0 bolezni, napakali in drugih skodljivih rečeh pri sadnih drevesih. [Spisal A. Stamcar.') (Dalje.) XIII. Gobe na koreninah. Te se vidijo po vprhu na koreninah , posebno kadar so drpvpsa v prpmokro zpmljo vsajenp. Odpravijo sp, ce se zemlja okrog debla pusuje z dobro zmeletim živim apnotn. Ako se pa gobe drevesa polotijo, naj se porežejo, šanta se s cepionim vozkom zamažp. Tudi z vodo znipšanim apiiom, je prav dobro drevo namazati, da se ga gobe ne primejo. XIV. Nerodovitnost dreves. Drevo je nprodovitno, kadar nikdar ali celd nialo sadii rodi. To pa se godi zavoljo ninogih vzrokov. Velikokrat pride ta bolezen iz napačnega obrezovanja ali iz nepripravne zemljp, ktera se drevesu daje že pri odgojevanji. Če drevo v mladosti prphitro raste, ga (pdaj hitra rast zaderžuje v rodovitnosti; ko pa drevo doraste, tudi postane rodovitno. Veliko plenien je takih , da v niladih letih le bolj deblo in veje rede; ko pa npko število let, svojo starost doveršijo, postanejo rodovitni. Take drevesa, ki bolj na starost rodovitni postanejo, so veliko boljše, terdnejše in rodovitnjiše, kot une, ki jih rodovitnost v mladosti tako rekoč zaduši, take prezgodaj omagajo, in na starost so rade bolehnp, nprodovitne in tudi pred poginejo. Včasi je nprodovitnost že tudi v naravi in plemenu sadja, ker veliko je (akili dreves, da niso nikoli prav zeld rodovitne; pomaga se temu, če se drevo v drugo bolj rodovitno plpme precepi. Velikrat pa so drevesa le en čas nerodovilne. Nektero drevo rodi eno lpto sadje, polem poneha dve ali tri leti; to pride iz raznega podnpbnpga zračja, raznih vreoien , pri kterih se cvptje rado pokonča. Mnogokrat pa tudi škodljivi marčesi nerodovitnost napravijo. — Nerodovitnost sadnih dreves pa tudi izvira iz prevelike starosti dreves in od predebele, mertve in rapove kože na njih. Drevesom se pomaga da niso nprodovitnp: 1) če se okrog vpje, ktera ni nič, ali celti nialo rodila, koža cn palec na široko zarpže; pa vre/.ati se le sibp do samo bple kožice, pa se ne sme nič raniti; potem se odvzame eno četprt palca gornje do bele kože okoli in okoli preč; rana pa naj se obeže z bolj mokrioi mahom. Veje, na kterih se ta nzdravilni perstan* vreže, bodo rodile še le drugo lpto. Po vsem deblu bi pa ne svetoval kaj lacpga narediti, kpr drpvo bi zeld cvptelo, preobilno rodilo, in bi moglo od prevelike rodovitnosti in silp o dveh ali trph letih onpmagati. #) 2) Rodovitnost dreves se tudi pospeši, ako se vprhina rujava koža od verha do korpnin po podolgem prerpže; samo notrajna na lesu Ipžeča koža se ne sme prerezati. To naj se zgodi na jutrajni ali vpčerni strani drevesa. Pri starih nprodovitnili drevpsih, se mora vsa debpla, mertva koža do sselene kožice odvzeti; drevo pa naj se potem zavije v slamo ali niah, in naj bo tako dofgo povilo, da deblo dobi novo, gladko kožo. 3) Dobro je tudi, če se kropi okoli debla , pa laiii oe se zeralja bolj gnoji ali slaba perst z dobro nadompsti. Tudi vse take zeliša, ktere ioiajo velike, goste korenine, in zeld v tla sežejo, naj se spravijo od dreves, ker preveč pijejo zempljskpga živeža. Tudi koristi drevesu , če se mn enolptni odraski nekoliko odrežejo. (D.ije ?Hh.) *) 0 tem bom kaj vec govoril, kar bom zapazil po večletn! skušnji. pi,