Ivan GAMS POTRES 6 .MAJA 1976 IN NEOTEKTONSKA M O R F O L O G I J A STARIJSKEGA P O D O U A Jakost in uč inke potresa 6. maja 1976 v zgorn jem Posočju bodo se izmolog i in d rug i s t rokovn jak i ne - dvomno podrobneje p rouč i l i in kasneje o b j a v i l i svoje z a k l j u č k e . Na n j i h o v i osnovi bo mnogo laže u- go tav l j a t i zveze med se izmičnost jo tega ozeml ja in re l i e fom. Vendar nas doslej znana dejstva deset dni po potresu in pred oddajo grad iva za to š tev i lko Geografskega obzorn ika že nava ja jo k nekater im domnevam, k i u tegnejo b i t i nov v i d i k k to lmačen ju r e l i e f a , kot nam je b i l p redstav l jen na desetem zborovanju s lovenskih geografov I. 1975 v Bovcu. Skoraj gotovo j e , da je od posoških k ra jev dož i ve la na j več je potresno razrušenje vas Podbela, čeprav je b i l o nekaj vasi v Breginjskem ko tu b l i ž e ep icen t ru v K a r n i j i . G l e d e na oddal jenost od njega so č u t i l i j ač je potresne sunke na južnem robu J u l i j s k i h A l p kot severne je , Tolmin b o l j kot enako odda- l jene Rateče, Kobar id bo l j kot Bovec. K a ž e , da so b i l i j a č j i sunki v z d o l ž tako imenovane per i jadranske prelomne c o n e , ob ka te r i se je raz - v i l a tud i do l i na Soče med Mostom na Soči in Kobar idom. Od tu o k o l i 2 km široka do l ina z a v i j e p ro - t i zahodu po p o d o l j u , k i ga A. M e l i k v svo j i k n j i g i Slovenski A lpsk i svet imenuje po vasi Staro selo Staroselsko do l i no a l i t ud i Podmatajursko podo l j e . V tem č lanku bomo osta l i pr i po imenovan ju po te j vas i , vendar z bo l j l judsko pr idevniško ob l i ko -S ta r i j sko podo l je (glej K ra jevn i leks ikon S loven i j e , I . str . 422) . Izven krasa je v S loven i j i tu morebi t i na j več je nesorazmerje med drobnim po tokom, k i t e - če po dnu d o l i n e , in o k o l i 2 km širokim podo l jem. Tu je tud i n i z k o , na oko neopazno do l insko raz - vod je med pr i tokom Nad i že in pr i tokom S o č e - I d r i j c o . Na to nesorazmerje so posta l i pozorn i vsi dose- dan j i morfološki r az i skova l c i . Vse raz l i čne raz lage je z nazorn im pr ikazom nenavadn ih mor fo lošk ih raz - mer lepo opisal A. M e l i k v svo j i že omenjeni k n j i g i Slovenski A lpsk i svet in j i h tu ne kaže p o n a v l j a - t i . Vz rok nesorazmerja med široko do l i no in majhnim potokom so več inoma iska l i v p re toč i t vah , b o d i - s i Nad i že po Soči a l i obra tno . Pustimo vprašanje odprto za bodoče raz i skova lce , a l i je kdaj Soča tek la preko Star i jskega podo l ja v N a d i ž o in a l i je zgorn ja N a d i ž a b i l a kdaj p r i tok Sočo, kot je me- n i l tudi A, M e l i k . Tukaj se omej imo samo na t r d i t e v , da nam postavka o nekdan j ih p re toč i t vah lah - ko pojasni do l insko r azvod je , ne more pa r a z l o ž i t i , zaka j je do l i na tako š i roka. Če bi p redv ide l i tok Soče pro t i Robiču, bi nam ostalo še vedno odprto vprašanje , zaka j je do l i na široka tud i da l j e pro t i zahodu, do Podbele. Ta zahodni konec široke do l ine tud i ne moremo pr ip isa t i se lek t i vn i e r o z i j i N a - d i ž e , zakaj potem ostaja odprto vprašan je , zaka j je ta reka zahodno od Podbele zmogla v i s t i h , f l i - šoidnih k redn ih sediment ih s svo j im i p r i t o k i , z last i Be lo , i z d e l a t i v h r ibov i tem za led ju le ozke gorske grape, vzhodno od Podbele pa 2 km široko d o l i n o . Potres 6. maja 1976 je podprl t e z o , da gre za t e k - tonsko grezanje d o l i n e . Tak nastanek je p redv ideva l za de l do l ine med Robičem in Kobar idom že A. H. VVinkler. Slovenska mor fo log i ja po zadn j i v o j n i je po t isn i la neotektonske raz lage r e l i e f n i h o b l i k močno v ozad - j e , ker je b i l a usmerjena v eroz i jsko mor fo log i jo in je skušala s se lek t i vno e roz i j o r a z l o ž i t i š tev i lne anoma l i j e . Samo v r t i ne na Ljubl janskem ba r ju in na L jubl janskem po l j u so nas p rep r i ča l e , da gre za mlade tektonske udor ine , kar je povz roč i l o tud i postopno zn i ževan je n i vo jev in slemen od zahoda in od vzhoda pro t i L jub l jansk im v ra tom. Toda ponekod drugod po svetu je v novejš i geomor fo log i j i neo tek - ton ika zavze la znatno pomembnejšo v l o g o . V Srb i j i jo je postav i l v ospredje d r . M i l oš Zeremski in štev i lne take študi je i zha ja jo na Madžarskem in v SZ . Potres v Ka rn i j i nas je spomni l , da nam pone- kod neotektonski p remik i le lahko pomagajo po jasn i t i nekatere morfološke po teze , k i so s icer težko razum l j i ve . P o g l e j m o s i p r i m e r S t a r i j s k e g a p o d o l j a Dosedanja študi je p r a v i j o , da je zgorn ja N a d i ž a prvotno tek la v Is t i , jugovzhodn i smeri med hriboma 13 Lubi jo In M l j o po danes suhi d o l i n i Predol (v Podbell govor i jo tud i Prodol) in dosegla N a d l ž o v v l l l - n l današnje v a i l Stuplca v Beneški S l o v e n i j i . Nad i ža zdaj pod vasjo Log je ,po tem ko |e b i l a p re toče- na , zav i je pro t i severovzhodu. Pri vasi Podbela se njena do l ina naglo razši r i in reka , k i je doslej tek la po soteski , pr ične meandr i ra t i po svo j i n a p l a v i n i . N jena prodišča na vsem toku do Roblča spo- m in ja jo na prodišča Ti lmenta na potresnem področ ju pod nasel jem Venzone (Puš|o vas jo) , Reka se d rž i južnega roba podo l j a . To si je mogoče raz laga t i z odganjan jem l e v i h , hudournišk ih p r i t o k o v , ki s po- boč ja Stola pr inašajo grob f l u v i o g l a c i a l n i d rob i r , medtem ko desnih p r i tokov zarad i kraškega znača ja n i . Tok ob južnem robu pa si lahko raz lagamo tud i z mladim tektonsk im grezanjem ob p re l omn i c i , ob ka te r i se je ob M a t a j u r j u in M i j i udri k redn i f l i š ob s tare jš ih , jursk ih in t r iasn ih sed iment ih . Z l as t i Ma ta ju r je na severno stran kot odrezan in strmina poboč ja med 300 in 1100 m v iš ine znaša o k o l i 40° . Pri Robiču je kot odrezan od gorskega poboč ja apnenišk i gr ič Der (282 m) , nedaleč od tod pa je osta- nek ogromnega kamni tega podora z M a t a j u r j a . Južn i de l vasi Podbela je znatno bo l j porušen kot severn i . Poleg hiš je potres v južnem de lu razma- ja l tud i neka j n i z k i h s tavb. Razpadel je na pr imer 1 ,2 m visok kamn i t i suhi z i d in široke razpoke je dob i l a tud i 2 m v isoka , iz opeke in kamna z idana k a p e l i c a . Te raz l i ke si je mogoče raz laga t i tud i z močnejš imi sunki ob južnem robu p o d o l j a , ob katerem je b i l a karau la dodobra razrušena. Razl ike pa si lahko razlagamo tud i z geološko pod lago . Južni del vasi s to j i na vršaju po toka , k i p r i teče izpod Stanovišča ozi roma Sto la . Med n jegov im i p rodn ik i je precej f l i šn i h . Dok ler potoka niso m e l i o r i r a l i , je ob hudi uri p rep lav l j a l vas. Dob i l sem v t i s , da so na tem vršaju na t is t i s t ran i , kamor v is i površ je , z i dov i bo l j razpoka l i kot d rug i . Man j porušeni severni de l vasi s to j i na bo l j grobem kamen ju -moren- skem grad ivu . Samo s kamninsko pod lago , na jb rž n i mogoče r a z l o ž i t i , zaka j je b i l a Podbela na jbo l j porušena. Zaka j potres je manj p r izade l b l i ž e ep icen t ru in na podobnih kamninah s to ječ i vasi Sedlo in Bregin j . Ker se p r i Podbel i ploska do l i na podo l ja kot odrezano konča ob h r i bov ju iz f l i šno idne krede in morenskega g rad i va , se vs i l j u j e domneva, da gre za se izmično l ab i l no območje na zahodnem k ra ju j a r k a , ki se greza a l i tektonsko zaostaja za d v i g a j o č o o k o l i c o . Tudi zato je b i l a N a d i ž a pretočena s Predola. Kredn i f l i šo idn i sed iment i , k i sestav l ja jo dno Star i jskega p o d o l j a , so na severni strani ugrezn jen i ob t r iasn ih apnenc ih in d o l o m i t i h , k i t v o r i j o podlago Stolove skupine (više v n je j se j a v l j a j o po p reg led- ni geološk i ka r t i Jugos lav i je jurski sed iment i , na severnem poboč ju pa k reda , kar da je predstavo o k r i - lu a n t i k l i n a l e ) . Vendar je st ik z apnencem v e č i d e l zak r i t z pobočn im gruščem z vrha gore in bočn im i morenami soškega l eden i ka , ki je s svo j im krakom zahodno od Kobar ida segal po Star i jskem podo l ju do Bregin ja . Te morene je lepo razk r i l a nova asfal tna cesta od Starega sela do Bregin ja . St ik krede g t r iasom, domnevno ob tek tonsk i p re l omn i c i , se j a v l j a na poboč ju v o b l i k i stene samo nad G o r n j o Bor jano. V t i s j e , da je ta stena v L o k a r j i h , kot p rav i j o d o m a č i n i , nastala zarad i ogromnega zeme l j - skega p l a z u , ki je za je l kredne sedimente. Tu je re l i e f še nes tab i len . 15. 2. 1952 je čez to steno p r i d rve l sneženi p l a z , ki je podr l v vasi devet hiš in ki je b i l podrobneje opisan v razprav i o p l a z o - v i h v S loven i j i v Geografskem zborn iku I I I . Ob potresnih sunkih 6. V. 1976 in kasneje se je na pod- stensko mel išče večkra t vsul kamn i t i podor . Severovzhodno od Bregin ja je ob s t iku krede s tr iasom Sto- love skupine v nadmorski v i š i n i malo pod 700 m nad t remi bočn im i morenskimi nasipi kopast i hr ib V e - l i ko Ušje. V n jegovem podnož ju in v enem pr imeru t i k pod vrhom se poseda vrhn ja do 1 m debela pre- pere l ina s f l išne podlage in t vo r i n iz do 0 , 5 - 1 m g l obok i h stopenj in j a r kov . D o m a č i n i , ki ne v e - d o , kdaj se je posedanje pr ičele. , p r ip i su je jo nastanek ho j i ž i v i n e , k i posedanje nadvomno pospeši. Sum pa j e , a l i b i se posedanje mogio obdrža t i t o l i k o časa, ako ne b i b i l a razpokana g lob ja pod laga. Stre- l j a j zahodneje od n iza je v r tača kot ostanek pred 50 le t i udrte 5 m g loboke jame. V ist i č r t i zahod- neje sta b i l a dva i zv i r a pod hr ibom s c e r k v i j o sv. M a r i j e (645 m) , k j e r je potres močno razruši l spo- m e n i k , po potresu 1 - 2 dn i nadpoprečno k a l n a . Pod M a l i m Muzcem je b l i z u st ika kamenin na raz - v o d j u z državno mejo v p rede lu , k i mu domač in i p rav i j o Na p r i j e k o p , vzhodna stran hr iba razga l j ena , vsa v meleh in j a r k i h . Op isane pojave si lahko raz lagamo tud i d rugače. Na pr imer z mladost jo re l i e fa po umiku v/Urmskega l eden i ka , p r e o b t e ž i t v i j o f l i šo idne krede z morenami , z v p l i v o m č loveka i t d . Ce pa j i h presojamo kot c e l o t o , souč inkovan ja tek ton i ke ne moremo p rez re t i . Star i jsko podo l je pr i Kobar idu oz i roma pr i potresno močno p r i zade t i vasi Ladra prehaja v prav tako do 2 km široko Soško d o l i n o , ki se naglo z o ž i p r i Mostu na Soč i , čeprav sprejema Id r i j co z Bačo. 14 Tudi v tem delu Soške d o l i n e , ki ¡e nadpoprečno široka ob p r i b l i žno enak i vodnatos t i , govor i vrsta morfoloških pojavov za mlad r e l i e f , ki mu je bot rova lo tektonsko grezan je . Tudi tu je v širših paso- v ih f l išno in lapornato severno in južno poboč je do l ine glede na odpornost kamrflne do e roz i j e ze lo strmo in nestabi lno, potok i imajo v e l i k s t rmec, usadi so pogost i . Dan j i kvar tar sestavl ja v v e l i k i me- ri konglomerat , nastal iz soškega proda v kvartarnem jezeru. Odpr ta je še d iskus i ja , zakaj je jezero nastalo. Za W v i n k l e r j e v o t ezo , da je Sočo o j eze r i l o tektonsko g rezan je , govor i raznosmeri vpad kon - glomeratnih plast i in de js tvo , da spada Tolmin z o k o l i c o med na jbo l j seizmična področ ja S l o v e n i j e . V tem Tolminsko-star i jskem podo l ju je b i l potres g lede na oddal jenost od ep icent ra razmeroma močan, saj so se domačin i z a t e k l i pod šotore vse t j a do vasi Bače in Idr i je ob Bači . V luč i modernega naz i ran ja , da napreduje pro t i severu sredozemska plošča zaradi pr i t iska A f r i k e pro- t i A lpam, se odpira naslednja zveza med re l ie fom in pot res i , k i imajo na se izmičn ih kar tah svoja na j - močnejša žarišča v k ra j i h Fe l t re , Be l luno, To lmezzo , Tolmin in K lana-Reka . Ta središča so t a m , k j e r se je plošča Jadranske kotan je na jda l je v r i n i l a pro t i severu. To je na Kvarnerskem območju in na se- verni strani Tržaškega z a l i v a . Grezan je je souč inkovalo pr i nastanku nekater ih š i rok ih d o l i n , kot je ta pr i k ra ju Fe l t re , do l ine Ti lmenta nad kra jem Amaro in Tolminsko-Star i jskega podo l j a . V območ ju epicentra potresa 6. maja 1976 pa je grezanje predalpskega hr ibov ja napredovalo na jda l je pro t i seve- ru . To grezanje je v geološki pretek lost i pust i lo sledove tud i v slovenskem re l i e fu : t j aka j v is i a n t i k l i - nala Krasa, ki je na zahodnem robu tektonsko odrezana. T j a , k v idemski z a j e d i , je usmerjena tud i V ipava in s tem grezanjem je Nad i ža lahko pr idob i la na moči za nastanek epirogenetske do l ine med M i j o in Ma ta ju r j em, v ko l i ko r ni k temu pr ipomogla kraška p re toč i tev . S potresi pri Huminu se šir i prot i severu k o t l i n a , katere južn i de l je v mlajšem kvar ta r ju ž a l i l Tržaški z a l i v , severni del pa je kop - no , ker so ga p rep lav i l i kvar tarn i sediment i . LITERATURA G o r t a n i , M . , G o r i z i a con le va l l a te de l i Isonzo e del V i p a c o . G u i d a del F r iu l i V . Udine 1930 Gams, I . , Snežni p lazov i v S loven i j i v z imah 1950-1954. Geografsk i zborn ik I I I , L jub l jana 1955 M e l i k , A . , Nova g lac io loška dognanja v Ju l i j s k i h A l p a h . Geografsk i zbornik I I , L jub l jana 1954 M e l i k , A . , Slovenski a lpsk i svet. L jub l jana 1954 Penck-Bruckner, D ie A lpen im E isze i ta l te r , I I I . 1909 Ši f rer , M . , Do l ina Tolminke in Zalašce v p le is tocenu. Geografsk i zborn ik I I , L jub l jana 1954 W i n k l e r , A . , Zur späht - und postg laz ia len Gesch ichte des Isonzotales (Südalpen). Ze i t sch r i f t f . G le tscherkunde, B . X I X , 1 / 3 , 1931. 15