Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje 


Spoštovani bralci Našega kraja. 
Bojan Novak, urednik 
Ob koncu aprila, tik pred praznikom dela, v vaše domove vstopa nova številka na­šega informativnega glasila. Ceprav tudi pretekli mesec še ni bil naklonjen organi­zaciji množicnih dogodkov, še vec – prvi del meseca smo imeli celo novo zaprtje javnega življenja –, se bo na naslednjih straneh našlo precej zanimivega branja. 
Pravimo, da je april najbolj muhast me-sec. Mesec ekstremov. Po vremenski plati letošnji april ni razocaral. Prej nasprotno, udaril je z vso silo. Najprej nas je pobožal s toplimi soncnimi žarki, prebudil tudi ra­stline, predvsem sadno drevje, a že kmalu z izrazito hladno fronto s sneženjem pi-sal aprilske rekorde. Na sadnem drevju je nastala seveda ogromna škoda in praktic­no še pred zacetkom dela v sadovnjakih so nekateri ostali brez letošnjega pridelka. 
Tudi na drugih podrocjih je bil april precej muhast. Zacel se je z zaustavitvijo javnega življenja in novimi omejitvami v casu velike noci, v zadnjih dneh pa smo price pocasnemu približevanju vracanja v normalen ritem pred epidemijo. Mo­goce velja po muhastem aprilu nekoliko razmisliti o naši sposobnosti prilaganja. Zdi se, da so zadnji meseci izrazito ne­ugodni in neprijazni do ljudi, ki imamo radi utecen, strukturiran in organiziran nacin življenja. Edina stalnica, na katero bi se lahko oprli, so spremembe. Gotovo so te za ta tip ljudi zelo stresne in napor­ne. Po drugi strani pa ljudje, ki imajo tudi sicer raje dinamicen nacin življenja, brez veliko nacrtovanja in z vec improvizacije, v tem casu lažje najdejo dobro voljo in optimizem. 
Vsega tega se moramo zavedati, si medsebojno pomagati in drug drugega dvigati. Verjamem, da je tega veliko vec, 

Naš kraj 
kot je razprtij, negodovanja, žaljenja in veckrat otroškega jeznega cepetanja. A te se precej pogosteje znajdejo na naslovni­cah medijev. Menda vecina ljudi misli, da živimo slabo, tudi slabše kot pred 50 leti. Je možno, da smo s tem, ko imamo 24 ur na dan dostop do vseh novic, postali suž­nji medijev, ki povecini širijo negativne novice in afere? Smo dopustili, da zaradi tega ne vidimo dobrih novic? Smo pristali na to, da negativizem zamegljuje naš real-ni pogled? Vredno razmisleka. 
V Našem kraju lahko najdete obilo dobrih novic. Na seji obcinskega sveta so svetniki potrdili vse predlagane sklepe. Seznanili so se z dejstvom, da so vsi javni zavodi, ki so povezani z obcino, kljub epi­demiji v preteklem letu poslovali uspeš-no in prebrodili pretres. Sprejeli so nekaj popravkov obcinskih aktov in kljub na trenutke polemicni razpravi našli nacin uspešnega sodelovanja. 
Fotografijo na naslovnici in reportažo našega obcana Tamina Petelinška o kar­tuzijanih v Pleterjah so objavili v znani reviji National Geographic. Vec o tem si boste lahko prebrali v glasilu. 
Še vedno v glasilu opozarjamo na okoljsko problematiko. Obenem je objav­ljen urnik odvoza elektronske in elektric­ne opreme. Izkoristimo možnost, da ne bomo spet našli kakega kosa v grmadah ali globlje v gozdu. 
Podjetniki in obrtniki boste našli pre­cej novic iz obrtno-podjetniške zbornice, obrtnikom je ponujena nova možnost sodelovanja s strani nove Rokodelske zbornice Sodražica, bodoci podjetniki pa najdete razpis Regionalne razvojne agen­cije Ljubljanske urbane regije za pridobi­tev znanj, ki jih boste na svoji podjetniški poti potrebovali. 
Omeniti velja prispevek o razstavi del 

Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. 
Naslednja številka 
Naslednja številka izide v cetrtek, 27. maja. Rok za oddajo prispevkov je 17. maj 2021. 
naših rojakov, bratov Kralj, v prostorih In-stituta Josef Stefan v Ljubljani. Gre še za en poklon življenju in delu naših rojakov, katerih okrogle obletnice smo praznovali v lanskem letu. 
Glasbena šola Grosuplje vabi nove otroke na sprejemne preizkuse, ki bodo 22., 25. in 29. maja v Jaklicevem domu. Naša knjižnica vas ponovno vabi v svoje prostore, saj zdaj deluje po normalnem delovnem casu. Clani Študentskega klu­ba Groš so zasnovali zanimiv gibalni izziv Pofockej se na vrhu. Na treh priljubljenih tockah naših ljubiteljev gibanja (Kamen vrh, Grmada, Sveta Ana) se lahko »pofoc­kate« s pomocjo QR kode in tako sodelu­jete v nagradni igri. Seveda ne bo odvec opozoriti na nevarnosti, ki jih s seboj pri­našajo klopi. 
Na drugi pohod po meji naše obcine pa nas v glasilu vabi Turisticno društvo Dobrepolje. Upajmo, da bodo epidemio­loške razmere in omejitve omogocale, da se v soboto, 15. maja, odpravimo razisko-vat nove skrivnosti naše obcine. 
Na športnih straneh se spominjamo skoraj neverjetnega dogodka v zgodovi­ni naše obcine, sodelovanja ekipe iz naše obcine na Igrah brez meja v Torinu. Za­gotovo ena od nepozabnih dejavnosti, zapisanih v zgodovino našega kraja. Preb­rali pa si boste lahko tudi o projektu Slo­venska olimpijska bakla. Pred poletnimi olimpijskimi igrami bo bakla prepotovala vse slovenske obcine, v torek, 25. maja, pa se bo za dve uri ustavila tudi pri nas. Do-godek bomo tekaško »zabelili«, obenem pa izpeljali tudi slavnostno odprtje naše nove športne dvorane. 
Vstopimo v najlepši mesec z zanosom in z optimisticnim pogledom na svet. Ver­jemite, tako bo mesec do nove številke našega glasila lepši. ¦ 





Odlocitev je na naši strani 
Pred dnevi sem slišal razmišljanje na­šega obcana, kako se je pri nas življenje v splošnem poslabšalo. Nimamo pošte, nimamo banke. Zdaj so sicer zaceli z mobilno banko enkrat na 14 dni, ampak to ni nic. Podobno razmišljanje slišim veckrat, zato sem se odlocil, da ob tem napišem svoj pogled. 
Gotovo to drži in temu ni mogoce oporekati. Vcasih smo imeli tudi trafi­ko, železnino, mesarja. Je pa treba vsako stvar pogledati tudi z druge strani in se vprašati, zakaj je do tega prišlo in koliko nam te stvari zares manjkajo. 
Ko sem šel po izvolitvi za župana na Ministrstvo za infrastrukturo RS na se­stanek glede možnosti izboljšave cestnih povezav do naše obcine, so mi preprosto odgovorili, da smo ekonomsko nezani­mivi. Nima smisla vlagati v ceste, po ka­terih tece tako malo prometa, medtem ko je v državi veliko težjih problemov (npr.: Škofljica ima dnevno približno de­setkrat vec prometa skozi naselje). Tudi banka in pošta sta bili prisiljeni svoj obstoj uresniciti na trgu, zato sta prisi­ljeni gospodarno poslovati. Cas, ko se je denar nenadzorovano tiskal in so se po­slovni izpadi nepregledno pokrivali, je že davno minil. 
Vsa podjetja, ki so uspešna, na svoje stroške gledajo konzervativno in skrbno ravnajo s sredstvi. Na žalost se v javnih ustanovah, ki porabljajo proracunska sredstva, takšno poslovanje zaradi na­pacnega razmišljanja težko uvaja in iz­vaja. Ko sem se ukvarjal z bancno pro-blematiko in bankomatom v naši obcini, mi je bil zanimiv tudi podatek, da je zelo pomembno za banko, koliko je na po­sameznem bankomatu dnevnih dvigov. Torej je tudi obstoj bankomata odvisen od ustvarjenega prometa. In tako je na vseh podrocjih. Tudi poštnih storitev mora biti opravljenih toliko, da je posel gospodaren. 

Od tu dalje pa se moramo odlocati sami, kaj želimo. Pred 30 leti smo se od­locili za svojo državo, ki temelji na trž­nem gospodarstvu in demokraciji. Lega naše obcine je takšna, da smo prometno dokaj zaprti. Smo dolina, v katero pride le tisti, ki ima tukaj dolocen opravek. Prehodni potniki in nakljucni obiskoval­ci so redki. Dodano vrednost in možnost dodatnih zaslužkov pa bi obcani imeli le od ljudi, ki gredo skozi naš kraj ali se pri nas ustavijo in morda celo preživijo tukaj kakšen dan (turisti). Zato me zelo cudi razmišljanje kar veliko ljudi, kako je odpiranje navzven nepotrebno, ker bo to povecalo promet skozi naše kraje in ustvarilo probleme. To res drži, vendar so to hkrati tudi izzivi in naše priložnos-ti. Ce bomo ostali tako zaprti kot zdaj, ce bomo vedno nasprotovali novostim, ce bomo nasprotovali delovanju podjetij in širjenju gospodarske dejavnosti, potem bomo nazadovali še bolj. 
Morda pa je ravno ta cas, koronacas, tista prava priložnost za nas, ko bi lah­ko situacijo podjetni ljudje izkoristili za nove posle. Tako v turizmu kot drugih dejavnostih. Geografsko smo sredi Slo­venije, nedalec od Ljubljane, imamo re-lativno mirno okolje in še precej neokr­njeno naravo. Imamo tudi nekaj dobrih, gospodarsko uspešnih ljudi, po katerih bi se lahko zgledovali. 
Ostanite zdravi, varujte se korone, vendar obenem upoštevajte, da je ta vi­rus prisoten in bo med nami ostal, zato se mu moramo prilagoditi mi. Danes, ko to pišem, smo že sedmi dan brez potrje­ne okužbe v naši obcini. Bog daj, da tako ostane! Varujte svet okoli sebe; preden odvržete odpadek v naravo, dobro pre­mislite, ali je to res potrebno. Še bolje pa je, da o odpadku razmislite že v trgovini ob nakupu stvari. 
Lepo vas pozdravljam 
Igor Ahacevcic, župan 


Porocilo s 14. redne seje Obcinskega sveta 

Obcine Dobrepolje 
V cetrtek, 22. aprila, je (še vedno na daljavo) potekala 14. redna seja obcinskega sveta. Seja je imela zelo obsežen dnevni red, saj je bilo na njem kar 18 tock. Vsi predlogi sklepov so bili na seji sprejeti. 
Povzetki s seje: Svetniki so se seznanili s poslovanjem javnih zavodov v letu 2020. Sprejeli so zakljucni racun za leto 2020 ter porocilo Skupne obcinske uprave 5G. Na podlagi zakonskih sprememb so bile sprejete nekatere posodobitve 
obcinskih aktov. Sprejet je bil Letni program športa. 
Bojan Novak 
V uvodu so besedo dobili predstavni­ki javnih zavodov (osnovna šola, Me-stna knjižnica Grosuplje, Glasbena šola Grosuplje), ki so predstavili svoja letna porocila. Svetnikom sta delovanje or-ganizacij predstavila ravnatelj JVIZ OŠ Dobrepolje, Ivan Grandovec, in v. d. direktorice Mestne knjižnice Grosuplje, Roža Kek. S porocilom Glasbene šole Grosuplje so se svetniki seznanili pisno. 
V vseh organizacijah so doživljali precejšnje spremembe in prilagoditve zaradi epidemije. Svetniške razprave so šle vecinoma v smeri zagotavljanja po­kritega prehoda iz šole do nove športne dvorane. Župan racuna, da naj bi letos prehod sprojektirali, kasneje pa tudi izgradili. 
Direktor Skupne obcinske uprave 5G, mag. Dušan Hocevar, je predstavil prvo leto poslovanja uprave. Prvo leto je bilo poleg vzpostavitve in redne­ga dela namenjeno tudi zaposlovanju kompetentnih kadrov. Nekaj dejavnosti, predvsem nadzor pri ukrepih, je bilo posledica epidemije in ukrepov za nje-no zajezitev. V prvem letu se predvsem iskanje evropskih projektov še ni moglo pokazati, saj gre za tek na dolge proge, trenutno pa smo tudi v casu med dvema financnima perspektivama. Tudi župan je poudaril, da je treba kljub kakemu pomisleku verjeti v dolgorocno korist medobcinske uprave. V razpravi je Jer­nej Stare od direktorja uprave želel nekaj pojasnil in jih tudi dobil. Po razpravi je bilo porocilo sprejeto. 
Župan je svetnikom predstavil zak­ljucni racun za leto 2020. Tudi na njem se mocno odražajo spremembe, ki jih je prinesla epidemija. Z vidika zagotavlja­nja likvidnosti in poslovanja je bilo leto po njegovih besedah izredno zahtevno. Veliko je bilo dogovarjanja glede zami­kov placil, a se je vedno našla rešitev. Obcina je izkoristila tudi možnost do-datnega zadolževanja pri bankah. 

Župan je poudaril, da se je v letu 2020 po dolgih letih le vzpostavilo koncesij­sko razmerje na pokopališcih. Tudi za­kljucek izgradnje športne dvorane je po­memben mejnik, prav tako vzpostavitev njenega uspešnega upravljanja. Župan je vesel, da so izvedli cišcenje požiralni­kov, kar bo pripomoglo k boljši preven­tivi pred poplavami. Preplastenih je bilo kar nekaj odsekov državnih cest, v tem casu pa se pripravlja tudi projekt za ob-novo v Strugah. Za obcino je pomembno, da so v tem casu v državni nacrt vpisa­li rekonstrukcijo cest Pri Cerkvi–Videm ter Videm–Zdenska vas. Do jeseni bo opravljena pokablitev elektricnega voda v obmocju zazidalnega nacrta Predstru­ge, za katero je bilo v letu 2020 treba vse pripraviti. Socasno se je pripravljala do-kumentacija za zagotavljanje širokopa­sovne povezave v Hocevju in v Ponikvah. Najpomembnejša pridobitev v obcini je bila v letu 2020 podpisana koncesijska pogodba z novim zdravnikom.  
Odbori in komisije, ki so na svojih sre-canjih gradivo obravnavali, so predlaga­li, da se zakljucni racun sprejme. Janko Nose je predstavil izracun stroškov, po­vezanih z delovanjem župana, podžu­pana in obcinske uprave, župan pa mu je pojasnil podrocja, zaradi katerih so se številke povecini dvignile. Svetniki so zakljucni racun vecinsko podprli. 
Zunanji pripravljavec Blaž Malenšek je svetnikom predstavil predlog Odlo­ka o podlagah za odmero komunalne­ga prispevka za obstojeco komunalno opremo za obmocje naše obcine. V zad­njih letih se je namrec spremenila krov­na zakonodaja, ki narekuje spremembe tudi v obcinskih odlokih. Predlog odlo­ka so svetniki obravnavali že na pristoj­nih odborih in po razpravi so menili, da je predlog primeren za sprejem. Po sprejemu naj bi se višina komunalne­ga prispevka dvignila za približno pet odstotkov. Svetniki so predlog soglasno podprli. 
Nevenka Grm Gregoric je svetnikom predstavila predlog Odloka o dolocitvi stroškov lokacijske preveritve. Tudi tu gre za uskladitev z novimi zakonskimi podlagami. Omenjeni odlok predstavlja temelje za izvajanje lokacijskih preveri­tev. Svetniki so po predstavitvi predlog sklepa soglasno podprli. 
Predstavnik JKP Grosuplje, Sandi Hribar, je svetnikom predstavil predlog Odloka o izvajanju obvezne obcinske gospodarske javne službe odvajanja in cišcenja komunalne in padavinske odpadne vode. Tudi na tem podrocju obcina prilagaja svoje podzakonske akte spremenjenim zakonom. Tudi pri tem predlogu so svetniki po korektni predstavitvi s strani pripravljavca pred-log soglasno podprli. 
Sredi dnevnega reda so se znašle tri tocke s podrocja družbenih zadev. Najprej so svetniki obravnavali predlog Pravilnika o prevozu šoloobveznih ot­rok in povracilu stroškov prevoza otrok s posebnimi potrebami v naši obcini. Pravilnik natancneje ureja podrocje pre­voza otrok s posebnimi potrebami. Sle­dila je obravnava predloga Letnega pro-grama športa. Predstavitev je pripravil predsednik Zveze športnih organizacij Dobrepolje. Usklajen je bil znotraj ZŠO Dobrepolje in Sveta za šport. Predlogu je zeleno luc prižgal pristojni odbor za družbene dejavnosti. Po razpravi so sve­tniki predlog vecinsko podprli. Tretja te­matika tega bloka je bila namenjena so-cialnemu varstvu. Direktorica Doma sv. Terezije je predstavila predlog Sklepa o soglasju k višini cene za socialnovarstve­ne storitve pomoci družini na domu. Svetniki so predlog soglasno podprli. 
Predlog cenika grobnin, najemnine vežice, pristojbine, izkop grobne jame in 24 urne dežurne službe je predstavi-la direktorica obcinske uprave. Predlog cenika je bil kot najugodnejši izbran na razpisu za koncesijo, s sprejetjem pa je tudi formalno v veljavi. Svetniki so ga soglasno podprli. 
Svetniki so na podlagi prijav na jav­nem pozivu izvolili Damjano Adamic za clanico Sveta posebnega socialno­varstvenega zavoda Prizma Ponikve (kot predstavnico lokalne skupnosti). 
Clanica nadzornega odbora obcine, Jolanda Mihelic, je svetnikom predsta­vila porocilo o delu nadzornega odbora v letu 2020. Zaradi odstopa predsednice odbora je pricakovati, da bo delo odbora v letu 2021 okrnjeno, izpraznjeno mesto pa bo treba zapolniti. 
Obcinski svet se je seznanil z višino izplacila dela place za redno delovno uspešnost ravnateljev OŠ Dobrepolje in Glasbene šole Dobrepolje ter v. d. direk­torice Mestne knjižnice Grosuplje. Viši-no izplacila so sicer dolocili že vsi trije sveti zavodov. Svetniki so dali k ugotov­ljenim višinam soglasje. 
Ob koncu so se svetniki dogovorili, da svoje pobude in vprašanja posredujejo županu pisno. ¦ 


Sprejeti sklepi na 14. redni seji: 
Obcinski svet sprejme: 

• 
zakljucni racun obcine za leto 2020; 

• 
porocilo Skupne obcinske uprave 5G o delu v letu 2020; 

• 
Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunal-no opremo za obmocje naše obcine; 

• 
predlog Odloka o dolocitvi stroškov lokacijske preveritve v naši obcini; 

• 
predlog Odloka o izvajanju obvezne obcinske gospodarske javne službe od­vajanja in cišcenja komunalne in padavinske odpadne vode; 

• 
predlog Letnega programa športa v Obcini Dobrepolje za leto 2021; 

• 
predlog Sklepa o soglasju k višini cene za socialnovarstvene storitve pomoci družini na domu; 

• 
predlog cenika grobnin, najemnine vežice, pristojbine, izkopa grobne jame in 24 urne dežurne službe; 

• 
kandidaturo Damjane Adamic za clanico v Svet posebnega socialnovarstve­nega zavoda Prizma Ponikve; 

• 
predlog Sklepa o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na parcelah števil­ka 835/6 k. o. 1568 Podtabor in 835/5 k. o. 1568 Podtabor; 

• 
predlog soglasja k izplacilu dela place za redno delovno uspešnost ravnatelju JVIZ OŠ Dobrepolje, ravnatelju Glasbene šole Grosuplje ter v. d. direktorice Mestne knjižnice Grosuplje. 



CENIK GROBNIN, NAJEMNINE VEŽICE, PRISTOJBNINE, IZKOPA GROBNE JAME IN 24-URNE DEŽURNE SLUŽBE 
Cena brez DDV (v evrih)  Stopnja DDV  Cena z DDV (v evrih)  
1. POKOPALIŠKE STORITVE:  
Najem poslovilne vežice in opreme (pokojnik)  54,80  9,5 %  60,00  
Pokopališka pristojbina  50,00  
Izkop in zasip grobne jame za krsto  146,12  9,5 %  160,00  
Izkop in zasip grobne jame za žaro  35,00  9,5 %  38,32  
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:  164,30  9,5 %  179,91  
GROBNINE:  
Enojni grob  21,31  22 %  26,00  
Dvojni grob (faktor 1,6)  34,10  22 %  41,60  
Povecani – trojni grob (faktor 2,3)  49,01  22 %  59,80  
Vrstni grob (faktor 0,80)  17,05  22 %  20,80  
Otroški grob (faktor 0,6)  12,79  22 %  15,60  
Žarni grob (faktor 0,6)  12,79  22 %  15,60  

Cenik je bil sprejet na 14. redni seji Obcinskega sveta obcine Dobrepolje (22. 4. 2021). 



Obisk Anice Lazar – naše castne obcanke 
Obcinski svet Obcine Dobrepolje je ob obcinskem prazniku za leto 2020 podelil naziv »castna obcanka« ge. Anici Lazar 
– Vintarjevi Ani. Podrobnejša obrazložitev je bila napisana v clanku in predstavitvi v decembrski številki 2020 Našega 
kraja. 
Igor Ahacevcic 
Vse doslej so bila obcinska priznanja podeljena dobitnikom na osrednji prire­ditvi ob obhajanju praznika, tokrat pa je zaradi epidemije covida-19 tudi to dru­gace. Za podelitev priznanj bomo izko­ristili razlicne priložnosti. 
Vintarjeva Ana sedaj biva v Domu po-citka v Mengšu. V skladu s casom smo se z vodstvom doma dogovorili za dan in uro obiska, v sredo velikega tedna. Direktorici, ge. Lidiji Krivec Fugger, in socialni delavki, ge. Barbari Vesel, se zahvaljujem za razumevanje in pomoc pri izvedbi dogodka. Ano sva obiskala z našo »prešmentano citrarko« Veroniko Zajec. 

Gospa Ana naju je že nestrpno cakala v skupnem prostoru, kjer so prizadevne delavke doma vse lepo pripravile, vkljuc-sestre, vedno z nasmehom na obrazu – veliko besedil ljudskih pesmi, neizmer-no z velikonocnimi okraski. Najprej sva celo na koncu delovnega dne, ko so že no bogata in dragocena pa je zakladnica Ani izrocila priznanje in risbo Sv. Anton vidno utrujene. njenih pripovedi in opisov številnih do-Toneta Kralja, potem pa je Veronika za-Pol ure odmerjenega casa je kar pre-godkov iz življenja na vasi, ki jih je doži­igrala nekaj ljudskih pesmi, ga. Ana pa hitro minilo in že je Vintarjevo Ano ca-vela sama ali so vzeta iz življenja njenih je ob tem tudi zapela in se spomnila na kalo novo delo – snemanje prispevka za prednikov, ki jih je Ani pripovedovala brata Ivana, »s katerim«, je rekla, »bi lah-oddajo Radia Ognjišce »Pevci zapojte, njena mama.    ko zelo lepo zapela«. Zame je bil to zelo godci zagodte«. Spoštovana ga. Ana, hvala za vse to, še ganljiv trenutek. Gospa Anica Lazar je v svojem živ-posebej pa za zgled neutrudnega in vzt-
Potem je ga. Ana še poudarila, kako ljenju res neutrudno delala in obranila rajnega dela, zabeljenega z ljubeznijo do lepo skrbijo zanjo, kako požrtvovalne so pred pozabo veliko ljudskih obicajev, Dobrepolja. ¦ 


Latinska beseda za mesec maj je Maisus. Beseda izvira iz imena latinske bogi­nje iz italijanskega podrocja, z imenom Maia. Maia je bila boginja pomladi, hci Favne ter žena Vulkana. 
Staro slovensko ime za mesec maj je veliki traven, kar pomeni, da gre za mesec, ko trava raste. Poleg velikega travna je mesec maj znan tudi kot majnik, cvetnar, rožni mesec. 
Maj je  povezan z naravo, ki se je po aprilskem deževju že prebudila in vse brsti, cveti ter dehti v pisanih cvetovih. 
(vir: kresnik.eu) 


Tudi to je MOJA OBCINA 
Ker je v naši okolici, posebno ob cestah in poteh, neverjetno veliko plocevink, kar pomenljivo govori o našem odnosu do stvarstva in kulturi našega bivanja, vas vse, ki to pocnete, clanice in clani vseh društev v obcini prosimo, da prene-hate s tem. Tako boste najvec naredili zase in za svoje najdražje. Vsi pa vam bomo nadvse hvaležni. 
Župan Igor Ahacevcic in predstavniki društev ter zvez v obcini (Gasilska zveza Dobrepolje in vsa prostovoljna gasilskadruštva, Društvo gobarjev Štorovke-Šentrumar, Kulturno društvo Dobrepolje, Cebelarsko društvo Dobrepolje, ZŠODobrepolje, ŠD Dobrepolje in KD Godba Dobrepolje) 


NOCEMO TAKE NARAVE! 
Odlaganje smeti v naravi 
Katja Cernivec 
Lepo je bilo, ko je sneg vsaj za kratek cas prekril vse, kar so ljudje odvrgli v naravo. 
Pogled ob vstopu v našo obcino je bil vse prej kot dobrodošel. 
Žal pa na podoben pogled naletimo tudi ob sprehodih po gozdnih poteh. 
Z urejanjem gozdnih poti te postanejo lažje dostopne za vse. 
Cas »korone« je pokazal, da smo eni veliki packi, ki imamo radi lepo le pred svojim pragom ... Toliko smeti, ploce­vink, plasticne embalaže, odvrženih ko­vinskih sodov, vrec za gnojila, ki se zago­tovo ne uporabljajo v gozdu ... 
Se tisti, ki to pocnete, zavedate, da je gozd dom živalim, ki jim že tako krcimo življenjski prostor? 
Kako bi se pocutili, ce bi te odpadke odvrgli na vaše dvorišce? 
V gozdu sem naletela tudi na kosti, odvržene z drugimi odpadki. 
Takšni ostanki so nevarni za divje ži­vali, saj lahko pride do prenosa bolezni z domacih živali. So gojišca zajedavcev, ki se kasneje širijo na divje živali, lahko pa tudi na mimoidoce pse, ki jih lastniki v gozdu pogosto spustijo in lahko mi-mogrede pride do okužb in zastrupitev. Kosti ne sodijo v gozd. 


Prost dostop v gozdove je pridobitev, na katero smo lahko zelo ponosni. Pos­krbeti pa moramo, da gozd po obisku za­pustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj. 
Odlaganje smeti v naravi je nedopust-no in kaže znacaj posameznega cloveka, ki ne razume, da s takšnim ravnanjem škoduje okolju, v katerem dejansko sam živi, in s tem posredno škoduje tudi sebi. 

Ob dejstvu, da imamo prevzem vseh vrst odpadkov (tudi nevarnih) iz gospo­dinjstev urejen in pri oddaji obicajno ne nastanejo dodatni stroški, je pocetje po­sameznikov res nerazumljivo. 
Želela bi, da svoj pogled na onesnaže­vanje narave poda tudi lovsko društvo in z ozavešcanjem pripomore k izboljšanju nastale situacije. 
Cas, ki nam je prinesel veliko omeji­tev, bi nam moral prinesti spoznanje, da je cas za spremembe, ce želimo genera-cijam, ki prihajajo za nami, omogociti dostojno življenje. ¦ 


Kosovni odpadki 

Kosovni odpadki so obicajno odpadki, ki bi jim lahko ob manjših popravilih ponovno vdahnili uporabno vrednost. Odpadki obicajno nastanejo v gospodinjstvih in so preveliki, da bi jih odložili v crni zabojnik med preostanek odpadkov. 
Anita Zore, JKP Grosuplje 
Kaj sodi med kosovne odpadke? 
• 
Pohištvo 

• 
Vzmetnice 

• 
Sedežne garniture 

• 
Preproge 

• 
Peci 

• 
Cevi 

• 
Radiatorji 

• 
Kosi iz železa ali plocevine 

• 
Sanitarna oprema 

• 
Vecje igrace 

• 
Otroški vozicki 

• 
Športna oprema 




Kako lahko oddate kosovne odpadke? 
Kosovne odpadke lahko oddate na tri nacine: 
1) V zbirnem centru Špaja dolina 
Kosovne odpadke lahko sami pripe­ljete v zbirni center Špaja dolina in jih oddate brezplacno. Zaposleni vam bomo pomagali pri njihovem pravilnem razvr-šcanju. 
2) Narocite brezplacni odvoz 

Vsako gospodinjstvo lahko naroci brezplacni odvoz kosovnih odpadkov prostornine do 2 m3, a ne vec kot enkrat letno. Tudi ce brezplacnega kosovnega odvoza niste uporabili že nekaj let. Zato predlagamo, da brezplacni kosovni od­voz narocite vsako leto. 
Narocilo odvoza lahko oddate preko spletnega obrazca za odvoz kosovnih odpadkov (https://www.jkpg.si/naroci­lo-odvozov/narocilo-odvoza-odpadkov--za-gospodinjstva). 
O terminu odvoza vas bomo obves­tili na telefonsko številko ali elektronski naslov, ki ga boste navedli ob narocilu. Prosimo, da odpadke pripravite na do-stopnem mestu, od koder jih bodo naši zaposleni lahko odpeljali. 
3) Narocite izredni odvoz 

Ce razpolagate z vecjo kolicino iste vrste kosovnih odpadkov, kot so na pri­mer leseni odpadki (leseni stoli, mize, postelje, omare …), lahko narocite dosta­vo 7 m3 zabojnika na naši spletni strani (https://www.jkpg.si/narocilo-odvozov/ narocilo-odvoza-odpadkov-za-gospo­dinjstva). 
V tem primeru boste morali kriti stro­ške: 
• 
najema zabojnika – 2,11 €/dan brez DDV; 

• 
dostave in odvoza zabojnika – 48,00 €/ uro brez DDV. 


V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki: 01 7888 943 ali na elektronskem naslovu: cero@jkpg.si. 
Ker nam je mar za ohranjanje zdrave družbe in cistega okolja, vas vabimo, da uporabite ponujene možnosti oddaje ko­sovnih odpadkov. ¦ 




Odvoz odpadne elektricne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev v obcini Dobrepolje 
Javno komunalno podjetje Grosuplje organizira odvoz odpadne elektricne in elektronske opreme iz gospodinjstev v Obcini Dobrepolje, ki bo v soboto, 8. maja 2021. Odvoz se bo izvajal po naslednjem urniku: 
NASELJE  ZBIRNO MESTO  CAS POSTANKA (ura)  
STRUGE  Parkirišce pred cerkvijo  7.30–7.45  
KOMPOLJE  Parkirišce pri gasilskem domu  8.00–8.30  
ZAGORICA  Parkirišce pri starem igrišcu  8.45–9.00  
PONIKVE  Parkirišce pri gasilskem domu  9.30– 10.00  
PREDSTRUGE  Parkirišce nasproti Iskre  10.15–10.30  
CESTA  Prostor na igrišcu  10.45–11.00  
VIDEM  Parkirišce pri gasilskem domu  11.15–11.45  
ZDENSKA VAS  Parkirišce pri gasilskem domu  12.00–12.15  
HOCEVJE  Parkirišce pri gasilskem domu  12.30–12.45  

Med odpadno elektricno in elektronsko opremo sodijo: 
1. 
Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, šte­dilniki na elektriko ipd. 

2. 
Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 

3. 
Monitorji, televizorji. 



4. 
Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlincki za kavo, naprave za striženje las, osebni racunalniki z vso opremo (miška, tip-kovnica, procesor, tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 

5. 
Plinske sijalke: varcne žarnice ipd. 


Vso odpadno elektricno in elektronsko opremo je treba na dan odvoza ob dolocenem casu pripeljati do zbirnega mesta in neposredno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplacen. Obcane pozivamo, da na prevzemno mesto prine­sete le odpadno elektricno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bomo sprejemali. 
Zaradi epidemije je treba upoštevati navodila NIJZ-ja (var­nostna razdalja in uporaba zašcitne maske). 



»Nalezimo se dobrih navad – cepimo se« 
Epidemija covida-19 je povzrocila eno najvecjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in ucinkovita cepiva so v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni 
sezoni. 
Gradivo pripravil Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) 
Najboljša zašcita je cepljenje 
K preprecevanju širjenja virusa lahko po­membno prispeva vsak od nas. Pri tem je najpomembnejše, da upoštevamo pri­porocena zašcitna ravnanja: vzdržujemo medosebno razdaljo vsaj dva metra, pra­vilno nosimo masko, skrbimo za higie-no rok, zmanjšamo medosebne stike z drugimi in v primeru bolezni ostanemo doma. Najucinkovitejši ukrep za zašcito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa je cepljenje, ki predstavlja najboljšo zašcito pred boleznijo ter težavami, tve­ganji in posledicami, ki jih prinaša co­vid-19. 


Okuži se lahko vsakdo od nas 
Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, izku­šnje pa kažejo, da imajo težji potek bo­lezni starejše osebe in osebe s kronicnimi obolenji (kot so kronicne bolezni dihal, sladkorna bolezen, srcno-žilne bolezni, rak ipd.). Med skupinami, ki jim Svetov­na zdravstvena organizacija in centri za nadzor bolezni še posebej priporocajo cepljenje, so zato tudi kronicni bolniki in starejši od 60 let, ki predstavljajo vec kot 30 odstotkov vseh okuženih v Sloveniji. 



Varnost in ucinkovitost cepiv 

Skrb glede varnosti in ucinkovitosti ce­piv je odvec. Vsa cepiva morajo namrec skozi enake, tocno dolocene postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se prever­jata njihovi ucinkovitost in varnost. Ce-piva proti covidu-19 so bila preizkušena v klinicnih testiranjih, v katerih je sode­lovalo vec deset tisoc ljudi, in ceprav je bila casovnica strnjena, so se upoštevali vsi pomembni vmesni koraki. 
Zašcitimo sebe in druge 
Odlocitev za cepljenje proti covidu-19 je vsekakor v rokah vsakega posamezni­ka, odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Ne pozabimo, da je cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki so lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem namrec iz­kazujemo skrb zase in za vse okoli sebe. 
Pomembno je namrec, da za uspešno obvladovanje epidemije stopimo skupaj. 
Zato se cim prej nalezimo dobrih na­vad in se cepimo v cim vecjem številu. 
Dodatne informacije o cepivih in cepljenju lahko najdete tudi na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje, www.cepimose.si. ¦ 



Nasveti za vecjo varnost motoristov 
Na tem mestu objavljamo koristne napotke, namenjene voznikom enoslednih motornih vozil. 
Damjan Lencek, pomocnik komandirja, foto: Policija in Agencija za varnost prometa 
Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! 
To velja še zlasti spomladi, na zacet­ku motoristicne sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogo-ca optimalne oprijemljivosti pnevma­tik, zaradi zime pa je lahko na vozišcu veliko udarnih jam in peska od zimske­ga posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najver­jetneje še vedno niso na ravni tistih iz 


Spomladi se po »zimskem spanju« na ceste vrnejo moto­risti. Najbolj neucakani sede­jo na motor ob prvih soncnih žarkih, ko razmere na cesti še zdalec niso idealne. Da bi bila motoristicna sezona prijet­na in varna, se morate nanjo ustrezno pripraviti. Nikar ne preskocite priprav. 
Zelo pomembno je, da lah­
ko motorno kolo vozijo le ose-
be, ki imajo veljavno vozniško 
dovoljenje ustrezne kategorije, saj lahko 
policisti v nasprotnem primeru na pod-
lagi 23. clena ZPrCP-ja opravijo zaseg 
motornega vozila. 
Vozniki motornih koles in koles z motorjem! 
• 
Pred vožnjo preverite zracni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte. 

• 
Pri vožnji dosledno uporabljajte za-šcitno motoristicno celado. Pravilno si jo zapnite. Cist vizir vam omogoca potrebno vidljivost. 

• 
Ne pozabite na oblacila s šcitniki. 

• 
Motorno kolo je ozko, zato vas lah­ko pri vecji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro spregledajo. Naj bo 



vaša hitrost primerna okolišcinam, da vas bodo drugi pravocasno opazili, pa tudi vi njih. 
• 
Poskrbite tudi, da boste cim vidnejši. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luci. Nosite zašcitna obla-cila s cim vec odsevniki (nalepkami, trakovi) in celado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. 

• 
Pri vožnji skozi levi ovinek se od­maknite od locilne crte na sredini vo­zišca, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišcu 



za nasprotni promet. 
• 
Hitrost in nacin vožnje motornih ko­les še posebej prilagodite v prvih mi-nutah deževja. 

• 
Ce vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišcu ne zavirajte na talnih oznac­bah. 

• 
Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku). 

• 
Reakcijski cas v idealnih pogojih je 0,6–0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprecju eno sekundo, pri nezbra­nem ali utrujenem vozniku pa že dve sekundi ali vec. 

• 
Zavorna pot do ustavitve je pri hitro­sti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. 

• 
Ne vozite, ce ste uživali alkohol, ma-mila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.






PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE. Na www.ooz-grosuplje. si preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje. 
– SPLETNI seminar »ODPOVED PO­GODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNIH RAZLOGOV IN PREPOVED ODPUŠCA­NJA DELAVCEV PO INTERVENTNI ZA­KONODAJI«, v cetrtek, 20. maja 2021, ob 10.00. Predavateljica: Nina Licar, univ. dipl. prav., Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. 
Podaljšanje nekaterih protikoron­skih ukrepov za podjetnike in podjetja do 30. junija 2021: Vlada je 24. marca 2021 s sklepom podaljšala veljavnost 

nekaterih protikoronskih ukrepov do 30. junija 2021. Med ukrepi, za katere je pri­stojna Financna uprava, se podaljšujejo pridobitev izredne pomoci v obliki me­secnega temeljnega dohodka, povracilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok in tudi ukrep delne­ga povracila nekritih fiksnih stroškov. Skrajni rok za uveljavljanje omenjenih ukrepov je 30. junij 2021. Vec na www. fu.gov.si. 
NA OOZ GROSUPLJE PODJETJEM ŠE VEDNO DELIMO BREZPLACNE MASKE: OOZ Grosuplje v imenu Mini-strstva za gospodarski razvoj in tehnolo­gijo (MGRT) samozaposlenim in mikro­podjetjem z enim do štirimi zaposlenimi še naprej deli brezplacne zašcitne maske. Poziv je odprt do razdelitve vseh mask. Na razpis se po novem lahko ponovno prijavijo tudi podjetja, ki so maske v pre­teklosti že dobila, tako novembra lani ali marca letos ali obakrat. Vsa podjetja, ki izpolnjujete pogoje in želite maske, iz­polnite obrazec na spletni strani www. ozs.si/maske. 
DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da smo na OOZ Grosuplje zaradi trenutnega epidemiološkega stanja in preventivnih ukrepov za preprecevanje širjenja koro­navirusa do nadaljnjega odpovedali vse osebne obiske brez predhodnega do-govora. Vsa komunikacija poteka po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs. si in po telefonu: 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas sprem­ljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno ob-javljamo na spletni strani OZS, www.ozs. si, pod zavihkom KORONAVIRUS. 
Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje 


Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 
Od lajta 1492 so tle doma rajta, roza in situ, zatu: 

»les go, Rokodelska zadruga Sodražica!« 
Obcina Sodražica je skupaj s partnerji kandidirala na razpisu Lokalne akcijske skupine (LAS) Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe in uspešno pridobila sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, s katerimi bo letos ustanovila 
Rokodelsko zadrugo Sodražica. 
Pavle Hocevar in Miran Mate, v imenu delovne skupine za ustanovitev zadruge 
Razlogi za novo zadrugo v Sodražici 
Sodražica z okolico je imela v preteklosti in ima tudi danes najvec »suhorobarjev« 
– izdelovalcev lesenih izdelkov. Obcina Sodražica je od leta 2005 tudi nosilec ene redkih in zato še toliko dragocenej­ših geografskih oznacb v Sloveniji: »Rib­niška suha roba«, ki povezuje obcine Sodražica, Ribnica, Kocevje, Loški Po-tok, Velike Lašce, Dobrepolje in Bloke. 
Rokodelstvo je najbolj trajnostna ob-lika proizvodnje dobrin … Energijo crpa predvsem iz cloveškega telesa, uma in rok. Materiale za izdelke poišce in najde v svojem najožjem okolju, ne da bi mu pri tem škodovala. 
Zadružništvo povezuje poslanstvo trajnostnega razvoja in krožnega go-spodarstva z vrednotami socialnega podjetništva, medsebojnega sodelova­nja, pomoci, povezovanja za doseganje boljšega položaja na nakupnem in pro-dajnem tržišcu. Namesto k profitu teži k poštenemu placilu za delo zadružnikov. 
Rokodelska zadruga Sodražica bo po zgoraj navedenih nacelih povezovala dobavitelje naravnih surovin, rokodelce, izdelovalce suhe robe ter izdelkov do-polnilne dejavnosti kmetij na obmocju Lokalne akcijske skupine ter obcin, kjer je suha roba prepoznana kot izvirna in geografsko zašcitena. 


Številne koristi za clane 
Povezani v zadrugo bodo rokodelci in drugi clani mocnejši pogajalec za dose-ganje ugodnejših nabavnih cen repro­materialov, strojev, opreme in orodij. Zadruga jim bo pomagala pri razvoju novih izdelkov, pri njihovem oblikova­nju, pripravi za vstop na tržišce. Z njo bodo dosegali višjo dodano vrednost. Pomagala jim bo pri odkrivanju novih tržišc in prodajnih poti. S skupnim tr-ženjem, promocijo, spletno stranjo in trgovino bodo clani zadruge dosegali vecjo prepoznavnost in trdnejši status na svetovnem spletu, trgu in v družbi. Ob sorazmerno nižjih stroških bodo dosegali višje prihodke, boljši položaj na nabavnem in prodajnem trgu, ucin­kovitejše povezovanje z obcino, regijo in širšim okoljem ter vecjo prisotnost v turisticni ponudbi okolja. Clanstvo v rokodelski zadrugi jim bo olajšalo delo in poslovanje ter omogocalo vecjo eko­nomsko varnost. 


Priprave 

Obcina je skupaj s partnerji že in še bo izvedla vec dejavnosti, na katere vabi vse zainteresirane, predvsem dejavne predelovalce lesa. Na prvih delavni­cah so bili predstavljeni cilji, pomen in prednosti vkljucevanja v zadrugo. V sep­tembru 2020 so se na obcini srecali mla­di podjetniki iz obcine Sodražica, ki so na podlagi informacij komentirali svo­ja videnja bodoce zadruge. Na podlagi razmišljanj potencialnih zadružnikov in po informacijah z obiskov mladih pod-jetnikov se je zacela priprava potrebnih gradiv in dokumentov. 
Zaradi razmer ob epidemiji covida-19 je Obcina Sodražica skupaj s partnerji projekta oblikovala ožjo delovno skupi-no, ki v skladu s casovnico projekta EU letos nadaljuje proces ustanovitve za­druge. V teku so zadnje priprave na usta­novitev: priprava poslovnega, tržnega in promocijskega nacrta, zadružnih pravil, ustanovitvenega akta in kodeksa sode­lovanja. Ko bo zaradi epidemioloških razmer možno, bodo sledila srecanja, na katerih bomo osvetlili statuse izde­lovalcev, nacine financnega poslovanja, pomen blagovnih znamk in njihovega dejavnega trženja. Zanimiva bo tudi raz­stava, ki bo prikazala neštete možnosti uporabe lesa in lesnih izdelkov. 
GLaVa kot delovno ime za novo gozdno lesno verigo 
Ustanavljanje Rokodelske zadruge Sodražica je sprožilo še eno zanimivo pobudo, in sicer oblikovanje gozdno--lesne verige za podrocje LAS Od Tur­jaka do Kolpe. Obrtno-podjetniška zbornica Ribnica že vec let povezuje svoje clane – lesne predelovalce – z zadrugo Festival lesa iz Kocevja, ka­tere osnovni namen je oblikovanje in razvijanje novih izdelkov. Ob novici, da se »lesarji« povezujejo v zadrugo, je svoj interes pokazalo tudi podjetje Kocevski les, ki želi pripravljeno lesno surovino zagotavljati predvsem podje­tnikom v kocevsko-ribniški regiji. 
V želji, da se bo vec lesa predelalo doma, da bomo proizvajali svoje iz­delke, da bomo ucinkovito promovirali svojo regijo, se je oblikovala iniciativna skupina za ustanovitev gozdno lesne ve­rige. Pavel Hocevar in Miran Mate sode­lujeta pri ustanovitvi Rokodelske zadru­ge Sodražica, ki bo združevala najboljše lesne predelovalce v naši regiji. Zadrugo zastopata tudi v nastajajoci gozdno-le­sni verigi, ki bo clane zadruge povezala z vsemi drugimi akterji s podrocja goz-Vabimo vas med clane in krstne bo imela zadruga svoj prvi dom. Želimo darstva in lesarstva v naši regiji in tudi botre ... si, da bi se v njem pocutili doma vsi ro­širše. Z vami želimo dokoncno sooblikova-kodelci v obcini in regiji, ki želite sode-

Cilj gozdno-lesne verige bo povezo-ti strateške in ustanovitvene dokumente lovati … vanje gozda kot ekosistema in hkrati Rokodelske zadruge Sodražica. Takoj ko vira avtohtone surovine z lesnimi pride-bodo dopušcale epidemiološke razme-Vljudno vabljeni! ¦ lovalci in predelovalci ter strokovnjaki re, vas bomo povabili na sestanek, na številnih podrocij. Njeno poslanstvo je katerem bomo dorekli vse pomembne 
Vec informacij: 

vzpostavitev sistema krožnega gospo-podrobnosti. Skupaj bomo izbrali tudi darstva v regiji od Turjaka do Kolpe, v krajše ime zadruge ... Z nekaterimi iz-
Pavle Hocevar, 

deželi, ki jo druži geografska oznacba med možnih smo se poigrali že v naslo-
E: pavle.hocevar@gmail.com, Ribniške suhe robe. Lesa avtohtonih vu tega prispevka. M: 041 780 864 
sort ne želimo vec zgolj prodajati. Ople-Sestanku vseh, ki vas zanima sodelo-in menitili ga bomo z novo vrednostjo svo-vanje, bosta sledila obcni zbor in usta-Miran Mate, 
E: miran.mate@siol.net, 

jega znanja in dela za koncne izdelke z novitev Rokodelske zadruge Sodražice. 
M: 041 263 107 

višjo dodano vrednostjo ter za naravno Zacenjamo že z nakupom potrebne in družbeno okolje kot vrednote. opreme in urejamo prostor, v katerem 

Že tretja priložnost za bodoce podjetnike s poslovnimi idejami 
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že tretji razpis za vkljucitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih kljucnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih usvojijo znanja in vešcine, ki so nujni za uspešen in ucinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. 
Barbara Boh, RRA LUR 

V okviru projekta jih cakata zaposlitev na agenciji ter po­polno podporno podjetniško okolje. S pomocjo mentor-jev in uspešnih podjetnikov ter strokovnjakov z razlicnih podrocij bodo pridobivali številna znanja, vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in nacrta, marketinških in promocijskih dejavnosti, poslovne komu­nikacije, upravljanja z IKT, pridobivanja virov financiranja in osnovna pravna ter financna znanja. 
V projekt se lahko vkljucijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali za-casno bivališce v  eni od 26 obcin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred zacetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za dolocen cas štirih mesecev. 
Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prija­ve so možne do 17. maja 2021, udeleženci pa bodo v pro-jekt vkljuceni predvidoma s 1. julijem 2021. 
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in raz­pisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vkljucno 14. maja 2021 med 8.00 in 13.00, na telefonski številki 01 306 19 02 oz. elektronski pošti info@rralur.si, va­bljeni pa tudi na spletni informativni dan, ki bo potekal 4. maja 2021 – obvezne so predhodne prijave preko obrazca, objavljenega na www.rralur.si. 
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evrop­skega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt »Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR« v vrednosti 831.480,00 EUR bo ESRR prispeval 582.036,00 EUR. 



Ajda – vsestransko uporabna kulturna rastlina 
Ohranjanje ajde, ki so jo še pred pol stoletja naši predniki pridelali v velikih kolicinah, in posledicno skrb za cebele, pomen lokalno pridelane hrane, ozavešcanje, povecanje izkorišcenosti kmetijski zemljišc … so le nekateri od razlogov, zaradi katerih je Cebelarska zveza Slovenije kot pobudnik in koordinator projekta »Kar sejemo, to žanjemo« leta 2014 
skupaj s partnerji zacela spodbujati setev medovite ajde. 

Nataša Klemencic Štrukelj 
Ajda je kulturna rastlina, ki je pomemb­na tudi pri kolobarjenju in ne potrebuje škropljenja, kar pomembno prispeva tudi k ekološkemu kmetijstvu. Je tudi uspešna v boju proti plevelom.  
Projekt »Kar sejemo, to žanjemo« je povezoval številne partnerje. Sodelovali so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbor­nica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, kmetijske šole in drugi par-tnerji. Vsak od njih je po svojih najbolj­ših moceh prispeval k povecanju pre­poznavnosti medovite ajde. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so se kmetijske površine, po­sejane z ajdo, povecale s 3022 ha v letu 2015 na 6432 ha v letu 2020. To pomeni, da so se kmetijske površine, posejane z ajdo, v zadnjih petih letih v Sloveniji podvojile. V tabeli so prikazani podatki po letih. 

Podatki o prijavljenih kmetijskih površinah posejanih z ajdo v zbirnih vlogah za leta 2015 – 2020 v ha 

LETO  AJDA  
2015  3021,65  
2016  4024,94  
2017  4528,18  
2018  4992,71  
2019  6440,57  
2020  6431,69  

Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja 

Ajdo lahko sejemo kot glavni ali strniš-cni posevek. Glavni posevek sejemo od zacetka do konca maja, ko je dovolj to-plo za kalitev in ni vec nevarnosti slane. V maju sejana ajda do spravila potrebuje od 11 do 12 tednov. Setev ajde kot glav­nega posevka se še posebej priporoca za obmocja, ki jih pogosto prizadene suša. Strnišcna ajda se seje po spravilu ozi­mnih žit, to je od 10. in najkasneje do 


25. julija. Cveti v avgustu ali septembru, ko v naravi zacne primanjkovati hrane za cebele. Za cebele so pomembne me-dovite sorte ajde, to so darja, cebelica in crna gorenjska. Ajdo sejemo na njive, kjer predhodne poljšcine niso bile pre-mocno gnojene z dušikom. Podrobnejše nasvete v zvezi s pridelavo ajde najdete v publikaciji Tehnologija pridelave ajde, ki so jo pripravile strokovne službe Kmetij­sko gozdarske zbornice Slovenije. 
Cebelarska zveza Slovenije je kot pobudnik in koordinator projekta »Kar sejemo, to žanjemo« skupaj s partner-ji pomembno prispevala k povecanju setve ajde, spodbudila sodelovanje med cebelarji in kmeti ter posredno vplivala na pridelavo tako zaželene domace, slo­venske ajde. Z vkljucevanjem kulinarike smo obudili tradicionalne jedi iz ajde in navdihnili sodobne kuharske mojstre ter povecali pridelavo ajdovega medu. 
Cebelarska zveza Slovenije skupaj s partnerji nadaljuje spodbujanje setve medovitih kulturnih rastlin, kot so sonc­nice, buce in facelije. 
Ponosni smo, da lahko prispevamo k ohranjanju narave in cebel! ¦ 

Delovni cas pomembnih služb, ustanov 
ZDRAVNIŠKA OSKRBA 
Ordinacijski cas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, cetrtek popoldne, petek dopoldne. 
Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). 
ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba 
Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. 
ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) 
Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 13.00 do 19.30 Sreda: 7.00 do 13.30 Cetrtek: 7.00 do 13.30 Petek: 7.00 do 13.30 Narocanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net.  
ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA 
Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. 
LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM 
Ponedeljek in cetrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. 
FIZIOTERAPIJA KRAJNC 
www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. 
OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE 
Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00 Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00 Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. 
KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) 
Od ponedeljka do petka: 8.00–18.00. 
KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM 
Delovni cas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 8.00 do 15.00 Sreda: 12.30 do 19.00 Cetrtek: 11.00 do 15.00 Petek: 12.30 do 19.00 www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. 
ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA 
Torek: 18.00 do 20.00 

POŠTA VIDEM 
Ponedeljek in sreda: 14.00–18.00. Torek, cetrtek in petek: 9.00–14.00. Sobota: 9.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. 
KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM 
Od ponedeljka do petka: 7.00–16.00. Sobota: 8.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. 
POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) 
www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. 
KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠC, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA 
Pogrebne storitve Novak 
Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. 
SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: 
PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. 
MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. 
MEDOBCINSKO REDARSTVO 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. 

LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) 

PGD  LOKACIJA DEFIBRILATORJA  AED-JA  NASLOV  
PGD VIDEM  – JAKLICEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE)  VIDEM 34  
– ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO)  VIDEM 42  
– GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1)  VIDEM 37b  
– ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PREDSTRUGE 29  
– ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI)  VIDEM 33a  
PGD ZDENSKA VAS  – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE)  ZDENSKA VAS 59  
– VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE)  CESTA 38a  
PGD HOCEVJE  – GASILSKI DOM PGD HOCEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  HOCEVJE 19  
PGD STRUGE  – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PRI CERKVI 1, STRUGE  
PGD KOMPOLJE  – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  KOMPOLJE 60  
PGD ZAGORICA  – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE)  ZAGORICA 36a  
PGD PONIKVE  – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PONIKVE 45  
– PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI)  PONIKVE 76  

V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, poklicite številko 112. 
Dejan Vunjak: »V simbiozi z glasbo sem preživel 


lepo otroštvo.« 

Mlademu in vedno nasmejanemu slovenskemu glasbeniku Dejanu Vunjaku je bila glasba položena v zibko. Že v otroštvu se je mudil na ocetovih nastopih in z žarom v oceh opazoval veselje, ki ga glasba budi v cloveku. Glasbeno pot je zacel v Glasbeni šoli Grosuplje, kjer je pridobil temelje za uspešno glasbeno kariero in si nabral spomine, o katerih 
vedno rad spregovori. 
Nina Kaufman (za Glasbeno šolo Grosuplje), foto: zasebni arhiv 
S šestimi leti si se vpisal v Glasbeno šolo Grosuplje na kitaro, po nekaj letih tudi na tolkala. Kakšne spomine imaš na glasbeno šolo? 
Na misel mi najprej pridejo druženje, zabava, prijatelji in obilica lepih spomi­nov. Tam sem spoznal svojega najbolj­šega prijatelja, bobnarja Tilna Zakrajška (sedaj že ucitelja na isti šoli), s katerim še danes sodelujeva. Šolski nastopi so mi pomagali k samozavesti na odru in odgnali tremo. Zahvaljujoc prijaznim, a strokovnim profesorjem sem pridobil trdna znanja, da sem lahko nadaljeval glasbeno izobraževanje ter diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo. 
Glasbene šole imajo zaradi siste­mizacije omejitev vpisa, zato ucenci najprej opravljajo sprejemni preizkus. Je bilo hudo? 
Ocitno ni bilo nic groznega, saj se jih sploh ne spomnim (smeh). Sprejemni preizkus je namenjen prepoznavanju posluha, smisla za ritem ter glasbene­ga spomina s ploskanjem in petjem pesmice. 
Kaj te je navdušilo za vpis v Glasbe-no šolo Grosuplje? 
Ob spremljanju ocetovih nastopov je rasla v meni želja po igranju na bobne. Vedno sem bil kje blizu njih in navduše-no opazoval bobnarja, kako je ob igranju preprosto užival. Želel sem si, da bi jih znal igrati tudi jaz, zato so me starši vpi­sali v glasbeno šolo v Grosuplju, ki je bila že takrat na dobrem glasu. 
Za tolkala sem bil še premlad in sem se najprej lotil ucenja kitare, ki jo je igral tudi oce. A želja po bobnih je bila pre­velika. Po nekaj letih so se mi uresnicile sanje in sprejeli so me na oddelek tolkal, ki sem si jih izbral za nadaljnje izobraže­vanje. Vsa znanja mi danes še kako prav pridejo pri nastopih, saj smo v glasbeni šoli tudi veliko peli. 



Veliko si že povedal o zabavnih stra­neh glasbene šole, kaj pa ti je šlo naj­bolj »na živce«? 
Vaja (smeh). Iskreno povedano, nisem bil prevec priden pri vadbi. Pri pouku sem pridno delal, a ko sem moral vadi-ti sam, nisem bil tako zagrizen. Ampak tudi to je pomemben del glasbene izo­brazbe, saj te nauci delovnih navad, ki so v življenju neprecenljive. 
Kako so te pridobljena znanja in delovne navade opremili za uspešno glasbeno kariero? 
V Glasbeni šoli Grosuplje sem se nau-cil, da nic ne pride z danes na jutri. V vse, kar si v življenju želiš, moraš vložiti trud, da se ti potem povrne. V glasbeni šoli se nauciš discipline in vztrajnosti. 
Bi otrokom priporocil vpis v Glasbe-no šolo Grosuplje? 
Otrokom šolo z veseljem priporocam! Tam so dobri in življenjski profesorji, odlicni pedagogi. Caka jih delo, a tudi veliko zabave in prijateljev. Naš bend bo pocasi potreboval nove glasbenike in si tudi zato želim, da se cim vec otrok vpiše v Glasbeno šolo Grosuplje (smeh). ¦ 


Razstava del bratov Kralj v galeriji Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani 
Razstavo del bratov Kralj v galeriji Instituta »Jožef Stefan« sta pripravila direktor Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice 
na Krki, g. Goran Milovanovic, in magister Marjan Verc z Instituta. 

Pripravil Stane Škulj; foto Marjan Verc 
Gospod Verc je povedal, da že vec kot dve desetletji na Institutu »Jožef Stefan«, v njihovi galeriji prirejajo razstave v casu Dnevov Josefa Stefana. Razstave so ved-no v mesecu marcu, ko se spominjajo rojstnega dne velikega, mednarodno priznanega fizika Josefa Stefana (rojen 24. marca 1835). 
Galerijski svet inštituta se odloca za razstave avtorjev, ki so v svetu umetno­


sti že zgodovinsko priznani in je njihov opus pomemben za slovensko umetnost. Na razstavah so med drugim predstavili dela Franceta Mihelica, Lojzeta Spacala, Jožeta Tisnikarja, Jožeta Ciuhe, v zadnjih letih pa tudi dela starejših slovenskih umetnikov. 
V letošnjem letu so v galeriji predsta­vili dela Franceta in Toneta Kralja in se ob tej priložnosti povezali z Galerijo Bo-


Popravek: 
V prejšnji številki Našega kraja je bilo v clanku Poskus pogleda na Franceta Kralja kot ilustratorja, str. 19–21, na strani 20 ob ilustraciji kmecke svatbe iz Jakliceve Neves­te s Korinja pomotoma navedeno, da je podoba iz Jurcicevega dela Sosedov sin – Med dvema stolo-ma, 1941. Za napako se opravicu­jemo, tokrat pa dodajamo pravi Kraljev lesorez iz te Jurciceve 

Josip Jurcic: Sosedov sin – Med dvema stoloma, 1941. izdaje. 
židarja Jakca, kjer je postavljena stalna razstava del bratov Kralj in kjer hranijo bogato zbirko njunih del. 
Direktor Galerije Božidarja Jakca, g. Milovanovic, je ob tej priložnosti nare­dil izbor 28 del obeh umetnikov in izde­lal video vodic po razstavi. Razstava je bila postavljena kot pomnik ob njunih okroglih obletnicah, ki smo jih obeležili ob slovenskem letu bratov Kralj. ¦ 


Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje 
Tel.: 01/786 71 40 Elektronska pošta: sikvidem@gro.sik.si 

Obeležujemo svetovni dan knjige in Noc knjige 2021 
ODPIRALNI CAS KRAJEVNE KNJIŽNICE DOBREPOLJE 
Pon., sre., pet.: 12.30–19.00 Tor.: 8.00–15.00 Cet.: 11.00–15.00 
»Dobra knjiga me ujame. Bere moje misli, predvideva moja predvidevanja in me preseneca. Ne spusti me do konca. Morda je ta ista za koga drugega manj dobra ali pa bo dobra zanj šele postala. Ali pa je zanj že bila dobra in zdaj ni vec in se mora srecati s kakšno drugo, druga-ce dobro, da ga bo ujela in cesa spomnila ali naucila ali v kaj prebudila.« 
(Pisatelj Rudi Podržaj) 
Jasmina Mersel Šušteršic 
V mesecu aprilu praznujejo knjige in bralci. Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je namrec 23. april razglasila za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. 
Ob tej priložnosti potekajo številne prireditve, katerih namen je še dodatno poudariti pomen in moc branja in litera­ture. Zaradi obstojecih razmer bo tokrat vecina izmed njih v malo drugacni vir­tualni obliki. Praznik je tesno povezan s književnostjo, tega dne sta umrla zna­menita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare (oba leta 1616). Globlje korenine pa segajo v Katalonijo, kjer si prebivalci na ta dan po tradiciji izmenjujejo knjige in vrtnice kot znak hvaležnosti. 
Knjige so svetilke v temi, pravi letošnja misel mednarodnega projekta Noc knji­ge. Knjige so kot prhutajoce svetilke, ki skrbijo, da se ne zaletimo v zid nepredir­ne teme. Navdih za letošnje praznovanje Noci knjige je stih Srecka Kosovela »Sa-njam kraljestvo brez kralja«, ki vodi do razmisleka, v kakšnem svetu si želimo živeti. Tudi s knjigo spreminjamo tokove življenja. Vcasih je to lahko roman, ki nas navdahne, ali prirocnik, ki razjasni misli. Pogled v zgodovino prinaša uvid, da je knjiga tudi v negotovih razmerah delo­vala kot medij za povezovanje, razsvet­ljevanje in ne nazadnje zatocišce. Naša zaveznica ostaja tudi danes. Svetovni dan knjige sovpada s svetovnim dnevom Zemlje. Ena izmed pobud ob tej navezi je projekt Branje drevesom. Branje ni ve­zano samo na zaprte prostore, vzemite knjigo in odidite v naravo, ki nudi šte-vilne možnosti sprostitve duha in telesa. Berite drevesom v znak hvaležnosti ali drug drugemu na svežem zraku. 


Ob prazniku knjige vas povabimo v krajevno knjižnico Dobrepolje, kjer izposoja gradiva sedaj poteka po obicaj­nem delovniku ob upoštevanju predpi­sanih varnostnih ukrepov. Ker se priredi­tve v notranjih prostorih trenutno zaradi obstojecih razmer še ne izvajajo, smo v virtualni obliki med drugimi pripravili pogovor s knjižnicarjem in pisateljem Rudijem Podržajem. Tega si lahko ogle-date na spletni strani knjižnice www.gro. sik.si. Rudi Podržaj je avtor treh romanov za odrasle, piše kratko prozo in gledali­ške igre. Njegove zgodbe so bile predva­jane tudi na programu Radia Slovenija v sklopu izvirnega radijskega ciklusa De-kameron c-19. Otroci pa vabljeni k ogle-du ljudske pripovedke, izvedene v kami­šibaj obliki, Kovac Peter, ki jo je zapisal Tone Ljubic. 
Drage bralke in bralci. Z branjem prižigamo luc prihodnosti. Odpri-mo knjigo, naj bo naša prihodnost razsvetljena. 



S pleterskimi patri do objave v reviji svetovnega slovesa 
Nekoliko preskromno zveni ta izjava iz ust uspešnega fotografa, našega obcana Tamina Petelinška, ob tem, ko njegova fotografija krasi naslovnico aprilske slovenske izdaje kultne revije National Geographic, v notranjosti pa je na 12 straneh objavljena (tudi) njegova reportaža o življenju kartuzijanov v Pleterjah. Za uspešno reportažo, ki si je prislužila posebno priznanje med 40 izdajami revije po vsem svetu, je Tamino preživel med kartuzijani veliko casa. In prav o 
bivanju z njimi pripoveduje še s posebnim žarom v oceh. 
Bojan Novak 
Obcani vas najbolj poznamo kot fo­tografa, ki fotografira na skoraj vseh vecjih prireditvah pri nas, obenem vaše fotografije krasijo marsikatero naslovnico našega glasila. Zacniva pogovor z zacetki vaše ljubezni do fo­tografije. Kdaj in kako ste zavili v svet fotografije? 

Ko sem bil še majhen, smo imeli doma naroceno revijo National Geographic. Moj oce je bil svetovljan in proevropski clovek, zato smo imeli narocene tudi ne­katere tuje casopise. Tako je bil predvsem oce v stiku z dogajanjem izven meja naše nekdanje države in obenem kriticen do totalitarnega režima, v katerem smo ži­veli. Komaj je cakal, da se odpremo in vstopimo v evropsko povezavo. Med prebiranjem Geographica sem kmalu za-mami imela tecaj fotografije. Takrat sem Najprej moram povedati, da sem cutil, da jaz bi tudi jaz nekoc delal nekaj zacutil efekt »to je to«. imel vedno, in še vedno imam, nekaj podobnega. V zacetku seveda še nisem manjvrednostnega kompleksa. V svoje vedel, na kakšen nacin, kasneje pa sem S profesionalno fotografijo se pre-fotografije sem pogosto dvomil. O tem se navdušil nad reportažno fotografijo. V življate že nekaj casa, zdaj pa se je vaša sem veliko razmišljal predvsem v casu posebnem spominu mi je ostal dogodek, pot spet nekako povezala z revijo, ki okrevanja od svoje izgorelosti, ko sem ko sem imel prvic v rokah pravi fotoapa-vam je že dolgo nazaj burila domišljijo. le nekako uspel ovrednotiti svoje delo rat. Bilo je še v osnovni šoli, ko je moja Kako je prišlo do tega? drugace. 
Moram pa iskreno priznati, da si ni­sem nikoli predstavljal, da bom kdaj so-deloval s tako legendarno revijo, kot je National Geographic. 
Zgodba s kartuzijani v Pleterjah je tek-la po skrivnem Božjem nacrtu. Pred ne­kaj leti sem tam kupil sadike starih sort. Povsem naivno sem pustil listek s tele­fonsko številko in pripisom, da me lahko poklicejo, ce bodo kdaj potrebovali kake fotografske usluge, saj sem si od vedno želel stika z njimi. Šest let pozneje so me res poklicali in vprašali, ce bi lahko prip­ravil fotografije za posodobljeno multi-vizijo. Gre za film, sestavljen iz fotografij, ki ga pokažejo turistom v gotski cerkvi. Njihova obstojeca multivizija iz leta 1984 je že zastarela, a še vedno se pozna moj­strstvo avtorja fotografa Zvoneta Pelka. 
Delo sem sprejel s ponižnostjo do ob­stojece multivizije in se s patri dogovo­ril, da ga opravim v zameno za njihovo molitev. To je omogocilo naš medse­bojni pristni odnos. V zgled sem si vzel film Die Grosse Stille, ki ga je pred leti v Veliki kartuziji posnel Philip Gröning. Ta samostan sva s pleterskim priorjem lani tudi obiskala in bila nastanjena znotraj kompleksa iz 11. stoletja. Tam sem se res imel priložnost srecati s seboj in prisluh­niti Božjemu klicu. 



Torej je do sodelovanja z znano revi­jo prišlo šele kasneje? V zacetku je bilo vaše proucevanje kartuzijanov skozi fotografski objektiv vezano na fotogra­fije za multivizijo, kajne? 
Da. Ideja o objavi reportaže je prišla kasneje. V tej reviji še nikoli niso objav­ljali fotografij življenja kartuzijanov in prav redko je na naslovnici sporocilo evangelija. Za mnenje sem prosil prija­telje, in ko mi je urednik fotografije Arne Hodalic potrdil, da je zadeva zaradi dru-gacnosti in pristnega pristopa odlicna, sem s privoljenjem prijatelja patra pri­orja oblikoval prispevek. Sicer pa, mi-mogrede, v Geographicu objavlja še en naš obcan, odlicni naravoslovni fotograf Marko Trebušak. 
V samostan sem hodil približno eno leto, predvsem ob koncih tedna, obcasno sem za to koristil tudi dopust. Patri so mi dodelili sobo, ki je podobna njihovi celi­
ci. Imel sem prost dostop do vseh pro-storov, moral sem le upoštevati njihov dnevni red in vsakdanjo rutino. Trudil sem se biti cim bolj neopazen in tih. Za­vedal sem se, da s svojo pojavo le motim in da patrom ni v posebnem interesu, da uživajo nekakšno pozornost. Nisem jih ogovarjal, na hodniku pa smo si le med-sebojno kimali. 
Kartuzijanu najbolj izkažeš svoje spo­štovanje, ce ga pustiš v tišini. Njihov moto je: Moli in delaj. Osem ur v dnevu spijo, osem ur delajo, osem ur pa molijo. Enkrat na teden po eno uro in pol lahko govorijo, sicer pa živijo v tišini. 
Poseben car ima samostan po 17. uri, ko vsi patri zaspijo. Takrat se samo­stan umiri, v daljavi se sliši le tiktakanje stenske ure, sonce pa oddaja posebno svetlobo skozi pisane vitraže. Res je tak-rat prav posebno vzdušje. 
Zagotovo ste predstavljali v samo­stanu neko motnjo za ustaljeni svet znotraj zidov. Kako so vas sprejeli? 


Skupnost zavzema 14 ljudi, od tega sta le dva Slovenca. Glede na njihovo življe­nje je razumljivo, da so imeli v zacetku vsi odpor do moje prisotnosti. Kar malo sumnicavo so me gledali. Po nekaj obi-skih pa smo vzpostavili zaupanje in smo postali že skoraj kot bratje. Še posebej sem se spoprijateljil s priorjem Franci­škom, ki je sicer iz Madžarske. 
Rad jih poimenujem angeli z nogami. So kot angeli, ki živijo na tem svetu; poz­najo naše tegobe, vojne, stanje v svetu. Televizijo gledajo enkrat na leto, radia in pametnih telefonov nimajo, mnogi pa so naroceni na verski tisk. 
Lahko kot nekdo, ki izhaja iz hitre­ga, ponorelega sveta in je bil obenem tudi del tihega, samostanskega življe­nja, potegnete iz te izkušnje kako dra­goceno življenjsko lekcijo? 
Predvsem to, da se moraš obcasno umakniti, tudi v popolno tišino, dalec od vsakdanjih prigod »ponorelega« sve­ta. Cas, ki ga preživim na poti, je le moj. Navadno name najbolje vplivajo posnet­ki francoskih kartuzijanov. 
Hrup in nenehni trušc ne prinašata odgovorov na pomembna vprašanja. Odgovore najdeš v tišini, ko si že sam sebi nekoliko v napoto. Na zacetku sem imel s tišino tudi sam nekaj težav. Osta­neš brez Wi Fi-ja, ne smeš poslušati glas-be. Le tišina. Na to se je treba privaditi. Obcudujem kartuzijane, ki celo življenje preživijo tako. 
So uspešna reportaža in nove ži­vljenjske lekcije kaj vplivale tudi na vas kot fotografa? Imate tudi že kakšne nacrte za podobne projekte? 
Osebno ne dojemam svojega dela kot kako veliko poslanstvo. Zelo cenim pok-lice, ki rešujejo življenja. Moje fotografije tega seveda ne bodo. Lahko pa nekomu z njimi polepšam dan. 
Iz izkušenj vem, da fotografiranje za zasebne namene pozitivno vpliva tudi na boljše delo na delovnem mestu. V foto­grafiji je tako, da se nenehno uciš, zato so vse izkušnje dobrodošle in te obogatijo. 
Res imam že en dogovor za naslednje leto. Tokrat bo šlo za povsem drugacno zgodbo, posveceno kozjerejski družini Kržic iz Svete Ane nad Barjem. Družina živi zelo posebno življenje, prežeto z ve­liko ljubeznijo do naravnega sobivanja z navdihujoco mero vere in zaupanja. 

Tamino Petelinšek je od študentskih let do leta 2008 kot fotograf delal pri verskem tisku, zdaj pa je 13. leto ura­dni fotograf Urada predsednika RS in nekaterih ministrstev. Opiše se kot mož dobre žene ter oce štirim cudo­vitim otrokom. A tudi kot nekdo, ki je rad z družbeno odgovornimi nesebic­neži, ki radi prispevajo za boljši jutri. 



Kljub slabšemu odzivu bralcev nadaljujemo objavljanje prispevkov ob letošnjem praznovanju 30-letnice naše države. Tokrat so prispevek poslali ucenci Podružnicne šole Struge (Bojan Novak). 

Tudi za naslednjo, majsko, številko vas vabim k sodelovanju. Tokrat vas povabim k razmišljanju o tem, kaj nas kot narod združuje. Katere so tiste vrednote, o katerih lahko dosežemo soglasje in gremo združeni naprej? O katerih ciljih bi se morali poenotiti in jih skupaj poskusiti doseci? 
Vabim vas, da svoja razmišljanja (približno 1000 znakov s presledki oziroma približno tretjina tipkane strani) pošljete na elektronski naslov (nas-kraj@dobrepolje.si) ali po navadni pošti (na Obcino Dobrepolje). Lahko se obrnete tudi na urednika in bomo našli nacin, da vaš izdelek objavimo. Sodelujte in ustvarjajte našo državo ter vsebino našega glasila! 


Igra Beli zajcek 

Cestni motoriziran promet v Sloveniji narašca, negativne posledice tega pa posredno ali neposredno placujemo mi vsi: s svojim denarjem, s svojim zdravjem ali celo z življenjem. Vse bolj onesnažujemo okolje in s tem zmanjšujemo kakovost svojega bivanja. V svetu, kjer je mobilnost vse pomembnejša, živijo tudi naši otroci. 

Mateja Lohkar, koordinatorica Trajnostne mobilnost v vrtcu 
In ker predstavlja promet enega od vec­jih izzivov sedanjih in prihodnjih gene-racij, je pomembno, da otroke naucimo pravilne izbire prevoza. Varnost otrok v prometu je na prvem mestu, a tudi skrb za okolje in zdravje ne smeta zaostajati, saj naše netrajnostne navade v prometu mocno vplivajo na zdravje in življenjski prostor otrok. 
V okviru ukrepa Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah, ki je del pro-jekta »Mehki ukrepi trajnostne mobilno­sti« Ministrstva za infrastrukturo, so za vrtce v Sloveniji priredili igro za spodbu­janje trajnostne mobilnosti Beli zajcek. 
Igro Beli zajcek smo v vrtcu izvajali od 
19. do 23. aprila 2021. Igro smo izvajali v starostnem obdobju 3–6 let v skupinah Metuljcki, Pikapolonice, Miške, Medved­ki in Sovice. 
Z igro smo želeli prispevati k spremi­njanju potovalnih navad in posledicno k zmanjševanju motoriziranega prometa v okolici vrtca. Želeli smo prispevati k zmanjšanju obremenitev na okolje ter spodbujati gibanje otrok. 
S pomocjo igre Beli zajcek se tematika trajnostne mobilnosti v vrtec prenese z zgodbico o belem zajcku, katerega ko­žušcek je umazan zaradi izpušnih plinov avtomobilov. Cilj igre je ocistiti zajckov kožušcek, to pa lahko otroci naredijo z vsakim okolju prijaznim in varnim naci­nom prihoda v vrtec. Pri tem se za oko­lju prijazno potovanje štejejo pešacenje, kolesarjenje in kombinirano potovanje (zacetni del poti se opravi z avtomobi­lom, zakljucni del pa peš ali z kolesom, in sicer tako, da se vozilo parkira vsaj 200 metrov od vrtca). 

Ker je bil nacin prihoda otrok v vrtec v veliki meri odvisen od staršev, smo nav­dušeni, da so se starši našemu vabilu v skoraj 100 % vecini odzvali ter ga podprli, in za to se jim iskreno zahvaljujemo. 
Izjave staršev ob koncu igre Beli zaj-cek: 
• Super projekt, pri katerem lahko sode­luje in tudi želi sodelovati naš triletnik. Odlicno se mi zdi tudi to, da ima lahko ta projekt pozitivne posledice tudi v daljni prihodnosti (na odraslih in celi družbi). 

• 
Jutranja rekreacija otroka s kolesom, peš ali s skirojem pritegne otroka k hitremu vstajanju in veselem prihodu v vrtec. 

• 
Zelo radi gremo peš (no, mami), zdaj je pa tudi sin bolj motiviran za tako obliko prihoda .. 

• 
Vsaka sprememba poživi vsako dnev-no rutino. Super ideja, navdihujoca tudi za starše. 

• 
Super jutranja vadba. Danes smo priš­li s kolesom. Soncek je bil v najlepšem prebujanju. Otroka sta se z veseljem hitro odpravila na pot. Nekaj najlep­šega, ko se dan že zjutraj zacne z nas­mehom .. 

• 
Super ideja! Pozitivna za otroke in tudi za nas starše. 

• 
Beli zajcek je otroke zelo navdušil ali pa so jih vzgojitelji. Tako da so sami izrazili željo, da se v vrtec podajo peš. Izjemno spodbudna akcija pa je tudi za starše, kako lahko z malo pozornos-ti naredimo veliko za okolje. Hvala. 


Otroci so bili zelo navdušeni in pri-hod v vrtec peš, s kolesom ali s skirojem je bil za njih »kul«, super (tako besedno povejo oni), in smeh in veselje na obrazu povesta vec kot besede. V tednu igre Beli zajcek so v vrtcu potekale tudi dejavnosti na temo trajnostne mobilnosti. ¦ 


ŠOLSKI LISTIZBIRNEGA PREDMETA ŠOLSKO NOVINARSTVO 
UVODNIK 

Mladi novinarji Carobnih in sijocih 8 smo tako pridni, da vam v tiskani obliki zaradi omejenosti prostora ne moremo predstaviti vsega, kar smo za vas pripravili. Tako vam v tokratni številki Našega kraja predstavljamo le intervju z ravnateljem Ivanom Grandovcem. Na spletni strani naše šole pa lahko v aprilski številki našega šolskega lista preberete marsikaj: Nik vam je opisal nogomet, ki ga že kar nekaj let trenira; Nina je za vas pripravila aprilsko zimsko fotoreportažo, Dijana sladek recept, Hana in Ana pa tudi tam predstavljata svoj intervju. Želimo vam prijetne obcutke ob branju naših besedil. Ostanite zdravi in pazite nase ter na druge. Ceprav se v korona casu mnogokrat pokaže, da je sebicnost zlo sodobne družbe, naj vas ne premami. Dosledno upoštevajte zašcitne ukrepe; zase, za 
nas, za vse. 

Intervju z ravnateljem 
Besedilo in fotografije: Hana Adamic in Ana Žnidaršic. 
V tokratni številki šolskega lista vam predstavljava intervju z ravnateljem OŠ Dobrepolje Ivanom Grandovcem. Za in-tervju z njim sva se odlocili, ker sta naju zelo zanimala potek njegovega šolanja in kako izgleda opravljanje njegovega poklica. 
Na katero osnovno šolo ste hodili? 
Obiskoval sem osnovno šolo v Dobre­polju, ki je zdaj že podrta. Dve leti moje­ga osnovnošolskega šolanja pa je pouk potekal v prostorih sedanje Obcine Dobrepolje. 
Kam ste se odpravili po osnovni šoli? 
Po osnovni šoli sem se vpisal na Gim­nazijo Poljane v Ljubljani, ki je tudi takrat trajala štiri leta. 
Kateri je bil Vaš prvi poklic oz. katere poklice ste po osnovni šoli opravljali? 
Po koncani gimnaziji sem šel za eno leto k vojakom, nato pa sem koncal Pe­dagoško akademijo, smer geografija in zgodovina. Šolanje sem nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, prav tako smer geografija in zgodovina. Prva leta sem bil delno zaposlen v Šolskem centru Josipa Jurcica v Ivancni Gorici, delno pa v osnovni šoli. Približno eno leto sem bil zaposlen tudi v Višnji Gori. 


Zakaj ste se odlocili za poklic ravna­telja oz. ucitelja? 
Po osmih letih dela v Ivancni Gorici je bil razpis za ravnatelja v Dobrepolju. Ker tisto leto niso nikogar izbrali, so razpis naslednje leto ponovili. Leta 1995 sem tako prišel v Dobrepolje. Takrat so bili v Dobrepolju odloceni, da želijo nov vrtec, in ta ideja mi je bila všec. To delo me je veselilo in sem si rekel: »Pa grem malo še v Dobrepolje.« Takrat je bil v celot­nem Dobrepolju namrec le en oddelek vrtca, in sicer v Kompoljah. Spadal je pod Grosuplje. Tudi v tej šoli, kjer smo zdaj, je bilo zelo malo prostora in smo imeli pouk tudi popoldne. Želel sem si vrtec na Vidmu, da bi lahko vsi ucenci hodili dopoldne v šolo. Tako smo do leta 1998 naredili prostore, kjer so sedaj stari vrtec ter 1. in 2. razred. 
Carobnih in sijocih 8 
Ali je za Vas delo ravnatelja naporno in zakaj? Kako se spopadate z delom ucitelja? 
Ja, delo ravnatelja je v zadnjih desetih letih zelo naporno, zato mi je v teh letih vecina dopusta propadla. Med poletjem so vseskozi razna dela, ko je treba kar koli obnavljati, išcemo ucitelje oziro-ma kandidate za ostala delovna mesta. Ugotavljam, da v zadnjih letih ni veliko uciteljev. 
Tudi ucim še štiri ure na teden, to je približno 18 odstotkov delovnega casa. Delo ucitelja me zelo veseli. Vrsto let sem na Vidmu pouceval 9. razred zgodovino. Letos pa moja hcerka obiskuje 9. razred, zato poucujem v Strugah, da ne ucim nje. Letos tako v Strugah poucujem zgodovi-no in geografijo. Obicajno sem pouceval na Vidmu le zgodovino, ko pa sem bil v Ivancni Gorici, nisem nikoli pouceval zgodovine, vedno geografijo. 
Koliko casa pa se že ukvarjate z de­lom ucitelja in ravnatelja? 
Ucitelj sem že 35 let; odkar sem postal ravnatelj, pa bo avgusta 26 let. Letos bo razpis za ravnatelja, saj smo imenovani le za pet let. 
Kaj menite o delu na daljavo? 
Delo na daljavo se mi je zdelo zelo zanimivo. Ministrica nam je poslala ob-vestilo, da moramo biti ravnatelji pri­sotni v šoli, tako da mi je bilo kar nekaj mesecev zelo dolgcas, ko sem sam hodil po šolskih prostorih. Popoldne smo s šolo, Zavodom za šolstvo … imeli veliko ZOOM oziroma Teams sestankov. Nekaj casa se mi je zdelo vse skupaj zanimivo, cez cas pa mi ni bilo vec všec. 9. razred v Strugah sem tudi pouceval na daljavo. Seveda bi bili veliko boljši rezultati v šoli kakor pa na daljavo, zato si želim, da ne bi ponovno prišlo do tovrstnega pouka. 

Kaj pa ste morali opravljati v casu dela na daljavo kot ravnatelj in ucitelj? 
Kot ravnatelj sem imel veliko sestan­kov z Zavodom za šolstvo; ministrstvom, kjer smo se pogovarjali, kako naj svetu­jemo uciteljem, ki vodijo ucence na da­ljavo; kako naj deluje vrtec, saj kar nekaj otrok ni imelo varstva. Treba je bilo pos­krbeti za organizacijo cišcenja in prehra-no. Imel sem pouk prek aplikacije ZOOM z ucenci; sestanke oziroma konference z ucitelji, pomocnico gospo Sonjo Lenar-cic … Skratka, bilo je naporno od vsega sedenja za racunalnikom in vodenja šole nekako prek spleta. 
Kaj pa pocnete v prostem casu? 

Prostega casa imam bolj malo. Takrat rad pogledam svoje znamke, ki jih imam zbranih prek 25.000. Tudi iz drugih držav, me pa poleg tega zanimajo znamke ži­vali in rastlin in rad imam naravo. Kdaj pa kdaj grem za sprostitev tudi na izlet v bližnje kraje. 
Kaj opažate s posameznimi genera-cijami otrok? Kaj je danes drugace kot vcasih? Boljše/slabše? 
Težko bi rekel boljše ali slabše; vsaka generacija ima svoje znacilnosti. Danes se veliko govori o tem, da ucenci sedijo samo pred racunalniki, mobiteli in tako naprej. Marsikdo bi rekel, da iz njih ne bo nic nastalo, toda sam ne menim tako. Nastalo bo marsikaj, o tem sem prepri-can. Je pa res, da nas je stanje, v katerem smo, malo prizadelo, saj ni vec pristnih stikov, kot so bili vcasih; obcutim tudi pomanjkanje veselja. 
Kaj pa vrednote nekoc in danes? 

Vcasih je bila zelo pomembna vredno­ta pomoc, solidarnost. Veliko se je poma­galo med seboj in vesel sem, da smo na šoli uvedli tutorstvo in so si ucenci med seboj pomagali. Danes pa opažam, da smo zaceli med seboj tekmovati – kot na primer: kdo bo imel boljši telefon, pre­nosnik ali pa tablico. Tega vcasih ni sploh bilo. Bila je velika revšcina, ne tako kakor danes, ko živimo svobodno in delamo, kar hocemo. Danes pa tudi vse bolj hre­penimo po bogastvu in znova in znova hocemo še in še. Zame je vrednota tudi, ko se s kom pogovoriš v živo, iz oci v oci. 
Kje pa dobite navdih za božicne zgodbe, ki jih objavite vsako leto? 
Že v osnovni šoli sem rad pisal. Veli­kokrat sem se udeležil Cankarjevega tek­movanja, vsako leto napišem tudi od 10 do 20 strani za razlicne zbornike. Dogo­varjamo se, da bi izdali knjigo o Francetu in Tonetu Kralju. Za božicne zgodbe pa cez leto opazujem, razmišljam in aktu­alne dogodke poskušam potem dodati v zgodbo. Ne vem, kakšna bo zgodba v letu 2021, saj je tukaj šele marec. 
Ali bi radi povedali še kaj, cesar Vas nisva vprašali? 
Ja. Vsem se nekako mudi in vsi dela-mo vse hitro. Vzeti bi si morali cas zase; življenje gre prehitro naprej. Res se nam ne splaca, da se prevec vznemirjamo. Tako je tudi z ocenami. To je številka, ki jo dobimo. Pa smo potem žalostni in nam gre vse narobe. A še vsaka ocena se da popraviti. 
Najlepša hvala in lep dan Vam že­liva. ¦ 

Letos kar tri priznanja državnega literarnega natecaja 
Moja rodna domovina 
Sedmošolka Lana Virant in šestošolca Martin Samec ter Jakob Šinkovec so nagrajenci 12. literarnega natecaja »Moja 
rodna domovina – Pod svobodnim soncem«. 
Mentorica Ema Sevšek 
Na literarnem natecaju, ki ga razpisuje OŠ Vic skupaj z Združenjem veteranov 90-91 mesta Ljubljane in nekdanjih lju­bljanskih obcin pod pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja, naši ucenci že od samega zacetka dosegajo izjemne uspehe, tokrat pa so komisijo prepricala kar tri literarna besedila: pesmi šestošol­cev Jakoba Šinkovca (pesem smo lahko brali že v prejšnji številki Našega kraja) in Martina Samca ter kratka prozna pri­poved sedmošolke Lane Virant. 

Pohvala in zahvala vsem sodelujocim ucencem in ucenkam, nagrajencema Ja­kobu in Martinu ter nagrajenki Lani pa iskrene cestitke. ¦ 
Pod svobodnim soncem 

V mestu, v prelepi hišici, je živela družina z deklico Neli. Neli je imela zelo rada svo­jo babico Micko. Micka je živela v majhni vasici in Neli jo je zelo rada obiskala. 
Nekega dne je Neli zbolela ter oble­žala v postelji. Ni smela nikamor, da ne bi še koga okužila. Ona tega ni hotela ra­zumeti. Na vsak nacin je hotela k babici. »To ni pravicno, še svobode nimam!« je zakricala. Ni imela druge izbire, kot da ostane doma in se pozdravi. Ko je ozdra-vela, jo je takoj želela spet obiskati. Ocka jo je odpeljal k njej. Tudi babica se je Neli zelo razveselila. Neli ji je povedala, kako nesrecna je bila doma in da ni imela no-bene svobode. Babica se ji je nasmehnila in rekla: »Pridi, povedala ti bom zgodbo, da boš sploh vedela, kaj je svoboda.« Povedala ji je zgodbo, kako je ona živela kot majhna deklica. »Živeli smo v majhni razpadli koci. Po tem lahko sklepaš, da nismo bili ravno bogati. Vse je bilo še sprejemljivo, dokler ni prišlo do vojne. Na smrt smo se prestrašili. Vojna je bila res huda in kar dolgo je trajala.« »Še vec mi povej!« je z zanimanjem rekla Neli. »V redu, vse ti bom povedala.« »Med vojno se je naša hiša podrla. Ostali smo brez strehe nad glavo. Zatekli smo se v jamo. Tam smo bili še najbolj varni. Ostali smo tudi brez hrane. Odšli smo v gozd in si tam iskali hrano. Po navadi smo našli kakšne rastline pa tudi kakšno gozdno žival smo ubili, da smo si vsaj malo pote­šili lakoto. Ko pa smo nekega zgodnjega jutra spet odšli po hrano, so kar naenkrat nad nami zaceli leteti letala, helikopter­ji, zaceli so tudi streljati. Takrat nas je pa res mocno stisnilo pri srcu!« je še naprej pripovedovala babica Micka. »Hitro smo se skrili v najbližje grmovje, saj v bližini ni bilo nicesar, kamor bi se lahko bolje skrili. Bilo je res grozno. To je bil najhujši trenutek v mojem življenju!« je še dodala babica. »Vidiš zdaj, kaj pomeni SVOBO­DA?« 

Neli se je iz te zgodbe veliko naucila. Zdaj se ne bo nikoli vec pritoževala nad tem, kar ima. 
Lana Virant, 7. a., mentorica Ema Sevšek 
Pod svodobnim soncem 
Slovenija, ti si moja dežela, prelepa dežela slovenska. 
Lepe so pokrajine zelene, gozdovi bogati in travniki dehteci. Obdelana polja in kraji lepi. Velika in majhna mesta in prelepe vasi. 
En vrh je visok, in kdor se nanj povzpne, ta pravi Slovenec je. Ni velika dežela Slovenija, je pa bogata s prelepo naravo in dobrimi ljudmi. Imamo morje, jezera, bistre reke in prelepe gore. 
Jemo dobro in zdravo hrano, ki je iz domacih vrtov in kmetij. 
A ce deželo slovenko ne bomo onesnaževali, bomo v njej živeli zdravi. 
Ce se pa bomo še radi imeli in si bomo pomagali, pod svobodnim soncem se še naprej mirno bomo ucili in lepo igrali. 
Martin Samec, 
6. r., mentorica Ema Sevšek 

Projekt Hrana ni za tjavendan na JVIZ OŠ Dobrepolje 
22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, 24. aprila pa prvi slovenski dan brez zavržene hrane – obsežna akcija s pobudo in zavezami, organizirana v sklopu projekta Hrana ni za tjavendan, ob pomoci programa Ekošola in podjetja 
Lidl Slovenija. 
Metka Laharnar, mentorica projekta Hrana ni za tjavendan na JVIZ OŠ Dobrepolje 
V letošnjem šolskem letu 2020/2021 na naši šoli, tako kot tudi na drugih sloven-skih šolah, v sklopu programa Ekošola in s podporo Lidla Slovenija že šesto leto poteka eko projekt Hrana ni za tjaven­dan. Pri projektu na šoli OŠ Dobrepolje sodeluje skupina ucencev iz 6. razreda. 
Cilj projekta je otroke, mladostnike, starše in ucitelje ozavešcati in izobra­ževati o zmanjševanju in preprecevanju nastanka odpadne in zavržene hrane ter spodbujati prakticno uporabo nepora­bljenih prehrambnih izdelkov v vrtcu, šoli in doma. 

V letih izvajanja projekta Hrana ni za tjavendan je v njem sodelovalo skoraj 
25.000 slovenskih otrok. Povprecno v šolskem letu sodeluje 100 vrtcev, šol in srednjih šol iz vse Slovenije. Z raznoliki-mi dejavnostmi jim je vsako leto uspe-lo kolicino zavržene hrane v povprecju zmanjšati za približno 40 odstotkov. 
Organizatorji projekta Hrana ni za tjavendan in slovenskega dne brez zavr­žene hrane, Ekošola in Lidl Slovenije, si s svojim vsakoletnim prizadevnim delo­vanjem, ozavešcanjem in sodelovanjem s slovenskimi šolami in vrtci prizadevajo za dosego koncnega cilja projekta – za­vržene hrane v roku nekaj let ne bi bilo vec. Navajajo, da je za dosego tega po­membnega cilja treba delovati širše in v delovanje dejavno vkljuciti tudi splošno in strokovno javnost ter odlocevalce. Po-vedo, da le s skupno akcijo ozavešcanja ljudi, spremembo odnosa do hrane in prizadevnim sodelovanjem politike in gospodarstva lahko zavrženo hrano za­jezimo ali celo odpravimo. 
Za dosego cilja zmanjševanja in od­pravljanja zavržene hrane ucenci OŠ Dobrepolje pri krožku pridobivajo po­membna tematska znanja in informacije ter se ucijo nacinov pristopanja k reše­vanju težav (pravilno shranjevanje živil in hrane, uporaba reciklirane kuharije, pravilno locevanje, odlaganje in recikli­ranje organskih odpadkov itd.). 

Ucenci ob tem razvijajo lastno odgo­vorno in kriticno razmišljanje, ki je pot-rebno za njihov optimalni samorazvoj ter pridobitev odgovornega pristopanja in ravnanja z neprecenljivo dobrino – hrano. 
S pridobljenim znanjem ter ponotra­njanjem odgovornosti spopadanja in spoprijemanja z vidikom prehranjeva­nja in odnosa do hrane ucenci pozitivno vplivajo na druge posameznike ter širijo ozavešcanje in obvešcanje nujnosti od­govornega pristopa k spoprijemanju s težavo na razlicne nacine, najbolj pa s svojim zgledom odgovornega ravnanja s hrano. 
Zavržena hrana trenutno na svetu predstavlja enega izmed vecjih globalnih izzivov. Problem zavržene hrane vpliva na financni, eticni in okoljski vidik. V razvitih državah je sveža in poceni hra­na še vedno zelo dostopna. Posledicno ljudje žal še vedno zavržemo ogromne kolicine neporabljene, pretecene in celo sveže hrane. 
Globalno po podatkih Organizaci­je ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) zavržemo štirikrat vec hrane, kot bi je potrebovali, da bi lahko nahranili vseh 820 milijonov lacnih ljudi na svetu. Ob tem pa zavržena hrana tudi neizmerno negativno vpliva na naše okolje. Stran vržemo toliko hrane, kot je pridelamo na podrocju, ki je vecje kot površina Kitaj­ske in Indije skupaj. Za pridelavo hrane, ki konca v smeteh, gre kar cetrtino pora­bljene pitne vode na svetu. Nic bolje ni, ko govorimo o vplivu na povecevanje to-plogrednih izpustov, saj na smetišcih pri razgradnji organskih odpadkov nastaja metan, ki je intenzivnejši toplogredni plin kot ogljikov dioksid. 

(Vir: FAO (http://www.fao.org/nr/ sustainability/food-loss-and-waste/ en/), The State of Food Security and Nutrition in the World, 2018, str. 3.) 
V Sloveniji na leto zavržemo približno 
140.000 ton hrane. S tem zavržemo tudi deset odstotkov energije, 700 milijonov kubicnih metrov vode in vsaj 355 mili­jonov evrov. Povprecen Slovenec na leto zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, kar predstavlja okoli 68 kg hrane. 
Podatki kažejo, da tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, desetina pa v distribuciji in trgovinah z živili. Skrb vzbujajoce pa je, da so slo­venska gospodinjstva odgovorna za vec kot polovico vse zavržene hrane (52 %). S takšnim nepremišljenim ravnanjem s hrano vsako gospodinjstvo vrže stran kar 250 evrov letno. 
(Vir: SURS (https://www.stat.si/Sta­tWeb/News/Index/8433.) 
Delež zavržene hrane v gospodinjstvu lahko vsak od nas zelo zmanjša s pomoc­jo uporabe znanj in orodij pristopanja k odgovornemu ravnanju s hrano (recikli­rana kuharija itd.). 
Skrajni cas je, da se vsi, vsak pri sebi, zacnemo zavedati in sprejemati odgo­vornost, da HRANA RES NI ODPADEK, AMPAK ŽIVLJENJSKO POMEMBNA DOBRINA, KI SI ZASLUŽI NAŠE SPO­ŠTOVANJE. 
Misli in sporocila programa Ekošole in Lidla Slovenija na temo zavržene hrane v okviru projekta Hrana ni za tjavendan, ki nam dajo misliti, so: 
»HRANA NI IN NE SME BITI ODPADEK!« 

»ZEMLJA JE NAŠ PLANET, PLANET, NA KATEREM ŽIVIMO, ZDRAV PLANET NI MOŽNOST – JE NUJA!« 
»VSE SE ZACNE Z IZBIRO. ODGOVORNOST ŠTEJE.« 
»VERJAMEMO, DA LAHKO Z MAJHNIMI DEJANJI DOSEŽEMO VELIKE SPREMEMBE. NAJ HRANA NE BO ODPADEK.« 
»Z UCINKOVITIM UKREPANJEM LAHKO POSTANEMO ZGLED IN NAVDIH ZA DRŽAVE PO SVETU IN PRISPEVAMO K BOLJ TRAJNOSTNI PRIHODNOSTI.« 
Pa še misel, ki se mi poraja v glavi: »CE SMO SE ZNALI NAUCITI NAROBE, SE BOMO ZNALI TUDI NAUCITI PRAV.« 
Informacije o dani tematiki (projekt, dogodki, pobude, zgodbe, ideje, nasve-ti, recepti in še mnogo vec) najdete na naslednjih informativnih spletnih pove­zavah: 
www.ekosola.si 
www.danbrezzavrzenehrane.si 
https://www.boljsi-svet.si/vseh-pet­-recikliranih-kuharij/ 
FB Ekošola, FB Lidl Slovenija 


Državni virtualni kviz gasilske mladine 2021 
Zaradi epidemioloških razmer so dejavnosti, ki jih gasilci izvajamo za naše najmlajše, mocno okrnjene. Tako sta žal v letu 2020 odpadla regijski in državni kviz. Trenutno ne moremo izvajati skupnih druženj, priprav na tekmovanje, ucenja in izobraževanja. Vsi pogrešamo star nacin dela. Zato smo se zelo razveselili, ko je mladinska komisija pri GZ Slovenije 
pripravila virtualni kviz. 
Uroš Gacnik 
Za kviz smo prejeli gradivo, niz vprašanj, ki je obsegal prvo pomoc, požarno pre­ventivo, zgodovino gasilstva ... Nekateri so/smo to gradivo prebrali in se tako malo bolje pripravili na virtualni kviz, ki je potekal od 12. do 21. marca 2021. 
Iz Gasilske zveze Dobrepolje se je prvega državnega virtualnega kviza udeležilo osem mladih iz PGD Videm -Dobrepolje. Glede na koncno statistiko se lahko kot regija Ljubljana II pohvali-mo, da smo imeli na tem kvizu najvec udeležencev (129), prav tako so sodelu­joci prikazali veliko znanja. Na kvizu je sodelovalo 66 cicigasilcev, 271 pionirjev, 327 mladincev, 102 pripravnika in 117 mentorjev. Mladi gasilci in mentorji so se med seboj pomerili v teoreticnem znanju o gasilstvu. Kviz je potekal v sple­tnih ucilnicah in je bil po obliki podoben »obicajnemu kvizu«, dodani sta bili dve nalogi: »spomin« in »poveži slike«. 
Kategorije: 
• 
kategorija CICIGASILCI – od dopol­njenega 6. leta do 11 let (letniki 2010– 2015; GŠTD, 2019) – namenjeno tistim pionirjem, ki še ne berejo dobro; 

• 
kategorija PIONIRJI – od dopolnjene­ga 6. leta do 11 let (letniki 2010–2015; GŠTD, 2019); 

• 
kategorija MLADINCI – od 12 do 16 let (letniki 2005–2009; GŠTD, 2019); 

• 
kategorija GASILCI PRIPRAVNIKI + MENTORJI – od 16 let dalje (letniki 2005 in starejši; GŠTD, 2019). 


Kot mentor sem vesel, da nam je k so-delovanju uspelo privabiti nekaj mladih iz društva, ki jim bo tovrstna izkušnja v nadaljnjem gasilskem udejstvovanju vsekakor koristila. GZS je med vsemi sodelujocimi izžrebala in podelila prak­ticne nagrade. Tokrat se je sreca nasmeh­nila Gašperju Raku, za kar mu iskreno cestitam. Priznanja in nagrado bomo sodelujocim podelili ob prvi priložnosti. 


Zahvalil bi se rad tudi vsem staršem, ki ste spodbujali svoje otroke ter tako od­igrali mentorsko vlogo. Vsekakor pa sem vesel znanja, ki so ga naši tekmovalci prikazali, ter odzivov, ki so jih podali ob koncu kviza. 
Gašper Rak: 
Kakšen se ti je zdel kviz? 

Kviz se mi je zdel v redu, ker na tak nacin še nisem reševal kviza in ker ga je bilo zabavno za reševati. 
Ali pogrešaš stari nacin dela? 

Da, pogrešam, ker sem lahko s prijate­lji in ker je bolj zabavno kot zdaj. 
Ali bi kaj spremenil? 
Ne, ne bi. 
Ali pogrešaš še kaj drugega? 

Da, pogrešam prijatelje, gasilska tek­movanja in še kaj. 
Timotej Rak: 
Kakšen se ti je zdel kviz? 

Kviz se mi je zdel zanimiv, le to me je motilo, ker mi je zelo »štekal«. 
Ali pogrešaš stari nacin dela (skup-no delo)? 
Ja. 
Ali bi kaj spremenil? 
Ne. 
Ali pogrešaš še kaj drugega? 
Ja, druženje s prijatelji. 
Gal Gacnik: 
Kakšen se ti je zdel kviz? 
Najbolj so mi bile všec slikice, ki sem jih povezoval, in spomin. 
Ali pogrešaš stari nacin dela (skup-no delo)? 
Pogrešam gasilce, svoje prijatelje. 
Žan Šporar: 
Kakšen se ti je zdel kviz? 
Super. Ponovil sem stvari, ki sem jih že pozabil, in se naucil novih. 
Pogrešaš stari nacin dela? 
Ja, pogrešam vaje z vedrovko in druže­nje z drugimi v gasilskem domu. ¦ 

Pomladni trenutki iz Zavoda sv. Terezije 
Mesec april se je lepo zacel s praznovanjem velike noci in vsemi pripravami, ki spadajo zraven. Želeli smo si toplejšega vremena, da se odpravimo v svoj park, vendar nas je sneg zadržal na toplem v naših skupnih prostorih. Tako smo si 
pomlad pricarali kar sami … 
Marinka Merzel, Zavod svete Terezije 
Na praznike smo se lepo pripravili. Prip­ravili smo jajca za pirhe, spekli orehovo potico. Za vse druge velikonocne dobro­te je poskrbela naša kuhinja. Vezeni prtic za košaro je bil sveže opran in zlikan za žegen velikonocnih jedil. Po velikem po­nedeljku so nas presenetili sneg in nizke temperature. Ceprav bi se raje greli na spomladanskem soncu, smo si pomlad pricarali kar sami. K sodelovanju smo povabili najmlajše iz Vrtca Videm in jih poprosili, da nam kaj pomladnega nari­šejo. Tako smo naredili razstavo po svojih hodnikih zgornjega nadstropja. Naslov: Pomladni travnik. Stanovalci obcudujejo v svojem parku, da nam zaplešejo, zapo­jejo. Hvala! 


Do takrat si bomo dni krajšali kar na toplem. Radi si kaj specemo, pojemo, ob glasu harmonike pa tudi zaplešemo, za­poslimo svoje roke z raznimi materiali in izdelamo razlicne stvari. Radi poslušamo glasbo, zgodbe iz Dobrepoljske doline … Lepo nam je. 
Da nahranimo svojo dušo, se ob cetrt­kih zberemo na molitveni skupini, kjer se spomnimo vseh živih in pokojnih, ki jih poznamo. Ob prvih petkih nas obišce diakon, Boštjan Dolinšek, da stanovalci, ki želijo, prejmejo obhajilo. Vse to pa si lahko ogledate tudi na spodnjih fotogra­fijah. Bodite dobro. ¦ 


Povzetki dogajanja v Prizmi Ponikve 
Tako težko smo cakali zakljucek januarja in karantene. Nismo potrebovali veliko motivacije, 


da smo se vrgli v naš ustaljeni urnik in dejavnosti. 
Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, Prizma Ponikve 
Ob obletnici smrti najvecjega sloven-skega pesnika Franceta Prešerna smo se zbrali v dvorani zavoda. Obeležitev smo odprli s slovensko himno in spoznali pe­snikovo življenje. Za konec smo zreciti­rali nekaj njegovih del in se posladkali s figami, po katerih je bil naš pisatelj znan. 
14. februarja smo v dvorani priredili Valentinove igre. Stanovalci so se po­merili v razlicnih igrah: pihanje kroglic s slamico, hitrostno zlaganje kroglic v narisano srce in barvanje. Med igrami je tema nanesla tudi na naše prve ljubezni. 

Pustovanje je bilo letos malo drugac­no. Namesto rajanja smo si ga osladkali z izdelavo jogurtovih mišk. V kuhinji so nam pripravili vse sestavine, ki smo jih zmešali v enotno zmes. Z žlico smo jih oblikovali in dali v vroce olje. Ko so se miške same obrnile in lepo zlato zapekle, smo jih pobrali na krožnik. Posuli smo jih s sladkorjem v prahu in pohrustali, da je bil pust res mastnih ust. 


Dan žena smo obeležili v dvorani zavoda. Ženske smo se imele veliko za pogovoriti. Dotaknile smo se izvora tega praznika in teme so zašle v razlike med spoloma in feminizem. Urico smo zakljucile s simbolom papirnate cvetli­ce na vejici ter uhani, ki jih je izdelala stanovalka iz BE Predstruge. Cudoviti so bili. Na dan mucenikov so moški tipic­no prejeli trnovo vejico, slive in klobaso. Sem prepricana, da bi marsikdo bil zelo vesel klobase, ampak smo se letos odlo-cili in s stanovalci naredili slivovo pito. Malo presladka je bila, a verjetno ravno pravšnja za grenka življenja naših muce­nikov. 


kako je butarica sestavljena, in spoznali njeno simboliko. Izdelali smo štiri velike, prisotni stanovalci pa so si naredili tudi majhne šopke, ki so krasili njihove sobe. 
Pirhov smo se letos lotili tradicional-no. Barvali smo jih z olupki cebule. Pre­jeli smo tudi namig, da poleg olupkov dodamo tudi malo turške kave. Mogoce je bila to tista mala skrivnost, da so bili naši pirhi tako lepi. Kar malo nam je bilo hudo, da smo jih naslednji dan morali zdrobiti za naš jajcni namaz. Veliko se nas je udeležilo kulinaricne delavnice in marsikdo je bil rahlo skepticen nad idejo jajcnega namaza. Vsi dvomi so bili preg­nani po prvem ugrizu in pomazali smo celo skledo. 
Aprilske snežinke nam gredo malo na živce. Radi bi se lotili dela na vrtu in v okolici zavoda. Ceprav imamo precej dejavnosti in telovadbo, si želimo dela in sprehodov na prostem. Upamo, da se lahko v prihodnji številki že pohvalimo s svojim vrtom. Vsem bralcem pa želimo potrpljenja in zdravja. 



Prostovoljni bolnicar Žiga Bizjak, heroj korone, od predsednika RS Boruta Pahorja prejel jabolko navdiha 
Bralke in bralci slovenskih regionalnih spletnih medijev so izbrali »heroje korone«, ki jim je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor 25. marca v parku Vile Podrožnik vrocil priznanje jabolko navdiha. Prejel ga je tudi prostovoljni 
bolnicar RKS – OZ Grosuplje Žiga Bizjak. 
Anica Smrekar 
Kot prostovoljec nikoli ne pomisli na pri­znanja, ceprav zavzeto deluje na mnogih podrocjih. Jabolko navdiha je ponosno in spoštljivo prevzel v svojem, predvsem pa v imenu vseh 300 prostovoljnih bolni-carjev Rdecega križa Slovenije, ki so med 28. oktobrom 2020 in 12. marcem 2021 priskocili na pomoc medicinskemu ose­bju pri oskrbi bolnikov s covidom-19 na navadnih in intenzivnih oddelkih v obeh univerzitetnih klinicnih centrih in štirih bolnišnicah ter vec domovih starejših obcanov po Sloveniji. 
Repliko jabolka navdiha junakom clo-vecnosti in upanja je prejelo 17 »herojev korone« v znak hvaležnosti za njihova srcna dejanja v casu epidemije. 
Z vrocitvijo priznanja jabolko navdi-ha je predsednik republike Borut Pahor prejemnicam in prejemnikom izrekel hvaležnost za dobroto in clovecnost, brez katerih ne bi tako dobro premago­vali epidemije. »Obstajajo posamezniki, kot ste vi, ki težke obcutke spreminjajo v upanje,« je dodal predsednik in ob tem izrazil prepricanje, da bodo ravnanja »herojev korone« naletela na obcudo­vanje in pri drugih spodbudila željo, da prav tako pomagajo. 


Žiga Bizjak je prejel repliko priznanja jabolko navdiha za požrtvovalno delo na covidnem oddelku Univerzitetnega kli­nicnega centra Ljubljana. Poleg njega je v UKC Ljubljana pomagalo še sedem bolnicarjev RKS – OZ Grosuplje: Barba­ra Markelj, Vesna Kavšek, Luka in Uroš Mehle, Luka Smrecnik, Tim Strojinc in Lenart Bucar. Vsem je to pomenilo ne­verjetno in pretresljivo življenjsko izku­šnjo. 
Ob zakljucku dela je Uroš Mehle tako strnil svoje vtise: 
»Konec oktobra lani nas je Rdeci križ pozval na pomoc v UKC Ljubljana. Med osmimi prostovoljci RKS – OZ Grosuplje sem se pozivu odzval tudi sam. Sprva sem mislil, da bomo pomagali nekaj te­dnov, pa bo drugi val mimo, na koncu pa sem ostal tri mesece. 
Bil sem v drugi skupini bolnicarjev, ki so imeli uvodno predavanje 30. oktobra 2020. Predstavili so nam delovanje UKC Ljubljana, uporabo zašcitne opreme in nas napotili na naše bodoce oddelke. Prvi delavnik pa je bil kar na praznik, 31. oktobra, in to že takoj 12 ur skupaj. Pa nic zato, ce zmorejo sestre, bom tudi jaz, sem si mislil. 
Prvih nekaj dni sem bil bolj v vlogi opa­zovalca, saj so bile potrebe na oddelku nekaj povsem drugega kot nudenje prve pomoci, za kar smo se šolali na tecaju PP. Gledal sem kolektiv na oddelku, ki je bil zaradi razmer nabran od vsepovsod, iz raznih oddelkov UKC-ja. Kljub temu so delovali kot dobro namazan stroj. Medi­cinske sestre so izvajale nego in terapijo za bolnike. Diplomirane sestre so jemale vzorce krvi, nastavljale kanale, skrbele za dokumentacijo. Zdravniki so predpiso­vali zdravila, kisik in se po najboljših mo­ceh trudili obdržati bolnike pri življenju. Imeli smo 'cisto sestro', ki je tekala po hodnikih in prinašala posteljnino, pre­pisovala vitalne znake pacientov, urejala krvni sladkor. Gospodinje so odnašale vzorce v laboratorije in prinašale zdravi-la iz lekarne. Vsak je imel svojo nalogo, ki jo je opravljal, da je vse gladko potekalo. 

Mene so najprej dolocili za 'cistilko'. Moja naloga je bila pranje vizirjev in natikacev, pobiranje smeti, polnjenje materiala, torej bolj režijske zadolžitve. Proti koncu sem se dovolj naucil in 'na-predoval' do 'ciste sestre' in sem že lahko pomagal sestram, ki so v sobah skrbele za paciente. 

Ob koncu dela bi se rad zahvalil ce­lotnemu osebju na Vrazovem trgu. Hvala za vašo potrpežljivost na zacetku dela, ko sem vas le debelo pogledal, ko ste mi na­rocili, naj prinesem loncek za urin. Hva-la za vaše ucenje, da sem vam na koncu lahko že podajal material za nastavljanje kanalov ali odvzem krvi. Hvala za nepo­zabne trenutke, za smeh, ki nas je razbre­menil med težkim delom. 
Skupaj smo preživeli težko obdobje epidemije, žal smo se prepogosto srece­vali s smrtjo. Vendar nas je vsak bolnik, ki je odšel ozdravljen z oddelka, dvignil in dodatno motiviral, da delamo naprej – za njih, ki se borijo za življenje. 
Marsikdaj je bila pot domov težka za­radi utrujenosti. Ko sem se peljal še zad­njic domov z dela, je bila pot še težja. Ne zaradi utrujenosti, temvec zaradi vseh lepih spominov, ki so privreli v misli, in vseh prijateljskih vezi, ki so se spletle med nami. Zagotovo se bomo še srecali 

– upam, da ne v bolniški sobi, temvec na prijetnem druženju.« 
Ob tej priložnosti vabimo srcne ljudi, da se vkljucijo v vrste naših prostovoljnih bolnicarjev. Za vec informacij smo na vo­ljo na telefonski številki 051 380 351. ¦ 

Dejavni april v ŠK GROŠ 


Pomladno sonce nas vabi k preživljanju casa na svežem zraku, skupaj z njim tudi v študentskem klubu GROŠ spodbujamo gibanje v naravi ter raziskovanje urbanih ali pa skritih kotickov lokalnega ali širšega okolja. 
Tjaša Bregar, ŠK GROŠ 
Mesec marec smo zakljucili z virtualnim potovanjem po ameriški celini. Študent­ki Anamarija Ahlin in Anja Malovrh sta z nami delili izkušnjo poletnega dela in potovanja po Združenih državah Ameri­ke. Med 14. in 16. aprilom pa je potekala vsakoletna akcija darovanja krvi: Castim 1/2 litra, ki smo se ji pridružili tudi štu­dentje. 
Ko je naš klub bolj ali manj sameval, je v klubskih prostorih potekala prenova. Ob njej so se nam porodili številni oblike in koncepti prostora. Eden izmed njih je bil tudi urbana džungla. Ker nam je bila misel urbane džungle tako všec, smo na to temo razpisali fotografski natecaj. Vse zainteresirane vabimo, da nam fotogra­fije pošljete do petka, 30. aprila 2021, na e-naslov: natecaj@klub-gros.com. 
Vsa epidemiološka situacija je študen­te in dijake prikovala pred racunalniške ekrane. Z namenom, da spodbudimo gi­banje v naravi, smo pripravili nagradno igro: Pofockej se na vrhu. Tako smo v vsa­ki obcini, v kateri delujemo (Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje), izbrali tri vrhove, ki so okronani s QR kodo, pre­ko katere poteka »fockanje«. Tisti, ki se pofockajo na vseh treh vrhovih v obcini, sodelujejo v nagradni igri. K sodelovanju v prvi vrsti vabimo svoje clane, poleg njih ste lepo dobrodošli tudi drugi obcani Grosuplja, Ivancne Gorice in Dobrepolja. 


Bodite na preži, saj bomo poskrbeli za zanimive dogodke tudi v prihodnje. Vec informacij o prihajajocih dogodkih in delovanju kluba najdete na spletnih omrežjih, zato vas lepo povabimo k spremljanju objav na naših Facebook in Instagram profilih ter spletni strani www. klub-gros.si. 
Uradne ure pa ostajajo v zdaj že usta­ljenem urniku. V Grosuplju potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 
20. uro, v Ivancni Gorici ob torkih, med 
18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po pred­
hodnem dogovoru. Groševcu ni nikoli dolgcas! ¦ 

Takoj ko bo to mogoce, se bomo ponovno srecali 
Covid-19 je marsikomu od nas korenito spremenil življenjski slog. Protikoronski ukrepi, predvsem pa skrb za naše zdravje ter zdravje vseh okoli nas, so nam onemogocili marsikatero od naših obicajnih dejavnosti. Tako so svojo dejavnost morala trenutnim epidemiološkim razmeram prilagoditi tudi razlicna društva, v katerih delujemo. 

Franci Zorko, sekretar OZVVS Grosuplje 
Eno takšnih je tudi Obmocno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki že 24. leto skrbi za ohranitev pozitiv­nih vrednot slovenske osamosvojitve ter osamosvojitvene vojne v obcinah Grosu­plje, Dobrepolje in Ivancna Gorica. Naša skrb je posvecena tudi našim clanicam in clanom, veteranom vojne za Slovenijo. Zavedamo se, da vecina od njih potrebu­je neposredni stik in druženje s svojimi soborci, ki pa je v danih razmerah one­mogoceno. Toda takoj ko bodo razmere dopušcale, bodo ponovno zaživele vse naše dejavnosti. 
Ponovno se bomo udeleževali razlic­nih pohodov in spominskih svecanosti, posvecenih slovenski osamosvojitvi. Še posebno pozornost bomo posvetili do-godkom izpred 30 let. Zaživele bodo šahovska, kegljaška in strelska sekcija. Udeleževali se bomo veteranskih tek­movanj ter nekatera tudi sami organi­zirali. Podali se bomo na izlet v kraje, pomembne za slovensko osamosvojitev. Programe za vse dejavnosti imamo prip­ravljene. Predsedstvo združenja jih je na svojih, sicer korespondencnih sejah, že potrdilo. Cakamo le, da nam epidemio­loške razmere omogocijo njihovo ures­nicitev. Takoj ko bo to mogoce, se bomo srecali tudi na zboru clanov. 

V preteklem letu smo bili kljub vsemu pogosto v stikih s clani združenja, ceprav najveckrat le telefonsko ali pa po elek­tronski pošti. Pomagali smo jim pred­vsem z nasveti o uresnicevanju njihovih pravic, ki jih je prinesla sprememba za­kona o vojnih veteranih. Ta namrec dr­žavljanom z urejenim statusom veterana daje dolocene pravice že z dopolnjenim 
50. letom starosti. 
V upanju, da se epidemiološke razme-re cim prej izboljšajo, želimo tako svojim clanicam in clanom kot tudi vsem dru­gim obcankam in obcanom, da ostanete zdravi. Za to pa lahko v veliki meri, z od­govornim odnosom do vseh potrebnih ukrepov, vkljucno s cepljenjem, poskrbi-mo tudi sami. 
Na koncu pa vsem svojim clanicam in clanom ter vsem obcankam in obcanom cestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela. Naj zastave na naših domovih za­plapolajo prazniku v pozdrav. ¦ 

TD Dobrepolje vas v sodelovanju z Obcino Dobrepolje vabi na 
drugi pohod po poteh obcinskih meja 
»Ko delajo noge in pljuca, delajo tudi možgani« 
Dobimo se v soboto, 15. maja 2021, ob 7.30 pred TIC-em na Vidmu. 
Pot bomo nadaljevali pri kozolcku, ob razpotju cest za Videm, Cušperk in Ilovo Goro, zakljucili pa pri gostišcu Adam v Ponikvah. Na poti druge etape bomo na tromeji obcin Dobrepolje, Grosuplje in Velike Lašce postavili mini kamnito piramido s tremi kamni na vrhu v barvah obcin in napisom. Na ta nacin bomo oznacili vse obcinske tromejnike na svoji poti. Obvezna ustrezna pohodniška oprema: obutev, oblacila, pohodne palice, voda, malica … TD prevzema le vodenje, udeležba na lastno odgovornost. Pohod bo trajal pet do šest ur. Poti bodo razlicne, od asfalta, gozdnih poti in stez do brezpotja. Druga etapa bo usmerjena v okolico Cušperka, Starega gradu, Limberka, Zabukovja, Rajturna do Ponikev.  Obvezne predhodne prijave do cetrtka, 13. maja 2021, na tel. št.: 041 962 823 ali e-naslov: td.dobrepolje@gmail.com. Startnine ni, prispevek za prevoz 2 €. VABLJENI! Koronadnevi so naredili svoje, ampak mi smo dobre volje, ker okrog nas je Dobrepolje.  
Sodelovali in povezali se bomo z Dušanom Cimermanom iz Cušperka.  
 
Vsak pohodnik bo vpisan v seznam vseh etap, ki jih bo opravil.  
 
 
Upoštevali bomo vsa priporocila in navodila NIJZ ja.  

Kmetijstvo v naši prelepi obcini 
Franci Kastelec (v imenu Odbora za kmetijstvo Obcine Dobrepolje) 
Pozdravljeni Dobrepoljci in Dobrepolj­ke. 
Živimo v zelo nenavadnih casih, saj nas je doletelo negotovo obdobje »ko­rone«. Nihce od nas si še pred casom ni predstavljal, da se življenje lahko ustavi zaradi enega samega virusa. Vecina ob­canov smo imeli dokaj dober življenjski standard, ki pa se lahko cez noc spreme­ni. Upamo, da bo tudi to kruto življenjsko obdobje kmalu za nami in se bo življenje povrnilo v stare smernice. 
Kot clani Odbora za kmetijstvo Ob­cine Dobrepolje bi vas radi spomnili, da v življenju ni vedno lahko. Kot nas je presenetila epidemija, nas lahko prese­neti tudi pomanjkanje živil in dobrot z domacega polja. Živimo v prelepi dolini, ki nudi kmetijski proizvodnji odlicne po­goje. Žal smo Dobrepoljci in Dobrepolj­ke pozabili, da smo bili še nedolgo tega kmecki delovni narod. Prišel pa je cas, ko se kar naenkrat v tej dolini nic vec ne splaca. Kmetje žal svojo dejavnost opuš-cajo zaradi velikih proizvodnih stroškov in nizkih prihodkov. Obcani kupujemo sorazmerno poceni hrano v velikih su­permarketih, za katero pa ne poznamo ne izvora in ne kakovosti. 

Upamo, da bomo vsi skupaj spregle­dali, da ima pridelek z domacega vrta neprecenljivo vrednost. Pozabili smo namrec, da bi moral biti vsaj v naši doli­ni, zaradi korenin, v katerih smo odraš-cali, kmet spoštovanja vreden poklic. Na splošno smo v družbi kmeta odrinili na stran, pozabili pa, da se v tem poklicu skriva veliko strokovnosti (strojnik, mali živinozdravnik, poznavalec fitofarma­cevtskih sredstev, varovalec narave in ne nazadnje dober komercialist), da s tako mizernimi dohodki sploh še vztraja in ohranja našo lepo naravo. 
Polagamo vam na srce, da ne gleda-mo samo na rentabilnost, pac pa tudi na nekaj dobrega za svoje zdravje in lepo urejeno obcino. 
Poplave v obcini Dobrepolje 
Alojz Nucic 
Naš obcan Mitja Pecek je v Našem kra­ju že pred dobrimi štirimi leti (januar in februar 2017) zelo kakovostno in stro­kovno povzel napacne gradnje objektov in premike zemljine v vecstoletne vodne poplavne koridorje. 
Predstavil je tudi prispevna podroc­ja padavin, kolicine, pretoke, dotoke in sposobnost ponikanja v funkciji casa. Obcina, ki ima številnejšo zasedbo kot pred tem, bi morala združiti v tiskani iz­vedbi pomembne zapise naših predni­kov in sodobnikov o poplavah, da gremo lahko korak dalje. Porecje Ljubljanice in Krke že v naravi uporablja retenzije kraških polj za blažitev konic pretokov. Podobno je z zadrževalnikom v Grosu­pljem. 
V Našem kraju župan navede, da se raziskuje varianta o nic ali zmanjšanem dotoku poplavne vode v Struge. Na se­stanku dne 26. februarja 2020 na obcini se nam pokaže posnetek malih požiral­nikov na vzhodnem delu doline in da si poplavna voda v preizkusu potopitve poišce požiralnike. Ce jih ni, se dotok blokira – zasuje. Torej izvedbo napac­nih gradenj – potopitve zahodnega dela doline – ponoviti še na vzhodnem delu, kjer poteka glavni kanalizacijski vod v CN. 

Idejna zasnova suhega zadrževalnika za 2 mil. m3 poplavne vode pred Poti­skavcem pomembno zmanjšuje obseg možnih poplav v Strugah in visokih pre­tokov na obmocju Kostanjevice na Krki. Material pribl. 42.000 m3 za izvedbo nasute pregrade z regulirno zapornico, nivelacijo ceste, zašcite Brezij je poleg. Pobocje se odpre za gradnjo hiš s 100 % energetsko samooskrbo. 
Profil, min. 40 m2 preseka pod preliv­nim robom, naj iz Predstrug sledi liniji ob hribu, pred Podpecjo v nivoju kot pred pribl. 45 leti. Pridruži se mu iztok iz Krajckove doline z nivojem odtoka prav 
Upamo, da se bomo nad tem vsaj malo zamislili ter nadaljevali delo naših prednikov. Vse, ki pa imate veselje do na-rave in kmetijstva, pa bodrimo, da svoje delo nadaljujete in spodbujate še druge, da bi zaceli z obdelovanjem zemlje ali rejo živali po svojih zmožnostih. 
Ker se zavedamo, da je zacetni financ­ni vložek za resno kmetovanje izredno velik, spodbujamo vse zainteresirane, da lahko zacnejo s kmetijsko dejavno­stjo z bistveno manjšimi vložki, kot so na primer: pridelava zelenjave, pridela­va pišcancjega mesa, pridelava jajc, reja drobnice, cebelarstvo in ne nazadnje eko kmetovanje. 
Ce smo s tem clankom vsaj koga spod­budili k obuditvi dejavnosti ali pa k naku­pu lokalno pridelane hrane, smo dosegli svoj namen. Za strokovno pomoc pa se lahko vedno obrnete tudi na kmetijsko svetovalno službo, mob. št.: 041 310 197. 
Z lepimi pozdravi.  ¦ 
tako iz tistega casa. 
Nam otrokom so bili ti veliki pretoki in pogled na velike vodne površine ob po­gostnih poplavah silno zanimivi. Mimo ruševin župnišca, ob kozolcu smo šli v opazovanje vedno cez montažno dvo­smerno brv, danes med hišama Alojza Strnada in Igorja Ahacevcica. Z varne razdalje smo obcudovali veliko hitrost in kolicino pretoka vode mimo Drnulceve kapelice, ko je hrupno pritekala v jezero 
– videmski napajalni bajer Curk. 
Ne podcenjujmo izkušenj posestni­kov, ki so spremljali smer, kolicine in cas vodnega toka skozi svoje parcele ob raznih poplavah. 
Predstavitev tiskane zgodovine po­plav obvezno zaceti s potekom l. 1933 za celoten tok. V Podgorico je voda pritek-la iz Bliskove doline pred pokopališcem v prvo Štehovo, v Gregorjevo, v drugo Štehovo dolino (sedaj vse izven funkcije ponikanja), v Šporarjevo, od koder je šel krak vode skozi vrtove v sredino vasi, kjer je zalila Hrenovo hišo, drugi v Kaplanovo dolino. Vas je intenzivno kopala jarek od tu, da bi vodo usmerila v naslednjo Smo­larjevo dolino (zasuta), a se je ustavila. Lastnik Anton Hren je nivo hiše dvignil leta 1950 za najmanj 1,2 m. Klet vile pi-satelja in gospodarstvenika Frana Jaklica na –3 m z zunanjim vhodom je bila suha. Tok vode v smeri Bruhanje vasi je mit. 

Je pa prakticno mogoc delni, kontroliran odvzem poplavnih voda pod nivojem sedanje drenaže meteornih voda Ratik, izvedene pred 33 leti. Kakšnih omembe vrednih kolicin v dve dolini po 40.000 m3 z malimi požiralniki ne bosta mogli sprejeti. V vsakem primeru pa se mora zašcititi že sedanji iztok s pilotno steno. Porušenih (spodkopanih) je že osem 
Ob 25-letnici delovanja ŠD Dobrepolje 
cevi. Nevarno se bliža glavnemu kanali­zacijskemu vodu. Z izpiranjem zemljine v podzemlje v kolicini pribl. 3000 m3 se površina neverjetno hitro spreminja. 
Vsak projekt, s katerim motimo kon­tinuiran dotok fekalnih voda v centralno CN, je zgrešen tako zaradi fermentaci­je kot poplav z mešano kanalizacijsko vodo. ¦ 


V letošnjem letu obujamo spomine na dogodke, ki so se odvijali med 25 letnim delovanjem društva. Tokrat se 
spominjamo Iger brez meja, ki so bile v Torinu leta 1996. 
Alojz Kuplenk 
To je bila najbolj smela akcija, ki si jo danes športno društvo ne more niti zamisliti niti izpeljati. Ce pogledamo samo stroškovni del, ki je znašal vec kot polovico sredstev, ki jih je letos na­menjenih v proracunu obcine za šport. Potem bi se pojavila težava pri iskanju primernih kandidatov za tekmovanje, ki bi bili primerno pripravljeni, fizicno in psihicno. Celotno akcijo smo pripravljali entuziasti, ki se nismo spraševali ne po denarju ne po casu. Gnala nas je želja, da dokažemo, da je lahko tudi majhen podeželski kraj konkurencen veliko ve-cjim krajem oziroma mestom. Ponesli smo lepote Dobrepoljske doline širom Evrope, saj je celotni dogodek prenašala televizija. ¦ 


Slovenska olimpijska bakla – tudi v naši obcini 
(25. maja 2021) 

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez bo tudi letos v sodelovanju s številnimi deležniki in partnerji izpeljal enega najvecjih projektov, ki bo v vsakem koticku Slovenije spomnil na prihajajoci najvecji športni dogodek – poletne olimpijske igre v Tokiu. Olimpijska bakla bo v torek, 25. maja, gostovala tudi v naši obcini. Njen obisk bomo združili z uradnim odprtjem nove športne dvorane na Vidmu. 
Bojan Novak 
O PROJEKTU SLOVENSKA OLIMPIJSKA BAKLA: 
Premierno pot olimpijske plamenice po Sloveniji je Olimpijski komite Slovenije organiziral pred dobrimi tremi leti (pred zimskimi igrami v Pjongcangu). Tokrat pa je projekt Slovenska bakla (kljub ne­gotovim razmeram, povezanimi z ukrepi za zajezitev epidemije) še bolj obsežen in dostopen slehernemu Slovencu. Gre za promocijski projekt, v katerega želijo or-ganizatorji vkljuciti cim vec lokalnih lju­biteljev športa, dejavnih otrok, zdajšnjih in nekdanjih vrhunskih športnikov ter gospodarstvenikov in drugih obcanov. 
Rojstvo bakle se je zgodilo v cetrtek, 

22. aprila, v jeklarni SIJ Metal na Ravnah na Koroškem. Do 23. julija, torej v 81 dneh, bo bakla obiskala vseh 212 obcin »Priprave naših športnikov na OI v bo ves cas dejavno spremljala pot bakle, v Sloveniji. Z baklo želijo širiti vrednote Tokiu potekajo intenzivno, naša želja je, kjer bodo dnevno objavljeni novice, na­olimpizma, sporocila solidarnosti, upa-da se na igre uvrsti cim vec panog oziro-govori, zanimivosti in fotografije z vseh nja in jeklene volje. Želijo tudi pokazati, ma naših tekmovalcev. In kot nekakšno koncev Slovenije. da sta rekreativni in vrhunski šport med spremstvo je Slovenska bakla res pravi seboj tesno povezana. projekt, z veliko željo, da olimpijski duh O BAKLI: 
V tem casu bo po naši deželi baklo ponesemo v vse delcke naše Slovenije. Na Slovenska bakla za olimpijske igre Tokio nosilo predvidoma vec kot 5000 tekacev, OKS ju smo že imeli podobne projekte, 2021 je izdelana iz recikliranega jekla ki bodo pretekli poljubno razdaljo. Orga-vendar v precej manjšem obsegu, to pa Skupine SIJ –Slovenske industrije jekla, v nizatorji se zavedajo, da bo projekt v teh je res obsežen projekt, za katerega sem kombinaciji z lesom. Z baklo se Skupina casih uspešen le, ce se bodo vsi deležni-preprican, da bo tudi zelo uspešen in od-SIJ priklanja vsem športnikom, ki bodo ki temeljito držali navodil in priporocil meven.«barve Slovenije zastopali odgovornih glede situacije z epidemijo  Urška Žolnir Jugovar, naša zlata olim-na olimpijskih igrah v dalj­covida-19.pijka in ambasadorka Slovenske bakle, je nem Tokiu. 
 Bogdan Gabrovec, predsednik OKS-dodala: 
-ZŠZ, je pred zacetkom projekta povedal: »Veselim se, da bom v prihajajocih te-Material: bukov les in dnih spoznala marsikateri skriti koticek reciklirano nerjavno jeklo: Slovenije. Ponosna sem, da sem ambasa-inox 304 in inox 316L. dorka te bakle, in seveda bom prisotna Teža: 1951 g, višina: 72 cm, na nekaterih lokacijah. Pozivam vse, da fi krone: 105 mm, fi rocaja: se nam pridružijo, ce ne drugace, pa vsaj 40 mm. virtualno. Saj skupaj zmoremo in skupaj Narocnik izdelave: Skupina rastemo!«SIJ – Slovenska industrija 
 Vse v zvezi s projektom Slovenska jekla, 2020. bakla lahko bralci najdete na spletni Oblikovanje: Vasja strani bakla.olympic.si, torej na strani, ki Ambrožic, u. d. i. obl. 



PREDVIDENA POT BAKLE V NAŠI OBCINI: 
Pot bakle v naši obcini je zasnovala Zveza športnih organizacij Dobrepolje, z glav­nima partnerjema – Obcino Dobrepolje in Osnovno šolo Dobrepolje. 
Baklo v obcino dobimo v torek, 25. maja, ob 12.30. Prevzamemo jo od ko­legov iz sosednje obcine Velike Lašce (v Ponikvah). 
Najprej jo bodo tekaci (vedno jo nese en odrasel tekac, ki ima v spremstvu dva otroka) ponesli po Ponikvah, nato pa bo bakla z uradnim avtomobilom prepelja­na v Struge, kjer jo bodo tekaci ponesli od podružnicne šole do odcepa za Poti­skavec. Sledi nov prevoz bakle, tokrat do Kompolj (do podružnicne šole). Tudi tu jo bodo tekaci ponesli po vasi. 
Sledi prevoz bakle do središca Bru­hanje vasi, od kjer pa bodo baklo teka-ci ponesli skozi vas do Podgorice, nato pa naprej do središca Vidma. Od tod bo bakla potovala do osnovne šole, kjer jo bosta sprejela župan Igor Ahacevcic in 

naša zlata olimpijka Veselka Pevec. 
Skupaj jo bosta prenesla do športne dvo­rane, kjer se bo bakla nekoliko ustavila. 
Medtem ko bomo s povabljenimi gosti izpeljali še epidemiji prilagojeno slove­sno odprtje nove športne dvorane, bo skupina tekacev baklo najprej odpeljala do Hocevja, tam pa jo v teku skozi vas pri 
V ZŠO smo z veseljem sprejeli vlogo koordinatorja projekta slo­venske bakle. Že pred tedni smo dolocili okvirno traso oziroma pot bakle skozi našo obcino. Preostane nam še dolocitev tekacev oziroma nosilcev. Baklo bodo skozi našo ob­cino ponesli predstavniki domacih športnih društev in osnovnošolci. 
Aleš Tegel, predsednik ZŠO Dobrepolje 
gasilskem domu (ob 14.30) predala kole­gom iz Obcine Ivancna Gorica. 
Vabimo vse, ki živite v bližini trase potovanja bakle, da med 12.30 in 14.30 spremljate pot tekacev. ¦ 
SLAVNOSTNO ODPRTJE ŠPORTNE DVORANE: 
Na obcini si prizadevajo, da bi slavnostno odprtje športne dvo­rane kljub epidemiji izpeljali na slovesen nacin. Ce bodo razmere dopušcale, boste tisto popoldne povabljeni, da se udeležite ogleda (zunanjosti in notranjosti) naše športne lepotice. Ker je situacija precej nepredvidljiva, je v tem tre­nutku še nekaj neznank, a o vsem boste pravocasno obvešceni na ob­cinski spletni strani. 
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš vec. 
ZAHVALA 


......... ......... ... ..................... .............. .....	 .	 ........... .	 .... ........ ............... .... 
.............	 ......... ................. 


....... !"#$.......... 
..$%.$%..$.%........... 	................... 	.. ......	...&......................'........ 	... 	......................... 
&........... 	......... 	.	..........& 	... ....... 	.....................'.......... .. 	(................&.....	.......	(. ..........&............... 	.	................. ..(....... 	..... 
............'........ 	..............	(. .......	(....	 &... 	.....	(.........	(. 
...	..................... 	.................. 
......(....... 	.................. 
..........	 ....	 .............. 
................................. ... 
V 80. letu starosti je tiho odšla od nas ljubljena mama, stara mama in prababica 
EMA ŠUŠTAR 

iz Male vasi (16. 2. 1942–14. 4. 2021). 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vašcanom in znancem, Društvu invalidov Grosuplje in Društvu upokojencev Dobrepolje za izrecena ustna in pisna sožalja, socutne misli in tolažbo ob boleci izgubi. Zahvala vsem za podarjeno cvetje, svece, darovane maše in za zvonjenje v podgoriški cerkvi. Posebna zahvala g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred, Marti Šuštar za molitve v vežici, pogrebni službi Novak za organizacijo in lepo izpeljavo pogrebne svecanosti in pevcem za odpete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste se v vežici poklonili njenemu spominu in jo pospremili k vecnemu pocitku. Naj vsem, ki ste jo poznali, ostane v lepem spominu. 
Žalujoci: vsi njeni 

Vsem cenjenim strankam sporocam,  da frizerski salon FRIZURCA spet obratuje. 
DELOVNI CAS 

PONEDELJEK–SOBOTA (po predhodnem narocilu) NEDELJA IN PRAZNIKI – ZAPRTO! 
Stranke naprošam za predhodni dogovor za dolocitev termina izvedbe frizerskih storitev. Za narocilo poklicite na tel. številko 041 912 322. 
HVALA ZA RAZUMEVANJE! 
Beti Rebolj s.p. 

Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče, 
01 7881 999,  031 331 919  www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter 

pika. 
vsakemu 
svoja. 
Pika kartica je namenjena vsakomur, ki si želi prihrankov, sodobnega nakupovanja in ugodnejših nakupov po svoji meri. 
za vsakega nekaj, za vse dobro. 



Ob izbranih SREDAH podarjamo dvojne pike. 

KLUB LUMPI: NOVAVRATA V OTROŠKI SVET 

Vclanite se v Klub Lumpi, kjer se vse vrti okoli vaših najmlajših. 
Poskenirajte QR-kodo, naložite mobilno aplikacijo Moj M in kliknite ikono Klub Lumpi. 

Clanstvo vam prinaša: 

ZBIRANJE PIK VREDNOSTNE KUPONE ZVESTOBE 
KNJIŽICE KUPONOV EKSKLUZIVNE PONUDBE 
KORISTNE NASVETE 




Cvetlicarstvo, 
pogrebne in pokopališke storitve 

Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si 



JANEZ POZNIC s.p. 
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 
Hvala za obisk – se priporocamo! 




Matej    
Stane    



info@brata-tomsic.si 
www.brata-tomsic.si 

V NAŠI PONUDBI IMAMO: 
PVC okna in vrata   . ALU okna in vrata   . Sencila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, screeni, pliseji, notranje žaluzije, komarniki, tende, ... ) . Sekcijska in industrijska garažna vrata    . Rolo garažna vrata    .• Okenska ALU polkna    . Notranje in zunanje police    . Strešna okna VELUX    . Suhomontaža Knauf in Rigips    . Avtomatska drsna vrata