Vuhred, ki se je v naglici okinčal, kolikor je bilo mogoče. Iz visokega zvonika so plapolale četiri zastave cesarska, štirska, slovenska in rudečo-bela. Okoli petih so se zbrali duhovni bližnji, razun domačega, ki je bil za-rad bolezni zadržan, vsi c. kr. uradniki Maren-berški, odborniki treh občin, gasilci, Vuhredška in Marenberška šolska mladež z učitelji in mnogo drugih, akoravno je dež curkoma lil. O pol šestih pripelja lep vlak Njih veličanstvo pre-milega cesarja, zvonovi zapojejo, naša srca pa so bila vneta od ljubezni in udanosti do pre-blagega in milostljivega vladarja, kateri so radostno gledali na novo cerkev, h kateri so prej za notrajno opravo 200 fl. darovali. Počasi se bliža vlak kolodvoru, navdušeni ,.živio" od Vuhredškega in Antonškega občinskega odbora, z duhovniki vred. Njih veličanstvo prelepo pozdravi, med tem ko so drugi „Hoch" veselo klicali. Presvitli cesar so prijazno odzdravljali ter se odpeljali počasi, mi pa smo klicali: „Bog ohrani in obvari nam cesarja Avstrijo", ter se podali domov. Politični ogled. Avstrijske dežele. Presvitli cesar imenovali so z ročnim pismom z dne 15. t. m. dosmrtnimi člani gosposke zbornice: načelnika generalnega štaba Becka, vodjo državne tiskarne Becka. tovarnarja Nikolaja Dumba. tajnega svetnika grofa Bellegarde, graščaka, barona Hildpranda Ottenhausen, tajuega svetnika F. Z. M. Huyna, predsednika Levov-Cernoviške železnice grofa Krasicki, tajnega svetnika sek-cijskega načelnika barona Ivubina, dvornega svetnika profesorja Maassen, poslanika grofa Reverterá, F. Z. M. barona Rodiča, profesorja in graščaka grofa Tarnowski, profesorja in vladnega svetnika dra. Tomeka. senatskega predsednika najvišega sodišča Wierzbicki; vsi člani so konservativci razven jednega. Za dobo prihodnjega zasedanja imenovan je predsednikom gosposke zbornice grof Trauttmannsdorff, Schün-burg in Czartoryski pa podpredsednikoma. — Delegaciji sešli se boste v slednjih dnevih oktobra na Dunaju; den shoda se bode določil pri ministerskih konferencah, katere se bodo vršile ta teden. — V torek se je otvorila poslanska zbornica; poslanci so storili obljubo, starostni predsednik Posselt pa je naznanil, da bodo cesar slovesno otvorili državni zbor dne 26, t. m. — .Vsi slovenski poslanci so pristopili Hohen-wartovemu klubu; načelnik klubov je Hohenwart, namestnika Klaic in Griovanelli. — „Narodni listi" poročajo, da bodo Cehi zahtevali v državnem zboru razširjenje deželne avtonomije, narodno jednakopravnost v šoli in v uradu, posebnega ministra za Češko, spremembo v poučnem jeziku na Brnskej politehniki in spremembo volilskega reda za Češko in Moravsko. — V Pragi je bil izvoljen županom namesto odstopivšega dra. Oerny-a dosedanji podžupan Vališ. Vnanje države. Nemška vlada je zavrgla predloge vatikana glede izvolitve naslednika za škofovsko mesto v Poznanji, ravno tako glede vprašanja o odgojevanju v duhovnih semeniščih. — Na Spanjskem je vlada več častnikov, kateri so kazali javno svoje sovraštvo proti Nsmcem in hujskali narod, prestavila iz Madrida v oddaljene kraje. — Rumelija in Bolgarska sta se združili, prijeli za orožje, da ustanovite veliko Bolgarijo in da otresete popolnoma turško gospodstvo; Rumelijoti izpodili so guvernerja Gavrila pašo Krestoviča ter njegovo vlado. Deželo je opravljal začasni odbor, kateri je poklical severne Bolgare na pomoč. Bolgarski knez je sprejel povabilo začasne vlade ter se podal iz Varne v Filipopel; izdal je tudi oglas, v katerem si nadevlje naslov kneza južne in severne Bolgarije; po slovesni zahvalni pesmi „Te deumJ se je knez podal v konak (stanovanje višjih državnih uradnikov), kjer je sprejel članove začasne vlade in višjo duhovščino. — Srbski kralj Milan predsedoval je dolgotrajni ministerski konferenci: izdal se je ukaz, kateri zapoveduje mobilizacijo; skupščina skliče se 1. oktobra v Niš. Za poduk "m kratek čas. Potovanje Slovencev v zlato Prago in slavni Velegrad. (Dalje.) V Velimu so sokoli nam ponudili po sta-roslovanski šegi kruha in soli v znamenje prijaznosti do nas. Vsepovsod, kjer smo se peljali, so ljudje iz svojih hiš, na vrtih in na polju — mahaje z belimi rutami naznanjali svoje veselje. Ali vse naše pričakovanje je presegel naš sprejem v zlati Pragi. Prišli smo v Prago ob 7. uri zvečer. Ves kolodvor je bil z ljudstvom napolnjen, kakor da bi se bili sam svetli cesar pripeljali Lehko rečem, da je bilo več ko 10.000 ljudi navzočih. Sprejeli so nas imenitni gospodi mestni odborniki: gg. Pasovski, Naprstek, Žižka itd., profesorji češke univerzi-tete, voditelj češkega gledišča: Subert, razna društva, sokoli itd. Ko se je naš vlak ustavil, je iz tisuč in tisuč grlov zagrmelo: Slava, na zdar, živeli Slovenci. Sokoli so nam izto-pivšim špalir delali, nas spremljali, nam v roke segali. Bili smo zdaj do duše ginjeni, neke izmed nas so solze veselja polile, videti, da nas, celo na domačih tleh zaničevane Slovence, toliko častijo in spoštujejo. 30 lepih kočij je za nas pripravljenih stalo, v katerih so nas po 4 in 4 skupaj v naše stanovanje peljali. Na vsako kočijo se je vsedel sokol h kočijažu ter nas spremljal do gostivne. Tolike ljubezni in dobrote se nismo nadejali in ko smo Cehe vprašali, zakaj vendar nas uboge Slovence tako pre-slavljajo, so nam odgovorili: zato, ker mi Cehi, vas Slovence izmed vseh Slovanov najrajši imamo. Ob 9. uri zvečer smo se vsi Slovenci zbrali v dvorani meštanske besede, kjer je bila veselica nam na čast. Vsa dvorana je bila polna ljudstva. Prvi, ki nas je pozdravil, je bil vrli duhovnik g. Ekert, čegar prelepi in navdušeni govor ste že v „Gospodarju" brali. Ta ljubeznjivi gospod je bil vse dni našega bivanja v Pragi naš zvest tovarš, povsod nas je spremljal in nam znamenitosti kazal in razlagal, za kar smo mu veliko hvalo dolžni. — G. Trstenjak z Ljubljane je potem v imenu Slovencev govoril in se zahvalil. Govorili so še potem Ceh Cibalik po slovensko, g. Karlovič po poljsko, g. Poličku po hrvaško, nek Ceh po češko, in g. Hribar po slovensko in češko, ter je nazdravil zlati materi Pragi, ki je Slovence toliko ljubeznjivo sprejela. Dne 18. 19. in 20. avg. ostali smo v zlati Pragi ter si ogledali njene znamenitosti, kojih je vsa polna. Praga ima blizo 200.000 stanov-nikov in je eno najlepših mest v vsej Evropi. Vse je lepo v Pragi, njene ulice široke in snažne, njene cerkve zanimive, hiše in palače krasne. Slednji den smo kaj novega videli, kaj lepega in zanimivega našli. V torek smo obiskali Hradšin, kjer stoji stari, slavni kraljevi grad in prelepa nadško-fova cerkev sv. Vida in sv. Jurja. V tej cerkvi je rakev sv. Janeza Nepomuka iz čistega srebra. Videli smo tudi most in kraj, od koder so sv. Janeza v reko Vltavo vrgli. Večerko smo bili vsi Slovenci v narodnem gledišču, kjer je bila predstava nam na čast. Vse gledišče je bilo napolnjeno. Ko smo vsi skupno v gledišče prišli, so vsi navzoči vstali, nas pozdravili s : živili Slovenci! in godba je jela igrati: „Naprej zastava Slave". Navdušenost je bila velika, Živio- in Slava-klicev ni bilone konca ne kraja. (Dalje prih.) Sniešilica 39. V društvu kmetovalcev pogovarjali so se o sedanjem čudnem napredku, kar se tiče iznajdeb strojev. Med občnim začudenjem pripoveduje nekdo o novi iznajdbi strojev za mlat, mletvo in peko, češ: na eni strani se neomlačena pšenica noter meče, na drugi strani pa pridejo uže pečeni hlebi in žemlje ven. „No", pravi drugi, „to vse ni nič, kajti sem jaz na dunajski svetovni razstavi videl stroj, pri katerem so na eni strani grozdje vanj devali, na drugi strani pa sta uže krčmar in njegov hlapec pijance ven metala." Razne stvari. (Birma, b 1 a gos lo vi j e n j e zvonika in zvonov.) Njih ekscelencija mil. knez in škof bodo 27. t. m. pri sv. Bolfanku v Slov. gor. blagoslovili novi zvonik in nove zvone ter delili zakrament sv. birme. (Okrajna razstava v Mariboru) se slovesno otvori soboto dne 26. sept, ob 10. uri predpoldne in traja do 30. sept. (Umrl je nadučitelj v pokoj i) g. J. Potočnik v Monsbergu, kateri je bil vrl narodnjak in uzoren učitelj ; služboval je 50 let. (Spremembe pri učiteljstvu.) G. Gustav Vodušek imenovan je nadučiteljem v Globokem ; učitelja sta postala gg : Albert Planer v Kostrivnici, Fel. Mahor v Makolah ; g. Peter Pavlin pa gre za podučitelja na Ptujsko goro. (Para sv. Lamberta v Skomrah) je razpisana do 8. oktobra. (V bogoslovje so še sprejeti gg.): Janez Munda iz Ormoža, Jože Cerjak iz Pod-srede in Jernej Bogataj iz Stare Loke; v prvo leto je tedaj sprejetih 18. (Okrožna sodni j a v Ljubnu) zaprla je preiskavši stanovanja več anarhistov v Brucku na Muri, one, kateri so razširjali prepovedane tiskovine. (Kulturonosni narod.) V Mariboru pa menda tudi drugod se prodaja knjižica, ki z vso resnobo napoveduje sodnji den za leto 1886. Natisnil jo je nekdo v Saški Lipsiji, založil pa nek Nixdorf v Berolinu. Knjižica je seveda nemška. (Prerokovanje P. Roka.) Prodaja se tudi v slovenskem jeziku prerokovanje necega frančiškana Roka. Pisec knjige je ravno tako prerok, kakor frančiškan. Mi svarimo čitatelje gledé te knjižice. (Vspored pevskega zbora), pri katerem bode sodelovala polnoštevilna godba c. kr. 47. peš-polka (baron pl. Beck) v prostorih gostilnice pri „Slonu" (Hôtel Elefant). 1. Over-tura k opereti „Tičnik", svira vojaška godba. 2. Vasle espagnole „Die Schöne von Valencia", svira vojaška godba. 3. „Mi vstajamo" moški zbor. 4. „Schattentanz", iz opere Dinorah, svira vojaška godba. 5. „Slava Slovencem", moški zbor. 6. „Slovenska deklica", na rogu sè sprem-ljevanjem orkestra. 7. „Bodi zdrava domovina", mešani zbor. 8. Overtura k opereti „Serežan", svira vojaška godba 9. „Sokolska", moški zbor. 10. „Pesnij venec", svira vojaška godba. 11. „Tiha luna", mešani zbor. 12. Polka française, „Dijaška", svira vojaška godba. 13. „Zvezna", moški zbor. 14. Polka mazurka, „Harmoniefreundin", svira vojaška godba. 15. „Slovenec sem", moški zbor. 16. Popotnica „Spomin na Ptuj", svira vojaška godba. Začetek koncerta točno o 1/25 uri popoldan. Vstopnina za osebo 50 kr. Vstop imajo čast. udje, povabljeni in vpeljani gostje. Pri neugodnem vremenu bode pevski zbor z godbo v dvorani. (Udje tisk. društva) prejmo z deneš-njim listom vabilo, vdeležiti se po moči pri vstanovljenju tiskarne. (Slive uzrok smrti.) Nek mladenič je v Vitanju bil 300 sliv k eni krati snedel, to mu pa je naglo smrt pouzročilo, kajti vsled preobloženja mu je želodec otrpnil. (Za milijone je šlo.) 14. t. m. bila je na Dunaji obravnava proti nekemu Kuffler-ju, kateri je s pomočjo Jaunerja, ravnatelja es-komptne družbe, izneveril 12 milijonov akcijskega premoženja. Obsojen je bil za 7 let v težko ječo. (Ogenj.) V Grižki fari je pogorela vas Mogojnce. Dvoje otrok je pod nekem kozolcem ogenj zatrosilo -—- 22. sept. ob 4 uri popoldan — in začelo je goreti, v pol uri je bila cela vas v plamenu. Le nekaj hiš je ostalo. Žalska požarna bramba se je izvrstno obnesla. Petrov-ška brizgalnica je vodo odrekla, Celjske brambe ni bilo blizo. Skoda je velika, žitni pridelki so vsi pod streho bili, in zavarovani so bili nizko. Naj ubogim pomaga dobra roka! (Slovenščina na c. kr. p o št i.) V rokah imamo pismo, katero se je na uredništvo „SI. gosp." dne 1. septembra t. 1. iz Karlovca poslalo, a predno je uredništvo ga prejelo, je celih poštenih 20 dni preteklo, in to zato, ker je bila adresa slovenska. Ali vam znajo na c. kr. poštah slovenski! (Nesrečni zidar.) V Cirkovicah je zidar Janez Kranjčič belil cerkveno zidovje, a padel je tako nesrečno s svoje lestve, da je bil pri priči mrtev. Tega je bila lastna neprevidnost kriva. Loterijne številke: V Gradci 19. sept. 1885: 51, 49, 75, 46, 72 Na Dunaji „ „ 31, 2, 45, 13, 76 Prihodnje srečkanje 26. septembra 1885. 3-1 Za branje! Nove, močne sode, polovnjake priporoča častiti duhovščini in p. n. občinstvu po prav nizki ceni Fel. Sc3ssssEjiiltljani.