GLAS LETO XXIII. ŠT. 19 (1081) / TRST, GORICA ČETRTEK, 24. MAJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Spomini na slikarja Msgr. Franc Vončina se živo spominja na čas, ko je Tone Kralj izdeloval poslikave za cerkev na Pesku 11 Numizmatika Med dobitniki priznanj Numizmatičnega društva Slovenije sta tudi dva zamejca, Mitja Petaros in Andrej Štekar 13 “Šagre” v naših vaseh Štandrežci vabijo na drugi del Praznika špargljev, Mačkoljani pa na tradicionalni Praznik češenj 6, 10 foto dd Viviana Morandin Naj jim ne odpremo vrat? POGOVOR ed prosto- voljci, ki so doslej na Goriškem veliko dobrega naredili - in še delajo - za priseljence, so zlasti ženske, odločne in izkušene matere (in tudi babice), pripravljene si zavihati rokave, prisluhniti fantom v stiski, pa tudi voditi skupine ljudi, ki konkretno kaj delajo. Večina njih ni sama iskala take izkušnje: se je pač znašla pred izzivom in ni mogla zapreti vrat. Med njimi je tudi gospa Viviana Morandin, doma iz Šlovrenca. / str. 3 Danijel Devetak M www.noviglas.eu Števerjan / Glasbeni praznik z Denisom Novatom Nedelja, 27. maja 2018 Goriška nadškofija in koprska škofija vabita na medškofijsko romanje na Sveto Goro, ki bo potekalo pod geslom “Bog je mlad, Marija je mlada”. Sv. maša ob 16. uri. 9. nagrada Nadja Maganja Rimska učiteljica Silvia Marangoni TRST ruštvo slovenskih izobražencev, Skupnost sv. Egidija, Slovenska zamejska skavtska or- ganizacija in Nadjina družina so letos že deveto leto zapored objavili razpis za nagrado Nadja Maganja v spomin na enkratno in pogumno ženo, ki je bila dejavna na različnih področjih in je s svo- jim delom zaznamovala čas. Dokončna izbira nagrajenke je zaradi vsebinskih vzporednic in podobnosti med njo in gospo, ki ji je nagrada posvečena, padla na Silvio Marangoni, učiteljico iz Rima. Že od mladih nog je članica Sv. Egidija, posveča se problematiki staranja in uči ime- ti rade starejše ter jim pomagati pri težavah, ki jih imajo z zdravjem, jih bodriti in jim duhovno stati ob strani. Je pobudnica projekta oskrbovanih sta- novanj kot alternativa domu upokojencev ter skup- nega boja proti osamelosti v italijanskih in evrop- skih mestih. Bila je pobudnica mednarodnega gi- banja Živijo ostareli in pobud Marijino in Anino pismo, ki stremita k medgeneracijskemu dialogu. / str. 10 Metka Šinigoj D Olga Tavčar 30 let otroškega petja v Devinu POGOVOR troci in mladi v Devinu že 30 let pojejo v Otroškem pevskem zboru Ladjica. Ob okroglem jubileju smo se pogovorili z ustano- viteljico in zborovod- kinjo Olgo Tavčar. Začnimo od začet- ka: kdaj je nastal pevski zbor Ladjica? Pevski zbor Ladjica je nastal pred 30 leti, točneje v šolskem letu 1987/1988. Svoj prvi nastop je imel na Štefanovo, na božičnem koncertu. Izbira imena ni bila slučajna, navezuje se na društvo Ladja, ki je delovalo v Devinu na začetku 20. stoletja vse do prekinitve pod fašizmom. / str. 3 DD Po zaslugi Slovenije Svetovni dan čebel a začetnika modernega čebelarstva splošno velja Slovenec Anton Janša, ki se je rodil 20. maja 1734 v Breznici pri Žirov- nici na Gorenjskem. Bil je prvi cesarski učitelj čebelarstva v avstrijskem cesarstvu (posredno tudi na svetu), čebelar na dunajskem vrtu Au- garten cesarice Marije Terezije in potoval je po vseh deželah cesarstva, kjer je predaval o čebe- larjenju in spodbujal kmete, da so svoje čebele prevažali s panji na pašo. Napisal je (v nemščini) tudi dve izredno zanimivi knjigi (ka- terih naukov se čebelarji držijo še danes): Raz- pravo o rojenju čebel (Abhandlung vom Schwärmen der Bienen, Dunaj 1771) in učbe- nik Popolni nauk o čebelarstvu (1775), ki je žal izšel posthumno, saj je umrl 13. septembra 1773 za posledicami vročinske bolezni. Po nje- govi smrti so izdali odlok, da so se morali vsi čebelarski učitelji v cesarstvu izobraževati po njegovih knjigah in načelih. / str. 14 Mitja Petaros Z Svet okrog nas24. maja 20182 Povejmo na glas Za srečnejše opredelitve Generalni konzul Vojko Volk v Števerjanu Ne Kalimero, ampak Kekec! lovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk je v ponedeljek, 14. maja, v spremstvu konzulke Tanje Mljač prvič uradno obiskal Števerjan. V občinski hiši so ju sprejeli županja Franca Padovan ter odbornika Orieta Jarc in Marjan Drufovka. Zahvalil se jim je za vse, kar delajo, za dobro voljo, za ohranjanje slovenstva. On sam se trudi, da bi podpiral “obe pljučni krili” Slovencev v zamejstvu, ki pa naj iščejo čim večjo enotnost v pogledih na ključne zadeve. “Za začetek se je treba spoštovati”. Od novih deželnih oblasti pričakuje najboljše, predvsem pa nič slabega. Menda bo prišlo do velikih sprememb, je dejal in izrazil upanje, da bosta oba slovenska svetnika, Gabrovec in Slokar, znala poudarjati to, kar je za nas najpomembnejše, zahteve, za katerimi enotno stojimo vsi Slovenci. Tako na deželni kot na državni ravni bi si morali prizadevati vsaj za “zelo olajšano”, če že ne S “zagotovljeno” zastopstvo. Takezahteve pa lahko postavljamo,samo če smo resnično enotni. “Zdaj ali pa nikoli”. Politična scena se je namreč korenito spremenila, Slovenci volijo za najrazličnejše stranke, zato je pomembno imeti vsaj nekaj skupnih točk. S svojim stvarnim optimizmom je generalni konzul Volk navzoče pozval, naj nikdar ne obupajo, saj se življenje vrača tudi v najbolj zakotne doline. V Števerjanu je razlogov za optimizem še in še. Pomembno je, da ne tarnamo in se neprestano pritožujemo, češ da se nam godi krivica, kot je to delal Kalimero, temveč bodimo raje kot Kekec, ki se vedno znajde! Županja je gostu orisala vas, ki je znana po dobri briški kapljici, enogastronomskih prireditvah in festivalu narodno-zabavne glasbe. Veliko je tudi kulturnih dogodkov, tako da se v občini, ki šteje okrog 800 prebivalcev, vsak mesec kaj dogaja. Števerjanski vinarji postajajo znani po vsem svetu, vaščani spet gojijo tudi oljke. Na upravni ravni se sicer soočajo z različnimi težavami, so pa pravkar začeli izdajati tudi elektronske dvojezične izkaznice. S posebnim ponosom je Padovanova povedala, da se njena občina ni vključila v medobčinsko zvezo in je zaradi tega prejela tudi manj finančnih sredstev; da pa je čas le dokazal, da ta ustroj ne deluje, kot so pričakovali, zaradi česar ga nova deželna vlada namerava tudi reformirati. Več pričakuje od sodelovanja z briškimi občinami Krmin, Koprivno, Medeja in Dolenje. Bogato in razvejeno je tudi kulturno delovanje dveh društev, “najpomembnejše je, da se mladi združujejo”. Drufovka je dodal, da pričakujejo podporo pri ohranitvi majhnih občin v Furlaniji Julijski krajini, saj bi “njihova ukinitev pomenila tudi ukinitev Slovencev v Italiji”. DD Odziv SSO-ja in senatorke Tatjane Rojc Nedopustna prepoved slovenščine v cerkvi! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Krovna organizacija je pred ne- kaj dnevi s tiskovnim spo- ročilom izrazila veliko zaskrblje- nost, ker je prišlo do prepovedi uporabe slovenskega jezika ob podelitvi zakramenta prvega sv. obhajila v župnijski cerkvi v Špetru. Kot znano, je obred po- tekal 6. maja, o njem pa so po nekaj dneh pisali v Domu in Novem Matajurju. Posebno skrb vzbujajoča je “okoliščina, da so bili deli obreda v drugih jezikih, kar je seveda lepo in prav, pri tem pa so prezrli avtohtoni slo- venski jezik, za katerega so ne- kateri starši prvoobhajancev tu- di zaprosili”, piše v sporočilu. SSO se hkrati zahvaljuje gospe Giulii Strazzolini, ki se je s po- gumnim in prepričanim pose- gom javno zavzela v korist slo- venščini. “Popolnoma skregana z realnostjo je namreč utemelji- tev izključitve, da se v Špetru in Benečiji ne govori slovensko”. Krovna organizacija nadalje ocenjuje, “da je to dejanje ne- sprejemljivo in skregano z da- našnjo realnostjo, ki je usmerje- na v priznanje in ovrednotenje avtohtone prisotnosti Slovencev v Benečiji”. To bi moralo biti še posebno prisotno v življenju Cerkve. V ta namen so napove- dali, da bodo posegli pri krajev- nih cerkvenih predstavnikih, da takih primerov izključevanja slovenščine ne bo več. Svet slo- venskih organizacij zaupa vi- demskemu škofu in špetrskemu župniku, da bo prišlo do ta- kojšnje pozitivne rešitve, ki bo slovenskemu jeziku priznala mesto, ki mu pripada na tem vi- demskem področju, kjer živi slovenska narodna skupnost. “Vsem nam namreč ne bo kori- stilo, če bi ta neljubi dogodek presegel okvire krajevne Cer- kve”, so še zapisali. SEN. TATJANA ROJC Dne 18. maja je o zadevi napi- sala uradno pismo videmskemu nadškofu Andrei Brunu Mazzoc- catu senatorka Tatjana Rojc. Na zelo spoštljiv, in vendar jasen način ga je opozorila na osu- plost deklice slovenskega rodu, drugih članov jezikovne skup- nosti, pa tudi vernikov italijan- ske večine zaradi katehistinje, ki ni znala združiti jezikov v veri, je pa žal razdelila ljudi na osnovi jezikov. Videmska nadškofija je kot naslednica slovitega oglej- skega patriarhata vedno znala biti oporna točka in posrednica v iskanju mirnega sožitja, mo- ralne in državljanske rasti svojih skupnosti, je poudarila prof. Rojčeva. Izrazila je upanje, da bi si nadškof Mazzoccato kot bu- den pastir prizadeval za nadal- jnjo rast naše pluralne, in ven- dar enotne deželne skupnosti v znamenju strpnosti in spreje- manja. Obenem ga je senatorka zaprosila za avdienco, da bi vza- jemno spoznanje odprlo pot skupnim prizadevanjem v korist skupnega dobrega. Vodstvo SSk pri novoizvoljenem predsedniku FJk Massimilianu Fedrigi Tudi o reševanju težav naše narodne skupnosti ponedeljek, 14. maja, se je ožje vodstvo stranke Slovenska skupnost (deželnega političnega tajnika in potrjenega deželnega svetnika Igorja Gabrovca so spremljali strankin predsednik Peter Močnik, deželni podtajnik Mar- ko Jarc in pokrajinski tajnik SSk za Goriško Julijan Čavdek) srečalo z novoizvoljenim pred- sednikom FJk Massimilianom Fedrigo. Na dnevnem redu pri- jaznega in sproščenega pogovora so bile zlasti upravne in politične prioritete za novo zakonodajno dobo. Predstavniki slovenske stranke so predsedniku Fedrigi izpostavili pomen okrepitve čez- mejnega sodelovanja in razvoja skupnih projektov na področju infrastruktur in pristaniških de- javnosti. “Predsedniku, ki v teh dneh sestavlja svojo upravno eki- po, smo potrdili pričakovanje, da bo neposredno spremljal V vprašanje narodnih in jezikov-nih manjšin. Gre za argument, kise dotika številnih resorjev, od kulture in izobraževanja pa vse do gospodarskega in urbani- stičnega razvoja ter organizacije delovanja javne uprave”, je po srečanju s Fedrigo poudaril vodja SSk Gabrovec, kateremu je Fedri- ga ponovno zagotovil, da bo vprašanje manjšin in njihovih pravic spremljal v prvi osebi. V nadaljevanju je tekla beseda o potrebi po novem odnosu Dežele do krajevnih uprav, kar predpostavlja korenite spremem- be k zakonu o medobčinskih zvezah, do katerega je bila SSk vseskozi kritična. “Stranka SSk se je svojčas opredelila proti ukinit- vi Pokrajin ter vztrajala, da imajo tudi majhne Občine še zlasti na narodno mešanem območju pravico do samouprave. Občine naj se same odločajo, s kom in kako naj organizirajo javne sto- ritve, ki naj bodo varčne in učin- kovite, se pravi odgovarjajoče po- trebam občanov. S predsedni- kom Fedrigo in z novim odbo- rom se bodo v prihodnjih tednih ponovno srečali, da bodo obrav- navali konkretna odprta vprašanja, začenši z deželnimi obvezami glede gospodarskega razvoja podeželja in razvojnih možnosti na zaščitenih ob- močjih Natura 2000. Tu se pre- pletajo številna poglavja, ki gre- do od kmetijstva do upravljanja kamnolomov in razvoja turi- stičnih dejavnosti”, je še dejal deželni svetnik Gabrovec. Stranka Slovenska skupnost bo novo vladno ekipo ocenjevala brez predsodkov in torej na osnovi konkretnih izbir in dej- stev. Pristop SSk k Deželnemu svetu, v katerem njen predstav- nik sedi v opozicijskih klopeh, bo zato seveda načelen, pa tudi konstruktiven in pragmatičen. obena skrivnost ni, da se nahajamo v času, ki nas z vseh strani obdaja z no- vimi in novimi preizkušnjami, ali kot pravijo izvedenci: današnji človek nima več ti- stih trdnih temeljev, ki jih je imel v povojnem obdobju vse tja do padca berlinskega zidu. S tem padcem se je porušilo ravnotežje velesil - tako pravijo izvedenci -, kar je spodkopalo prejšnjo ureditev in znašli naj bi se v praznem prostoru. In če razvijemo misel naprej, je člo- vek kot posameznik najprej začutil in potem spoznal, da se je nekaj bistvenega spremenilo in da prihaja z obzorja prihodnosti novo ob- dobje, za katerega ne vemo, kakšno je in kako naj se v njem opredeljujemo. In če smo prej živeli v nekakšnem redu, zdaj tega ni več ali ga je vse manj in vse bolj nas pravzaprav obdaja nered in s tem nemir, ki pa nikakor ne more biti srečno počutje, ampak je tesnobno nela- godje. Nelagodje, ki ga napajajo vse bolj neu- godni vrtinci svetovnih dogajanj, čeprav se ti marsikomu zdijo zelo oddaljeni in s tem nev- plivni. Nelagodje je nadalje posledica slabšanja našega ekonomskega stanja in v tej luči tudi dogajanj in procesov v družbi, kjer je umestno navesti razslojevanje v vse več revnih in v kre- pitev bogatih s pomenljivim pristankom poli- tike. Slednjič se je pričelo naše nelagodje zave- stno ali nezavedno opredeljevati, in to v prid tistim političnim silam, ki obljubljajo odločne in hitre ukrepe in želijo upravljati s trdo roko. Pri tem nemara sploh nismo opazili, da se vsi skupaj nahajamo na velikem razpotju, razpotju dveh zelo, a res zelo različnih opredelitev in da s svojim glasom dajemo podporo eni ali drugi smeri, se pravi, da eni ali drugi smeri izročamo krmilo svoje prihodnosti. In to, ka- tera smer bo prevladala, se pravi, za katero se bomo opredeljevali, to bo določilo našo pri- hodnjo usodo. Prva smer, delno smo jo že uti- rili, izhaja prav iz nelagodja, ki pa lahko zadobi ostrejši naboj. Iz njega se izvije strah, strah zase, ki je dosti bolj rušilen in se zavzema za ostrejši način reševanja problemov. Pridruži se mu namreč mržnja, mržnja do vsakršne drugačno- sti, mržnja do tujcev, mržnja do drugih ver in narodov, kjer pa se ta mržnja skriva za gorečo ljubezen le do svojega naroda, mržnja, ki se slednjič prelevi v sovraštvo, kar vse skupaj povzdiguje radikalno politiko, ki naj potem vse bolj radikalno družbeno ukrepa. To prvo smer bi morali v svoje dobro za vsako ceno skrajno odločno in čim prej zavreči, dokler druga smer še ni povsem udušena. Druga smer je namreč v bistvu srečna smer: nelagodje ob vseh težavah prenese, ga ne spreminja v strah in ne v mržnjo in sovraštvo. Z razumevanjem spre- jema vse drugačnosti in se jih ne boji, ker bo pač treba z njimi živeti. Okrog sebe širi mir in pomirjanje, kar pa je nemara najpomem- bnejše, s svojo držo podpira tisto politiko, ki bo mir in pomirjanje širila in tudi zagotavljala. Le na ta način bo človek gradil srečno in mi- roljubno družbo ter smiselno prihodnost, za katero je poklican, za katero je rojen. Janez Povše N Aktualno 24. maja 2018 3 Pogovor: Viviana Morandin Naj jim ne odpremo vrat, ko nas prosijo kos kruha? S 1. STRANI ot redna župljanka v Štandrežu od februarja letos koordinira lepo eki- po prostovoljcev, ki enkrat te- densko pripravljajo večerjo pro- silcem za azil. Na pobudo žup- nika Karla Bolčine so to začeli delati v postnem času. A “postna akcija” se nadaljuje in zdi se, da se bo še kar nadaljevala … “Naj- prej želim poudariti, da ni- sem samo jaz. Sama bi ne mogla narediti ničesar”, je želela poudariti, ko sva se prejšnji teden začela pogo- varjati v uredništvu. Kdaj in kje ste prišli prvič v stik z realnostjo go- riških beguncev? Prvič sem prišla v stik z nji- mi v začetku februarja le- tos, kmalu potem, ko je nadškof Carlo sklical sesta- nek z župnijami na to te- mo. To je bilo v času, ko je bil Bombijev predor že zaprt in so begunci našli zatočišče v veli- kem šotoru na vrtu zavoda Con- tavalle v četrti Sv. Ane. Naš žup- nik Karel mi je rekel, naj grem pogledat v Podturn, kjer so se zbirali in so jim prostovoljci de- lili hrano. Tja sem šla 11. fe- bruarja 2018 kot predstavnica štandreške župnije: znašla sem se pred množico mladih, prem- raženih fantov. Spoznala sem gospo Mario, ki je nekaka koor- dinatorka vseh župnijskih sku- pin, ki v zadnjih mesecih poma- gajo migrantom. Ona - pravijo ji “mamma Maria” - mi je ra- zložila, kako vse to gre; za druge dneve so že skrbele druge žup- nije, ostala je le še nedelja. Spre- jela sem. Toda ponudila sem lahko le topel čaj, saj sem bila sama. Tudi topel čaj pride prav, so mi povedali, saj v tistih dneh je zeblo. Dva tedna sem delila samo čaj. Šla sem večkrat v ted- nu. V četrtek, 15. februarja, so prišli mimo neki belgijski višješolci, ki so bili na šolskem izletu: v bistvu so spoznali “mi- grantsko balkansko pot”; zad- nji cilj je bila Gorica... To me je presunilo. V nedeljo sem po maši zbrala nekaj prijatel- jic in jim povedala, da so nas vprašali, ali bi pripravljale in delile hrano ob nedeljah zvečer. Nekaj se jih je takoj odzvalo. V začetku nas je bilo pet. Prvo hrano smo delili 25. februarja. Od takrat do nedel- je, 13. maja, smo razdelili 896 večerij. S časom so se v Štandrežu pri- družili tudi drugi, večinoma družine. To se mi zdi lepo: nedelja je itak dan družine. S tem da sodelujejo starši in tu- di otroci, družina ostaja po- vezana, in to v dobrem namenu in prijetnem vzdušju. Vsi mi go- tovo kaj pridobimo od tega. Odkod zamisel za “postno ak- cijo”? V začetku smo se pač zmenili, da bo to naša skupna postna ak- cija. “Na fronto” me je poslal župnik, ki mi je rekel: “Pojdi in poglej, za kaj gre”. Sam je tudi želel, da bi nekdo sprejel koor- dinacijo te skupine. Kakšen je bil prvi vtis “na te- renu”? Prvi pogled na te fante me je močno prizadel. Pomislila sem, da imam doma topel dom, kjer mi nič ne manjka. Oni so hodili K spat v šotor, kjer je tudi močnozeblo. Prav zaradi tega sem si re-kla: “Zakaj ne bi šla v to”? S svo- jim navdušenjem sem “om- režila” še ostale. Hrano smo de- lili tudi na velikonočno nedeljo: ostali smo z njimi in jim pripra- vili malo bolj praznično večer- jo. Ko se je post končal, me ni nihče vprašal, ali bi prenehali. Šli smo kar naprej. Nikomur ni niti šinila v glavo misel, da bi končali. Zdaj nas je od dvanajst do štirinajst. Se pri delu vrstite? Niti ne. Če smo vsi prosti, smo vsi zraven. Če kdo ne more priti, ga pač ni. Kdo pa ste? V skupini je prijateljica iz četrti Sv. Ane, ki je postala vdova ja- nuarja letos, dve družini iz Štan- dreža, ki imata po dva otroka, družina, ki ima enega sina, za- konca iz Števerjana in seveda moja družina; ko je doma, se nam rada pridruži tudi hčerka moje sestrične, ki študira v Pa- dovi. Odzvali smo se tudi na vabilo v “solidarnostno skupino” (Gruppo solidarieta’), v kateri se zbirajo prostovoljci, verni in ne- verni, družine, ki so se same or- ganizirale, da bi pomagale tem fantom. Imamo redna srečanja. Nekega dne je tja prišlo dekle iz Červinjana; ker je bila sama iz te župnije, ki je tudi precej od- daljena od Gorice, in bi rada po- magala, se je pridružila naši sku- pini. Pred dvema tednoma nam je pomagala kuhati in deliti sku- pina skavtinj, teden kasneje pa skupina skavtov. Kdaj in kje kuhate oz. delite? Kuhati začenjamo v soboto po- poldne v župnijskih prostorih v Štandrežu. Ob nedeljah to se- grejemo ali skuhamo pašto, če je treba, nakar vse skupaj nese- mo v Gorico, kjer delimo. Prve čase smo delili v sobi župnišča v Podturnu; potem ko je morala škofija podreti šotor in se je v Podturnu začela intenzivnejša priprava na zakramente, smo morali iti drugam. Fantje so našli prenočišče na sedežu Ka- ritas blizu kapucinov. Tam jim nudijo sobo, kjer jih spi veliko število; imajo streho nad glavo, vse drugo pa jim manjka. V tisto sobo sem stopila samo enkrat: ne morem si predstavljati, da bi jaz lahko živela tako kot oni... Hrano delimo že nekaj časa tam blizu, v menzi kapucinskega sa- mostana. Tam so bolje or- ganizirani, prostorov je več. Tja prihajamo ob ne- deljah s hrano okrog 18.15, oni sami pripravijo mize, ob 18.30 se odprejo vrata in začnemo deliti večerjo. Po večerji se člani ekipe vrnemo v Štandrež, operemo posodo in nato skupaj povečerjamo, kar je morda ostalo, ali pa si nare- dimo še kaj. Družine iz te skupine se pozna- mo že vrsto let; s to izkušnjo, ob konkretnem delu, pa poglablja- mo tudi naše prijateljstvo, sku- paj razmišljamo o otrocih, delu itd. V drugih župnijah v glav- nem kuhajo na domu, prosto- voljke so ženske: mi imamo srečo, ker lahko kuhamo v veli- ki župnijski kuhinji in ker so zraven tudi možje in otroci. Imamo lepo priložnost, da sku- paj rastemo. Nismo tam samo zato, da bi skuhali in nato šli do- mov. Se priseljenci pri kapucinih srečujejo z brezdomci? Da, jedo pri isti mizi. V menzi pri kapucinih je ob nedeljah, poleg prosilcev za azil, vsako- krat tudi 10-15 goriških brez- domcev. Gvardijan br. Giorgio nam je rekel, da vsakdo, kdor vstopi, mora prejeti krožnik. Mnogi se poznajo, saj prihajajo vedno eni in isti. Najprej smo pripravili ločeno mizo za brez- domce. Ker je ta miza velika, se vedno pridruži kakšen begunec. Pred mesecem dni se je zgodilo, da je mlad, postaven moški iz furlanske vasi, ki je sam priznal, da je alkoholik, povedal, da ga je oče grdo zapodil od doma, čeprav je ves dan delal na polju. V menzo je prišel, ko so drugi že skoraj končali jesti. Rekli smo mu, naj prisede in povečerja. Fantje so mu takoj prinesli topel čaj in obrok hrane. Po večerji sva se mu približali “mamma Maria” in jaz, pa je začel jokati. Ganilo ga je sočutje, ki ga je bil deležen v družbi teh fantov, ki sicer nimajo nič, ne strehe ne družine. / str. 4 Pogovor: Olga Tavčar Trideset let otroškega petja v Devinu S 1. STRANI Kdo ga je ustanovil? Zbor sva ustanovili Mirjam Bra- tina Pahor in jaz. Želeli sva na- polniti vrzel, ki je na področju otroškega in mladinskega petja nastala v naši občini po preki- nitvi delovanja MlPZ Kraški slavček, ki ga je vodil prerano umrli dirigent Igo Radovič. Je bil to otroški ali mladinski? Osnovo zbora so sestavljali pev- ci COPZ Štivan, ki je do takrat pod vodstvom mlade organistke Tatjane Legiša pel pri svetih mašah v Štivanu in je leta 1986 prekinil s svojim delo- vanjem. Prva leta so pri zboru peli tudi srednješolci, zato je naš repertoar zaobjemal tudi dvoglasne pesmi. V letih je bilo srednješolcev vedno manj, medtem ko so pri njem pričeli peti tudi malčki iz vrtca. Kar nekaj let so tako nastopali in peli razdeljeni v dve skupini, mlajši in starejši. Kdo so bili zborovodje? Sama vodim zbor od ustano- vitve. Mirjam Bratina se je po nekaj letih preselila v Gorico in se je zato odpovedala ak- tivnemu sodelovanju. Nad dvajset let pa spremlja in red- no sodeluje z zborom Marja Feinig. S pevci je naštudirala marsikatero spremljavo na Or- ffova glasbila. Vodila je tudi sta- rejšo mladinsko pevsko skupi- no. Kot vodja podružnice gla- sbene šole Emil Komel iz Gorice že vrsto let prispeva k plodne- mu sodelovanju. Le v šolskem letu 2015/16 je zbor vodila zborovodkinja Lu- crezia Bogaro. Ko je leto kasneje odšla na študijsko izobraževanje v Nemčijo, pa sem zbor ponov- no prevzela jaz. Kakšen je bil razvoj sestava od začetka do danes? In pri kakšnem “zdravju” je zbor danes? Zbor je “živ organizem” in kot vsa živa bitja je v tridesetih letih doživel večje in manjše vzpone, padce. Od več kot tridesetčlan- skega zbora, od časov, ko sta zbor sestavljali mlajša in starejša skupina, doživljamo trenutno spet obdobje suhih krav. Tre- nutno poje pri zboru le dvanajst pevcev. Razen dveh pevcev, ki sta že srednješolca, vsi ostali obiskujejo osnovno šolo Josipa Jurčiča v Devinu. Vaje imamo vsak četrtek po pouku na se- dežu pevskih zborov v Devinu. Sedež pevskih zborov v Devi- nu velja za pomembno kra- jevno narodno postojanko. Ste tam od začetka? Danes, kot rečeno, imamo en- krat tedenske pevske vaje na se- dežu devinskih zborov. Podob- no kot moški pevski zbor Fantje izpod Grmade in ob ustanovitvi tudi Dekliški zbor Devin, smo naše prve pevske vaje imeli v župnijski dvorani, to se pravi v prostorih, kjer se danes nahaja grajska kongresna dvorana. Kaj ima zbor Ladjica v svojem letnem programu? Že od same ustanovitve sva si z Mirjam Bratina Pahor zamislili delovanje, ki ne bi bilo strogo vezano le na pevsko dejavnost. Poleg učenja novih otroških in mladinskih pesmi iz bogate za- kladnice ljudske in umetne slo- venske in tuje pevske literature se posvečamo tudi učenju igran- ja na kljunaste flavte in Orffov instrumentarij. Za zaključne na- stope smo velikokrat postavili na oder glasbene pravljice, v ka- tere smo vključili pesmice, ki smo se jih naučili v tistem letu. Da bi otrokom ponudili še do- datne možnosti vsestranskega izražanja, smo v okviru Ladjice v mesecu juniju, po koncu šol- skega leta, na pobudo in pod vodstvom Marje Feinig pričeli organizirati enotedenske lutkar- ske delavnice. Pod mentor- stvom priznane lutkarice Jelene Sitar je tako nastal Devinski vrt ustvarjalnosti. Devinski lutkarji s svojimi predstavami redno na- stopajo v Mavhinjah na Festiva- lu amaterskih gledališč. Že ne- kaj let naučeno lutkarsko pred- stavo prikažejo tudi malčkom vseh vrtcev nabrežinskega rav- nateljstva, ko se zberejo v Devi- nu za slovesno podeljevanje predšolskih bralnih značk. Že drugo leto zapored pa smo v septembru priredili Lutkovno gledališče Pristanišče, se pravi abonma, s katerim ponujamo otrokom in mladim štiri gleda- liške predstave. Sicer pa OPZ Ladjica od ustanovite redno sode- luje na revijah otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih prirejata ZCPZ iz Trsta in Gorice. Na Mali Cecilijanki, v kolikor Devin spada pod goriško nadškofijo, na reviji Pesem mladih pa kot zbor, ki je član ZCPZ iz Trsta. Večkrat smo tudi nastopili na re- vijalnem in tekmoval- nem delu revije Zlata grla. Z moškim zborom Fan- tje izpod Grmade, pred leti pa tudi z Dekliškim oziroma Ženskim pev- skim zbrom Devin smo soorga- nizatorji Božičnega koncerta, ki vsako leto na Štefanovo vabi v novo štivansko cerkev. Plodne odnose gojimo tudi z veroučni- mi skupinami, ki delujejo v žup- niji. Skupno organiziramo mar- sikatero kreativno delavnico v dobrodelne namene, praznik staršev itd. Boste letošnji jubilej obeležili s kakšnim posebnim dogod- kom? Tridesetletnice delovanja se bo- mo spomnili z zaključno prire- ditvijo, proslavo, ki bo 2. junija ob 18. uri na sedežu pevskih zborov v Devinu. S pesmijo Spalni vlak, ki jo je uglasbil Pa- trick Quaggiato, vas bomo po- spremili na pot našega tridese- tletnega delovanja. Na odru bo- mo v okviru glasbene pravljice zapeli celo vrsto pesmi in se predstavili z glasbenimi točka- mi. Posredno, s svojimi pričevanji in spomini, pa bodo sodelovali tudi nekdanji pevci Ladjice. Prepričana sem, da bo za vse to lep dogodek. DD foto dd foto dd foto dd Kristjani in družba24. maja 20184 Viviana Morandin Naj jim ne odpremo vrat? S 3. STRANI Menda je tudi še kar izobražen, saj je s fanti dobro govoril an- gleško. Na koncu je dejal, da ne ve, ali se bo kdaj vrnil: se bo pa vedno spomnil, da mu je z večer- jo postregel tujec, ki nima nič. Kaj kuhate? V začetku sem šla nekaj večerov pogledat, kaj in koliko so pri- našali drugi, saj prej nisem nik- dar kuhala za 80 oseb. Pomagali smo si tako, da smo preprosto računali: če je za štiri osebe do- volj določena količina hrane, bo za 10, 20, 50, 80 potrebno toliko in toliko... Nihče od nas ni še ku- hal za tako množico. Hrana nam je samo enkrat zmanjkala, ostali smo brez ničesar … Zdaj raje na- redimo malo več. Če ostane ma- lo, pojemo mi; če pa ostane dosti, pustimo kapucinom za kosilo za brezdomce naslednji dan. Kar se tiče stroškov, nam je g. Ka- rel naročil, naj mu povemo, če kaj potrebujemo, da bo prispeva- la župnija. Do zdaj smo si vedno pomagali sami; nekaj nam da de- kanijska Karitas, nekaj gospa Ma- ria, ostalo nabavljamo sami. Žup- nija nam nudi kuhinjo na dvo- rišču. Prvič smo skuhali (ga. Viviana je prišla na pogovor “dokumentira- na”, s seznami in številnimi po- datki; op. p.) pašto s paradižni- kom in grahom ter jabolka v ko- zici, pili so čaj. Mesa ne sme biti, kvečjemu lahko piščanec. Vedno so zaželjene stročnice, ki vsebu- jejo proteine. Drugič smo pripra- vili mineštro s fižolom in pašto, vrzote v kozici, krompir itd. Uve- dli smo torej naše domače jedi. S “panetoni” kot sladico smo šli naprej do Velike noči … Drugače pa smo pripravljali pašto ali riž z grahom, mocarele, jogurte ipd. Tam, kamor smo nosili hrano, je bilo nekaj fantov odgovornih za delitev le-te, za pripravo in po- spravo prostorov. Kmalu smo vi- deli, da sta si za to prizadevala predvsem dva fanta, ki sta se jima pridružila še dva. Ti štirje so bili nato sprejeti v nekaj goriških družin, kjer so našli bivališče. Mislijo ostati v Gorici? Za dva vem, da si želita ostati. Po- vedala sta, da še nikjer nista bila sprejeta tako kot tu. Iz Pakistana sta zbežala, ker bi ju Islamska država sicer rekrutirala. Eden je strojni inženir, star 28 let; drugi, tri leta mlajši, je še študiral, ko je moral zapustiti domovino. Bila sta v Grčiji in nato v Nemčiji. V Grčiji sta tudi našla delo, a država je kmalu zašla v hudo gospodar- sko krizo. V Nemčiji se delo tudi najde, so pa bili kot tujci močno izkoriščani. V “solidarnostni sku- pini” so našli oporo številnih, tu- di odvetnikov, ki jim pomagajo urejevati dokumente ipd. Enemu od teh, Imranu, sem ne- kega dne dejala, da bi rada kaj več vedela o njihovih prehrambenih navadah. Ponudil se je, da bi po- magal. Potem ko nam je župnik povedal, da ni nobenega proble- ma, je res prišel. Opazila sem, da se fantje radi čutijo koristne. Vi- dim, da kuhajo in hkrati pomi- vajo, da po kuhanju ni niti več treba pomivati posode, vse je že pospravljeno. Tako se nam je pri delu pridružil Imran; s sabo je prinesel svoje začimbe, ki jih ku- puje pri Indijcu v Tržiču. Prvič je pripravil krompir in grah, upora- bil je 2 litra paradižnikove oma- ke, 5 kg krompirja, 15 škatlic gra- ha. Jedl je 70 oseb. Bilo je precej tekoče, on pa je rekel, da je že prav. Seveda so zraven pojedli tu- di dosti kruha; tega hodimo iskat v goriški zapor, kjer nam dajo kruh, ki jim ostaja. Tako smo ra- zumeli, da smo na začetku mor- da malo pretiravali. Oni so v re- snici dosti bolj skromni. Imran torej ob sobotah redno prihaja kuhat z nami, pove nam, kaj naj naročimo. Nedavno se je iz Bologne vrnil njegov brat Mu- ba, ker mora urediti papirje; zato nam zdaj pomagata oba in to ji- ma je v veliko zadoščenje. Saj so tudi taki, ki radi počakajo, da je vse pripravljeno; so pa tudi taki, ki so radi koristni. Kje nabavljate hrano? Vsakdo od nas nabavi kaj, kar rabimo: nekdo v marke- tu, kdo drug na trgu. Postali smo pravi specialisti v iskanju izdelkov po najnižji ceni: vsakdo gre v drugo trgovino, potem primerja- mo cene, da vidimo, kje se najbolj splača... Imate skupno blagajno ali kaj podobnega? Ne. Pač kupimo in prinese- mo. Imamo whatsapp sku- pino, preko katere se ob- veščamo, kdo je vzel kaj. Prejšnji teden se je začel ramadan … Zaradi tega smo zakasnili delitev hrane; namesto ob 18.30, delimo ob 21. uri. Dajemo jim skromnejši topel obrok, zraven pa še vrečko z vodo, sadjem in morda piškoti, saj v tem času lah- ko jedo ponoči do okrog 4. ure. Ob pogledu na te osebe se mnogi Goričani, če gre dobro, obrnejo stran; v slabšem pri- meru jih prezirajo ali so do njih sovražni. Kako vi gledate na te fante? Pred to izkušnjo sem se tudi jaz, kot mnogi drugi, spraševala, ka- ko to, da ti fantje, ji jim manjka vse, imajo telefonček… To me je malce motilo. Ko pa sem jih spoznala, sem izvedela, da s tele- fončkom poslušajo svojo glasbo, gledajo tekme cricketa, svoje na- jljubše zabave, in kličejo domov. Prek mobija imajo torej stik s svo- jo domovino, s svojim prejšnjim življenjem. Imran mi je povedal, da je telefonček kupil v Grčiji, kjer je bil poceni. Ti fantje so pred prihodom v Gorico nekje delali in služili. Tu so zato, ker morajo urediti dokumente; in pogosto morajo čakati več mese- cev. Niso niti oni “krivi”, da so tukaj. So pač blokirani v pričako- vanju na upravne postopke. Za sabo imajo najrazličnejše zgodbe. Eden je bil npr. nosač na K2. Drug fant mi je povedal, da je na neki tržnici pomagal razo- rožiti kamikazeja: to je bilo do- volj, da je moral zbežati, če si je hotel rešiti življenje. Danes opra- vlja manjša dela; kar zaluži, pošil- ja domov ženi in otrokom. Tretji mi je rekel, da so sorodniki zbrali denar in poslali njega sem, da bi kaj več zaslužil in pošiljal domov. Gospa Maria mi je med drugim povedala, da skoraj noben fant od tistih, ki so pred meseci bivali v Bombijevem tunelu, ni povedal svojcem, kje in kako je živel. Po- navadi vedno pravijo, da gre vse prav, da bi družina ne bila v skrbeh. Kar so si zaslužili v Nemčiji in drugod, pošiljajo do- mov po obrokih. Moram pa po- vedati, da so vedno urejeni in čisti, skrbijo, da so čedni. Redno sprašujejo po opremi za britje in umivanje zob. Goriški brezdom- ci so glede tega veliko slabši. Be- gunci se hodijo enkrat tedensko umivat v središče sv. Jožefa v ul. Vittorio Veneto, drugače si po- magajo, kot morejo, tudi s pla- stenkami, ki jih polnijo, kjer mo- rejo. Tudi gvardijan goriškega ka- pucinskega samostana trdi, da jih je treba spoznati, drugače ne mo- reš vedeti, kakšno je njihovo življenje. Imran je že obiskal mar- sikatero župnijo; to je hotel tudi nadškof, da bi ljudje videli, da ni- so “črni možje”, ki prihajajo s sla- bimi nameni itd. Po poti so mar- sikaj preživeli, od vojn prek ujet- ništva do bolezni itd. Vem, da jim je težko. Ko jih kaj vprašaš o domovini, se jim kar spremeni obraz. Mnogi se tudi sprašujejo, zakaj so tu samo moški, zakaj ni žensk in otrok. Moški gredo v vojsko. Sami pra- vijo, da jih islamska država “po- bere”, rekrutira. Greš in veš, da se ne boš vrnil živ domov, saj rev- nejše pošiljajo v prvo linijo. V Evropo prihajajo tisti, ki so mladi in zdravi, sposobni iti v svet. Kaj takega zmorejo samo močnejši: to sem razumela, ko so mi opisali opravljeno pot preko Grčije do sem. Mladi fantje se lahko tudi lažje prilagodijo delu. Tudi zaradi tega večina žensk ostaja doma. Imran mi je npr. povedal, da čaka dovoljenje, nato namerava delati še dve leti, nakar se hoče vrniti v Pakistan in se poročiti z dekle- tom, ki ga tam čaka. V prihodnje pa bi se rad vrnil sem in z njo živel tu, saj ima pozitivno vizijo našega mesta. Kakšni so po značaju? Zanje smo vse ženske nad 50. le- tom “mame”. Iz svoje izkušnje lahko povem, da so do žensk in tudi do deklet zelo spoštljivi; to smo videli tudi takrat, ko so nam pomagale skavtinje. Do nas v menzi pa sploh: ni večera, ko bi ob odhodu iz menze vsakdo iz- med teh, ki so jedli, ne rekel: “Grazie, very good”! Se posme- jejo in se zahvalijo. Če najdejo iskrenega človeka, se nanj na- vežejo. Ni se še mi zgodilo, da bi našla koga, ki bi se nesramno ob- našal ali zavrnil hrano. Kvečje- mu, če ne vedo, za kaj gre, raje ne vzamejo. Zgodilo se je npr., da smo jim ponudili naše štan- dreške jedi, vrzote in jabolka v kozici: štirje so vzeli en sam lonček in pokusili, potem so prišli iskat še. Drugače se še ni zgodilo, da bi kaj pustili v krožni- ku. So spoštljivi do nas, ki kuha- mo, in do hrane, ki je niso vajeni zametovati. Mediji pogosto prinašajo dru- gačne vesti... Propaganda? Ah, politika! Kot nam je povedal Alen Salihović z Radia Ognjišče, ki nas je nedavno obiskal, stran- ke - tudi v Sloveniji -, ki hočejo zmagati, igrajo na to karto. Iz Hrvaške so čakali val migrantov: to je seveda bil glavna tema. Zgrožena sem bila tudi takrat, ko je goriška javna uprava ukazala, da mora nadškofija pred časom podreti veliki beli šotor, ko pa smo vsi vedeli, da je prihajalo ne- kaj zelo mrzlih dni. Zaradi tega, kar delate, doživljate več podpore ali več kritik? Vem, da je marsikdo tudi kritičen do tega, kar delamo. Priznam, da sem ostala malo razočarana nad nekaterimi osebami, ki hodijo v cerkev. Kot je povedal tudi g. Kar- lo za Radio Ognjišče, smo kristja- ni kot “prva pomoč”. Če smo res kristjani, bomo temu, ki trka na vrata, odprli. Če ne bomo odprli, nismo kristjani, čeprav smo vpi- sani v krstno knjigo... Dejstvo je, da se je na to akcijo odzvalo raz- meroma malo Štandrežcev, pa čeprav je cerkev vsako nedeljo polna. O tem je bil govor tudi v župnijskem svetu, a večjega od- ziva ni. In vendar se meni to zdi nekaj pomembnega. Če sem kri- stjan, moram nekaj dati tistemu, ki potrebuje. Ni dovolj, da v cer- kvi klečim. V ekipi smo preprosti ljudje, delavci in uradnice, ki ne živimo v obilju. In vendar ute- gnemo peljati naprej to “akcijo”. Z razmeroma skromnimi sredstvi lahko pripravimo večerjo za 80 ljudi. V Štandrežu so tudi ljudje, ki ne morejo priti zraven, zato pa drugače prispevajo; in to so mlajši. Preseneča me, ker je od- sotna generacija srednjih let. Vprašanjce “za kristjana”: kaj mislite, da želi Bog povedati naši krajevni Cerkvi s prisot- nostjo teh oseb? Gotovo je to neki izziv. Postavlje- ni smo pred neko izkušnjo in preizkušnjo, da bi preverili, kaj res smo in v kaj verjamemo. Od- kar obiskujem to skupino, večkrat slišim besede o tem, ki trka in mu damo jesti. V različnih skupinah, tudi tistih, kjer niso verni ljudje, je govor o tem, da je treba odpreti vrata človeku, ki trka. Naj ne odpremo vrat tistemu, ki nas vpraša kos kruha in malo to- ple hrane? Mislim, da gledamo samo mate- rialne stvari, nimamo časa, ki bi ga darovali drugim. Vedno me pri- zadene, ko v stanovan- ju najdejo človeka, ki je umrl pred več tedni. To se mi zdi grozljivo! Če soseda, ki ponavadi odpre okna ob šesti uri, tega ne stori do 6.30, grem potrkat. Mislim, da svoji družini ali mami ali ne vem še komu nisem nič odvzela, če pomagam priseljen- cem. Za zdaj se vsi strinjajo s tem, kar delam, in me podpirajo. Go- tovo je izziv, da si malo pogleda- mo v notranjost. Če to zmoremo mi, ki smo “navadni” ljudje, brez posebnih dohodkov, in zmore- mo pomagati tudi 90 osebam, lahko zmore vsakdo. V dveh me- secih smo darovali skoraj 900 večerij! To je izziv, ki nas preiz- kuša, da spoznamo, do kod lahko pride naša ljubezen. Ljubezen do ubogih je konec koncev ljubezen do Boga. Pred kratkim je bilo v Štan- drežu srečanje z nadškofom Carlom za člane pastoralnih svetov naše dekanije. Je bil go- vor tudi o beguncih? Govor je bil samo o tem. Nadškof je jasno povedal, da krščanska skupnost ima nalogo oznanjati evangelij in izkazovati pozornost mestu. Na prvo mesto je dal pri- seljence. So tudi druge pomem- bne stvarnosti, kot delavci, štu- denti itd. Toda največja pomoč, ki jo v tem trenutku lahko nudi- mo mestu kot kristjani, je pomoč beguncem. Kot kristjani se ne moremo obrniti stran. Kot verska skupnost moramo kaj narediti, še zlasti ko vidimo, da civilna družba ne naredi nič. Ne more- mo ne videti tega, kar se dogaja okrog nas. Na sestanku sem mo- rala skupnosti orisati naše delo- vanje, nekaj je povedala tudi Alessandra Schettino. In vendar se po tem sestanku ni zgodilo nič posebnega. Nihče se ni ustavil, da bi kaj vprašal ali povedal. Mislim, da ima vsak kristjan svo- jo vlogo v Cerkvi. Eni skrbijo za cerkev kot stavbo, drugi berejo berila itd. V Štandrežu imamo tu- di biblično skupino: nekatere go- spe znajo z nekaj besedami obra- zložiti evangeljski dogodek, kot bi jaz nikdar ne znala. Jaz poz- nam glavna berila, nimam pa globljega poznanja Svetega pi- sma. Eni so bolj za tako, drugi pa očitno bolj za konkretno pomoč bližnjemu. Kot pravi tudi moj sin Juri, pa imamo v Štandrežu srečo, ker imamo Karlota: kot du- hovnik je za mlade enkraten, ker se zna postaviti na njihovo raven, jim zna prisluhniti in jih primer- no nagovoriti. Za konec pa še to: če bi kdo hotel vaši skupini pomagati ali kaj prispevati, kaj lahko stori? Mojo telefonsko številko imajo v župniji, tam jo lahko najde kdor- koli. Ko bi nas bilo več, bi si lah- ko bolje pomagali oz. bi delali v izmenah. Bliža se čas dopustov, marsikdo je že napovedal, da ga nekaj tednov ne bo… Upali smo, da bo srečanje z nadškofom koga spodbudilo, a do tega žal ni prišlo. Mi smo v Štandrežu, naša vrata so vedno odprta: kdor želi, se nam lahko pridruži. Naj pride in poskusi! Kdor ne poskusi, ne more vedeti, kako je in kako ni. V naši skupini je bilo tudi nekaj skeptičnih oseb, ki so npr. prišle samo zato, ker je šlo za postno ak- cijo. In so še tam. Sprejmemo tu- di, če kdo želi prinesti kaj hrane ali drugače prispevati. Pona- vljam: je dovolj malo. Ljubljanski nadškof msgr. Zore je sprejel predsednika SSO Bandlja Pomembno je še tesnejše povezovanje ponedeljek, 21. maja 2018, je predsednik Slo- venske škofovske konfe- rence, ljubljanski nadškof me- tropolit msgr. Stanislav Zore OFM, sprejel deželnega predsed- nika Sveta slovenskih organiza- cij Walterja Bandlja. Srečanje je sledilo čestitkam, ki jih je pred- sednik SSO posredoval nadško- fu Zoretu ob 25. obletnici usta- novitve samo- stojne slovenske škofovske konfe- rence. Ustanovi- tev, februarja l. 1993, je bila izrednega pome- na tudi za Slo- vence v zamej- stvu in po svetu ter še posebej za slovenske verni- ke v Furlaniji Ju- lijski krajini. Po 25 letih je vloga Slovenske škofovske konference v odnosu do Slovencev v zamejstvu še vedno aktualna in temeljnega pomena. Prav zaradi tega se je predsednik SSO zahvalil nadškofu Zoretu za prisotnost na 40. obletnici ustanovitve Sve- ta slovenskih organizacij. Na srečanju se je pogovor dotaknil V tudi aktualnih tem, ki zadevajocerkveno in versko področje, tu-di v iskanju možnosti sodelo- vanja z osrednjo slovensko Cer- kvijo. Predsednik SSO Walter Bandelj je nadškofu Zoretu predstavil nenadomestljivo vlogo, ki jo pri ohranjanju slovenskega jezika in zavesti opravljajo duhovniki, ki jih je žal zaradi upada duhov- niških poklicev in sekularizacije družbe zmeraj manj. Zaradi tega ne vemo, kako bo v prihodno- sti. Omenjen je bil tudi problem vključevanja slovenščine v cer- kvene obrede na Videmskem. Predstavniki SSO si bodo priza- devali, da se to vprašanje reši na krajevni ravni. Nadškof msgr. Stanislav Zore je med pogovo- rom poudaril vlogo, ki jo v sklo- pu Cerkve opravljajo laiki, in omenil delovanje katoliških or- ganizacij v Sloveniji. Te predsta- vljajo širšo skupnost, ki se pove- zuje v Svet katoliških laikov Slo- venije, v katerem je vključenih 36 organizacij. Koristno bi bilo, če bi se na ravni civilne družbe to povezovanje razširilo tudi v zamejski prostor, kjer je prav ta- ko delovanje lai- kov zelo bogato in raznoliko; pri nas je pri tem pomembno še prizadevanje za slovenski jezik in identiteto. Srečanje s pred- sednikom Slo- venske škofov- ske konference nadškofom Sta- nislavom Zore- tom se je končalo z mislijo na ustanovitev te pomembne cer- kvene ustanove, ki je od vsega začetka vedno blizu Slovencem v zamejstvu in zdomstvu. Slove- sna sv. maša za domovino in v spomin na 25. obletnico usta- novitve SŠK bo v četrtek, 21. ju- nija, ob 18. uri v ljubljanski stol- nici sv. Nikolaja. Kristjani in družba 24. maja 2018 5 a tržaški škofiji je pred kratkim potekala ti- skovna konferenca, na kateri so predstavili že peti Emporij solidarnosti, ki bo v soboto, 26. maja, in v nedel- jo, 27. maja. Gre za humani- tarno nabirko hrane, ki jo or- ganizira tržaška škofijska Karitas. Letos je k pobudi, ki poteka pod ge- slom “Daruj za Emporij solidarno- sti” pristopilo kar 20 supermarketov. Predsednik tržaške škofijske Karitas pater Alessandro Amodeo je med konferenco napo- vedal, da bodo v nedeljo, 27. maja, po vseh župnijah tržaške škofije zbirali higien- ske pripomočke in živila za ljudi v stiski. Karitas si že enajst let uspešno prizadeva, da po župnijah zbira živila in nujne pripomočke za revne N ljudi. Letošnja izvedba huma-nitarne akcije daje v ospredjerevne družine. Predstavitvi je v imenu tržaške občinske uprave prisostvoval občinski odbornik Carlo Grilli, ki je iz- postavil, da je občinska upra- va vedno podpirala plemeni- to poslanstvo in delo škofij- ske Karitas, ki je v teh časih še kako potrebno. Pater Amo- deo je izrazil zadovoljstvo, da pri letošnji nabirki sodeluje tudi Fundacija CR Trieste. Amodeo je povedal, da za zdaj ostaja število prosilcev za pomoč še zelo visoko: “Po- nosni smo, da smo v roku pe- tih let razdelili osnovne življenjske potrebščine v vrednosti enega milijona evrov. Povprečni del prosil- cev, to je 70 odstot- kov, sestavljajo ita- lijanski državljani; za tem pa so še ose- be drugih narod- nosti. V večini pri- merov gre za družine, ki imajo mladoletne otro- ke”. Zato da lahko prosilci prejmejo materialni prispe- vek, morajo imeti stalno bivališče v Trstu. Karitas si pri- zadeva, da vsaki družini v stiski ne nudi le materialne pomoči, temveč se z družinami tudi srečujejo, izpostavijo stik in dialog in skušajo ljudi spodbuditi k reševanju težav. Občinski odbornik za so- cialne zadeve Carlo Grilli je zaradi naraščanja revščine v Trstu nekoliko zaskrbljen: “V našem me- stu konkretno primanjku- je socialna politika. Potrebu- jemo nove načrte, s katerimi bomo lahko sistemsko obvla- dovali pojav revščine”. Med konferenco so pohvalili podjetja, kot so IllycaffŹ, Ea- taly, Parmalat in druga, ki Ka- ritas darujejo izdelke. Ales- sandro Amodeo je pred kon- cem še pozval, da so za nabir- ko predvsem zaželene pla- stenke ali steklenice kuhin- jskega olja, pločevinke hrane, omake in istant juhe ter raz- na čistila, izdelki za higieno otrok in odraslih. Marko Manin Trst / Mašniško posvečenje Svetoivanska župnijska skupnost z velikim veseljem sporoča, da bo mašniško posvečenje diakona g. Tomaža Kunaverja v soboto, 2. junija 2018, ob 17. uri v stolnici pri sv. Justu. Gospod Tomaž bo nato pel novo mašo v nedeljo, 3. junija, ob 10. uri v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. Na ta lepi in ob vse večjem pomanjkanju duhovnikov zmeraj bolj redek dogodek so prisrčno vabljeni slovenski verniki, narodne noše in skavti. Cerkev bo dobila šest novih svetnikov Dne 19. maja 2018 je papež Frančišek v konzistorni dvorani vatikanske apostolske palače vodil dnevno molitveno uro in redni javni konzistorij, namenjen kanonizaciji šestih blaženih, ki bo potekala 14. oktobra letos. Med blaženimi, ki bodo razglašeni za svetnike, sta posebno znana papež Pavel VI. (Giovanni Battista Montini, 26.11.1897 – 6.8.1978) in nadškof Oskar Arnulfo Romero Galdámez (15.8.1917 – 24.3.1980), ki je bil umorjen 24. marca 1980 v San Salvadorju. Ostali so dva škofijska duhovnika (Frančišek Spinelli in Vincencij Romano) ter dve redovni ustanoviteljici (Marija Katarina Kasper iz Nemčije in s. Nazarija Ignacija sv. Terezije Jezusove). Kratke Cerkveni in družbeni antislovar (45b) S kot SEKULARIZACIJA 2 okrat moramo najprej spregovoriti o tem, kaj naj bi ta sekularizacija ali sekularizem, če ga hočemo uvrstiti, in to seveda hočemo, med vse ostale -izme, sploh pomenila kot omenjeni proces. Vsekakor danes ni tako lahko zaslediti ne ene ne druge besede, čeprav ju lahko najdemo, medtem ko se veliko govori o “laičnosti” in jo tudi propagiramo, ne le v sodobnem svetu, če je ta doba, s katero korakamo (so-dobnost), tista, ki se je rodila sicer že prej, a razvila po drugi svetovni vojni, zlasti pa po seksualni revoluciji šestdesetih let. Ampak o tem mitu “laičnosti” bomo spregovorili posebej, zadeva pa je v tesnem sorodu s sekularizmom ali sekularizacijo, kot je komu ljubše. V sorodu sta zadevi zato, ker je laičnost koncept, ki je nastopil kot posledica sekularizacijskega procesa, saj je vedno tako, da revolucionarji pravo “orožje” (ki ni nujno le vojaško, v smislu pušk, bomb in raket!) uporabijo šele potem, ko so gotovi svoje zmage. Do definicije našega procesa pridemo postopno. Če je komu všeč ali ne, je treba dejati, da je sekularizacija zlasti in predvsem svojevrstna vojna, in sicer revolucionarna, zato pa tudi podtalna ali T pritlehna. Vsebuje sevedatudi t. i. propagando, a je tale vrh ledene gore. Laičnost je le načelo ali “vrednota”, ki jo propagirajo, potem je pomemben seveda jezik, ki mora biti nov in zamenjati starega, o čemer smo že govorili v naših druženjih, imamo pa tudi sredstvo za širjenje novih vsebin, ki so pa javne debate ali razprave, ki jih je zlasti omogočil in potenciral poseben izum, to pa je seveda televizija. Kot je dejal genialni Marshall McLuhan, naslanjajoč se na evangeljsko opozorilo, da, kdor ne zbira, raztresa, določene iznajdbe nujno raztresajo, začenši s tiskom, posebej pa seveda televizija, ki jo je podrobno preučil. Pride namreč do raztresanja ali fragmentacije, kar se zlasti zgodi preko očesa, ki kot organ nadomesti uho. Kanadski strokovnjak žal ali k sreči ni mogel videti še ene iznajdbe, interneta, ki je fragmentacijo izstrelil v oblake, je pa vse to v svojih Jacopo, Paola, Matilde, Erika, An- tea, Nicol, Samantha, Meri in Tjaša so prvič prejeli Jezusa v svoje srce v pevmski cerkvi v nedeljo, 13. maja 2018, Ivan, Emanuel, Luca in Si- mon pa v štmavrski v nedeljo, 20. maja. Dve leti so se v Pevmi z do- mačim župnikom g. Marijanom Markežičem in skrbno katehistinjo gospo Majdo skupaj pripravljali na ta veliki dogodek. V praznično okrašenih cerkvah jim je pri slove- snih svetih mašah sv. hostijo prvič podelil domači župnik g. Marijan Markežič. Ob tem jim je namenil pomenljive besede: “Jezus prihaja kot prijatelj na pot življenja, da nas spremlja s svojo besedo kot 'navi- gator' proti večnosti. Na tej poti pa nam je vsakodnevna opora in moč pri obhajilu s svojim telesom”. Te globoke misli naj jim bodo svetlo vodilo tudi v preizkušnjah in naj ta srečni dan ohranijo živo v spominu kot dragocen dar, ki so ga bili de- ležni in ga bodo skozi vse življenje. Foto Sergio Marini V nedeljo, 13. maja 2018, so v cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu prejeli prvo sveto obhajilo Abel, Emanuele, Eva, Marta in Nika. Dve leti sta jih na ta korak pripravljali učiteljica Anita Kerpan in Maria Donata Cotoloni. Župnik Karel Bolčina je otroke pozval, naj vedno ohranjajo odprta vrata in odprta srca. Otroci so namreč v prezbiterij, bli- zu krstnega kamna, položili vrata in nanja zalepili srca, ki se odpirajo in zapirajo. G. Karel je tudi povzel nekaj misli iz homilije papeža Frančiška v Molfetti pred mesecem dni, kjer je med drugim dejal, da se nam Jezus v evangeliju podarja kot kruh življenja; kdor se hrani z evharistijo, postane tudi sam razlomljen kruh in se daruje drugim. To, kar prejemamo pri maši, moramo podarjati v življenju. S papežem je tudi župnik povabil mlade, naj bodo odprta vrata usmiljenja, ki so vrata Cer- kve, vrata našega srca in naše družine. Obred so s petjem spremljali otroci pastoralne enote Soča- Vipava, ki jih je vodila Tiziana Zavadlav, na orgle pa spremljal Silvan Zavadlav. Za pet prvoobhajan- cev sta katehistinji izdelali prav posebne sveče. Foto DP Trst / Peti emporij solidarnosti Humanitarna nabirka hrane zapisih na neki način predvidel. Voditelji procesa sekularizacije so vsekakor televizijo pridoma in spretno izrabili za svoje podle cilje, pa to še naprej počno, lahko rečemo, da vse bolj podlo, zraven pa seveda še vse druge naprave in iznajdbe, ki lahko zavajajo človekovo oko. McLuhan je izrekel tudi znano trditev, po kateri je sredstvo hkrati tudi sporočilo (“The medium is the message”). Če torej pogledamo sredstvo razprave, potem je tisto, kar je pomembno, to, da se razpravlja. Tu je pomembna ključna beseda novega jezika, ki je “dialog”. Važno je torej “imeti dialog”, “biti v dialogu”… Jasno, da niso važne vsebina, resnica, resničnost, temveč le še “dialog”. Namen ni priti do nečesa, do nekega cilja, temveč samo to, da se ima dialog. Ta brezciljnost je pa še ena vsebina sekularizacije, ki že kaže na njeno definicijo, torej, kaj sekularizacija je. Sekularizacija je pomik določene družbe iz takšne, ki je tesno poistovetena z verskim pogledom na svet in človeka ter goji tovrstne vrednote, ki jih jemlje za del svojega lastnega bistva, do tega, da za svoje sprejme nereligiozne ali celo protiverske vrednote in posvetne (sekularne) institucije. Na kratko – središče ni več Bog, temveč svet. Andrej Vončina Foto Claudio Sclauzero Marshall McLuhan Prvo sv. obhajilo v Štandrežu Prvo sv. obhajilo v Pevmi ... ... in Štmavru Foto damj@n Goriška24. maja 20186 Koncert “Prijatelji, ostanimo prijatelji” s Triom Denis Novato Naj živi narodno-zabavna glasba! ŠTEVERJAN aljubljeni v slovensko pe- sem in narodno-zabavno glasbo ter ponosni na svo- jo vas so Števerjanci, ki so 20. maja 2018 v dvorani Sedejevega doma v Števerjanu - ob koncu kulturne sezone in obenem v pričakovanju na 48. festival na- rodno-zabavne glasbe, ki bo po- tekal od 6. do 8. julija - priredili dvourni glasbeni praznik z na- slovom Prijatelji, ostanimo pri- jatelji. Društvo F. B. Sedej je po- sebnemu gostu, Denisu Novatu, organiziralo koncert ob 30. obletnici delovanja “muzikanta iz Trsta” in prijatelja, ki kot sve- tovni prvak v igranju na diato- nično harmoniko nastopa po vsem svetu, od New Yorka do To- kia, in je ta jubilej izrecno želel proslaviti tudi v briški vasi, ki jo ima za prestolnico narodno-za- bavne glasbe v zamejstvu. Večer, ki se je začel in končal z notami najbolj prepoznavne in predvajane polke po vsem svetu, Na Golici, je nadvse navdušil občinstvo, ki je kar naprej bučno ploskalo. Trio Denis Novato (z njim sta igrala kitarist Daniel Schneider in basist Alen Ojcin- ger) namreč dosega brezhibno tehnično in interpretativno dovršenost, vsak koncert je zato za ljubitelje take glasbe izredno doživetje. Na števerjanskem kon- certu so počastili publiko z No- vatovimi avtorskimi skladbami Z in z melodijami iz narodno-za- bavne zakladnice. Veliko je bilo takih, ki zahtevajo izjemno teh- nično znanje; posebno nežna in spevna pa je bila pesem Pa- stirček, ki jo je Novato novembra 2016 imel čas zaigrati papežu Frančišku. Ljubezenska zgodba med njego- vimi prsti in okroglimi gumbki traja že 30 let, je dejala Ilaria Ber- gnach, ki je povezovala večer. V tem času je Novato nastopal, snemal, pisal glasbo, izdal več kot 30 samostojnih albumov “in vse kaže, da so njegovi prsti še vedno noro zaljubljeni v te bele tipke”. Sam harmonikar je pove- dal, da že od najstniških let pri- jateljuje z Janom Leopolijem, ki ga je predstavil v Števerjanu in ga prvi povabil v Brda. Na oder je nato priklical še dva števerjan- ska prijatelja, Mihaela Corsija in Robija Beretto, ter z njima zaigral tri pesmi: tretjo, V dolini tihi, je pela cela dvorana. Seveda so za- peli tudi Avsenikovo Prijatelji, ostanimo prijatelji na besedilo Marjana Stareta, ki je dala večeru naslov. Glasbeni večer so dopolnili šte- verjanski glasovi. Najprej je zapel Otroški pevski zbor F. B. Sedej, ki ga od leta 2007 vodi Martina Hlede; na klavirju ga je sprem- ljala Martina Valentinčič, na ki- tari Elija Mužič. Najmlajšim pevcem se je nato pridružil Mladinski pevski zbor Sedej, za spremljavo katerega je po- skrbel pravi narodno-zabavni trio: že omenjenemu kitaristu sta se pridružila harmonikar Fabijan Mužič in basist Matija Corsi. Za venček narodnih se jim je pridružil nič manj kot Denis Novato, kar jim je dalo še dodatnih energij. Mladin- ski zbor je zapel tudi Kosove- lovo pesem Škrat Dobrošin v uglasbitvi Patricka Quaggiata in zimzeleni Slakov valček Čebelar. Na koncu je stopil na oder še Mešani pevski zbor Se- dej, ki je pod Quaggiatovo tak- tirko zapel nekaj med sabo ze- lo različnih pesmi, ne nazad- nje tudi duhovito Bicikel, ki ji je besedilo v števerjanskem narečju prispeval Matej Pin- tar; na klavir je zbor spremljal Davide Tomasetig. Polno je zazvenela tudi Zarja Števerjana, melodija, ki je na festivalu prvič zazvenela pred 30 leti in velja za nekako “himno” festivala, zara- di česar jo radi pojejo ob vsakem vaškem prazniku: na kitaro jo je spremljal Franko Reja, Tomasetig na kontrabas. Večer je kronal zbor s pesmijo Prijatelji, ostani- mo prijatelji, ki jo je zapel skup- no s Triom. “Radi se vsi imejmo, saj pesem druži nas”! DD (več fotografij na www. noviglas. eu) Praznik špargljev 2018 Kulturni utrinki ob domačih dobrotah PD ŠTANDREŽ ot vselej prijetno in do- mače vzdušje je velo na prvem delu Praznika špar- gljev, ki ga že dolgo vrsto let v drugi polovici maja prireja zelo delavno Prosvetno društvo Štan- drež v župnijskem parku med li- pami pod štandreškim farnim zvonom. Kljub vedno zahtev- nejšim birokratskim in drugim zadevam s strani občinske uprave in raznih ustanov so se člani Pro- svetnega društva Štandrež opo- gumili in tudi letos priredili tra- dicionalni Praznik špargljev, ki je pomembna družabno kulturna prireditev v Štandrežu. Letošnje večdnevno snidenje s kulturnim utripom naših krajev ob pristnih jedeh, ki jih je lepo zaužiti v pri- jateljski družbi, se je začelo ob malce muhastem vremenu v pe- tek, 18. maja, ko je bilo v spodnji dvorani štandreške župnijske dvorane Anton Gregorčič odprtje lepo zasnovane, dodelane razsta- ve risb učencev štandreške osnovne šole Fran Erjavec. Po pozdravnem nagovoru predsed- nika društva Davida Vižintina je o razstavi, na kateri je na ogled več kot sto lepih risb, spregovoril učitelj Martin Srebrnič, ki je poh- valil zgledno sodelovanje med šolo im prosvetnim društvom. O razstavi s tematiko reka Soča je povedal, da so se učenci res po- trudili in izdelali kakovostne ri- sbe, ki pričajo, da je reka Soča ze- lo prisotna v njihovi domišljiji in tudi v vsakdanjem življenju. Večer je obogatil harmonikar Lo- renzo Marussi. K V soboto so se vsi tisti, ki ljubijoples, lahko zavrteli ob zvokih an-sambla Štefan, ki ga sestavljata domačina Štefan in hčerka Ivana. V nedeljo, 20. maja, so pa prišli na svoj račun vsi, ki radi sprem- ljajo delovanje naših ljubiteljskih gledaliških skupin. Po daljšem premoru smo tako na odru spet lahko videli Tik Tak teater iz Go- rice, v katerem delujejo trije gle- dališki navdušenci, Robert Cotič, Nadja Šuligoj in Solange Degen- hardt. Nadja Šuligoj (na sliki) je v režiji Roberta Cotiča sproščeno odigrala daljši monolog Veselje do življenja italijanskega pisca Al- da Nicolaja (1920-2004). V skrbno odbranih kostumskih de- tajlih in ravno tako natančno iz- delani maski se je spremenila v pristno klošarko in medtem ko se je pomikala proti odru, je stego- vala svoj lonček in prosila za evro. Ker je bila tako prepričljiva, so nekateri mislili, da je resnično beračica. S premišljenimi kretnja- mi in mimiko se je imenitno preobrazila v klošarko, ki gledal- cu dopoveduje, kako donosen je njen posel, saj ji ni treba plačeva- ti nikakršnih davkov in dru- gih prispevkov. Vse, kar dobi, je čist dobiček. Nad sabo ni- ma nobenega gospodarja. Dela, ko se ji zljubi. Drugače pa lahko v polnosti uživa življenje in se veseli vsega, kar le-to prinaša. Svobodna je. Nobenemu ji ni treba da- jati pojasnila za svoje početje. Še zdaleč ji ne pride na misel, da bi se zaposlila, kot sta to naredila njen mož, ki se kot vratar mora vsem klanjati, in kot njen sin, ki gara cele dne- ve in mu še sama večkrat pri- skoči na pomoč, da se lahko pretolče skozi mesec. V gladko se pretakajočih besedah monologa so prišli do izraza vsi tisti ironični odtenki, značilni za dramsko pisanje Alda Nicolaja. Z njimi avtor izpoveduje svoje po- glede na današnji svet in življenje v njem. Človek sploh ne zna uživati, kar mu življenje nudi, in ne zna ceniti drobnih dragoce- nosti, ker je ves vprežen v vsak- danje delo in ga tlačijo skrbi za preživetje. Klošarji živijo z dneva v dan in se veselijo vsake malen- kosti in ne razmišljajo, kaj bo ju- tri. Občinstvo, ki je spremljalo pred- stavo, je igralkino igro nagradilo s prisrčnim ploskanjem. Za gledališkim utrinkom je gla- sbena skupina Citre za dušo (na sliki) , ki jo sestavljajo članice Uni3 Nova Gorica in jo vodi Jan- ka Frančeškin, zaigrala nekaj nežnih, blagozvenečih melodij na citre, ki sicer za boljši učinek potrebujejo zbrano in tiho okol- je. Med narodnimi pesmimi sta se oglasili tudi dve Marijini, Spet kliče nas venčani maj in Zvonovi zvonijo. Ko se je končal spored, ki ga je napovedala mlada Nika Paulin, se je na svoj nastop pripravil an- sambel Souvenir, ki je poskrbel, da so se pari zasukali v plesnih korakih. Kot vselej so organizatorji zelo dobro poskrbeli za lačne želodce in žejna grla. Gostje praznika, ki se bo nadaljeval prihodnji konec tedna, so lahko okusili dobro do- mačo hrano, med katero so pred- njačili odlični šparglji, ki so se pred leti ponosno bohotili na štandreških njivah – teh je zdaj, žal, le za vzorec. Tiste, ki stavijo na srečo, je na Prazniku špargljev gotovo razve- selil bogat srečelov. IK Nastop učenec prof. Gadjieva Poustvarjalna moč mladih pianistov SNOVANJA vetloba in sen- ce med 19. in 20. sto- letjem je bil naslov kon- certa, ki ga je Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel pripravil 18. maja 2018 v Palači Lan- thieri v Gori- ci v okviru cikla Sno- vanja. Štirje sedanji in en nek- danji učenec iz razreda prof. Si- javuša Gadjieva je na večeru, posvečenem klavirski glasbi, predstavilo niz virtuoznih del skladateljev, ki so s svojim opu- som pustili globoko sled na po- dročju klavirske literature. Center Komel skupaj s prof. Gadjievom beleži že več dese- tletij pomembne dosežke na področju klavirskega mladin- skega poustvarjanja, ki si je pri- dobilo ugled in prepoznavnost. V njegov razred vstopajo naj- perspektivnejši mladi pianisti, ki se lahko spoprijemajo z zah- tevnimi klavirskimi umetnina- mi, sicer vključenimi v študijske programe na akademijah. Nje- govi učenci dosegajo tako teh- nično dovršenost kot tudi pou- stvarjalno globino, izhajajočo iz tehtnega razumevanja klavir- ske literature. Njihovi rezultati ne ostanejo neopazni na gla- sbenih tekmovanjih, s katerih prihajajo z najvišjimi ocenami, nagradami in priznanji. Poleg tega pa z velikim uspehom opravljajo izpite na državni rav- ni in študij nadaljujejo na naj- pomembnejših evropskih aka- demijah. Tokratni koncert so oblikovali trinajstletna Sara Lupi iz Gorice, petnajstletna Michela Sbuelz iz Števerjana ter osemnajstletna Lorenzo Tomada iz Gorice in Federico Breganti iz Ogleja, kot poseben gost pa se je predstavil tudi devetnajstletni Alessandro Villalva, ki študij klavirja nadal- juje na Akademiji Mozarteum v Salzburgu. Vsak izmed mladih pianistov je navdušil na svoj način. Vsem pa je bila skupna S izjemna poustvarjalna moč, pa tudi izvedbe, ki so temeljile na naprednem obvladovanju zah- tevnih tehničnih prijemov. Nji- hova interpretacija je bila do- sledna, suverena in navdahnje- na. Pri izvedbah so bili sproščeni in odprto so pristopa- li k izražanju glasbenih misli. Pri igri so se prepustili toku me- lodičnosti, ujeti v notni zapis, in s tem naredili izvedbo svežo, polno, živo in zanimivo. Program je vključeval dela od Frederica Chopina, Franza Li- szta in Claudea Debussyja pa do Sergeja Rachmaninova in Ser- geja Prokofjeva, geografsko gle- dano je bila zastopana glasba od Francije preko Madžarske, Poljske do Rusije. O zgodovin- skem zaledju nastanka izbranih skladb in njihovi estetski vred- nosti je spregovoril muzikolog Alessandro Argentini, ki je pro- gram povezal, in tako pred začetkom koncerta poslušalce pospremil z zanimivim strokov- nim komentarjem k pogloblje- nemu poslušanju. Izbrane skladbe, ki so bile na programu, so reprezentativne umetnine, ki jih pogosto slišimo na klavirskih recitalih na velikih koncertnih odrih, za- to je bila izvedba le-teh pod prsti mladih pianistov toliko bolj navdušujoča. Sara Lupi, Michela Sbuelz, Lorenzo Toma- da, Federico Breganti in Ales- sandro Villalva so pripravili odličen večer klavirske glasbe, ki je vnovič dokazal, da je Gori- ca postala vidno središče klavir- ske šole, ki ohranja svoj renome na zavidljivo visokem nivoju. Metka Sulič Gorica / Predavanje o Darku Bratini Zaupati čez mejo - Darko Bratina med sociologijo in filmom je naslov seminarja, ki bo potekal v petek, 25. maja 2018, ob 10. uri na univerzitetnem polu Gorica, Diplomatske vede, ul. Alviano 18, predavalnica 102, 1. nadstropje. Sodelovali bodo Bratinovi kolegi, sopotniki v njegovi politični-institucionalni, mednarodni in akademski izkušnji, ki je povezana tudi z odprtjem univerze v Gorici. Predstavitev pesniške zbirke Ljubke Šorli V ponedeljek, 28. maja 2018, ob 18. uri bo v Knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici (pri klavirju) predstavitev pesniške zbirke Ljubke Šorli Goriške pesmi. Zbirka, ki jo je z ilustracijami opremil goriški slikar Andrej Kosič, je izšla pri založbi Art. V njej so objavljene pesmi, ki jih je pesnica napisala po poroki z Lojzetom Bratužem in selitvi v Gorico leta 1933. Po večini neobjavljene ali samo revijalno objavljene pesmi je iz njene obsežne zapuščine izbral in uredil njen nečak Igor Tuta. Spremno besedo je napisala Marija Mercina. Prav Tuta in Mercina bosta govorila o pomenu nove zbirke v luči celotnega pesničinega življenja in dela v viharnih časih slovenske zgodovine. Pesmi bodo brale Kaja Čelan, Vida Marjetica Feguš, Pavla Hvalič, Greti Ličen, Jana Rajh Plohl in Olga Šušmelj. Uglasbene pesmi bo pela Polona Kante Pavlin ob klavirski spremljavi Mirjam Furlan. Častni pokrovitelj dogodka je župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon. Prijazno vabljeni! Kratke Foto DP Foto DP foto dd Goriška 24. maja 2018 7 Prireditev šole O. Župančič v sodelovanju s SCGV Emil Komel Pravi podvig s skupnimi močmi oč glasbe je v tem, da združuje različna ljud- stva, kulture, prijatelje, celo človeka samega s sabo. To glavno misel je poudarila učitelji- ca Irena Breganti ob začetku prav posebne zaključne prireditve osnovne šole Oton Župančič, ki je potekala 16. maja popoldne v Kul- turnem centru Lojze Bratuž v Go- rici. Ob vprašanju, kaj je glasba, je še dejala, so sami učenci dokazali svojo zrelost in v svoji naivni iskre- nosti zadeli bistvo. Letošnja sklepna prireditev je na- stala kot sad projekta v sodelovan- ju s Slovenskim centrom za glasbe- no vzgojo Emil Komel. Učitelji go- riške glasbene ustanove so namreč v prejšnjih mesecih predstavili sedmim razredom osnovne šole M različne družine glasbil, od godaldo pihal, trobil in tolkal. Otrokeso naučili različne pesmi v ra- zličnih jezikih tudi zelo različnih dežel iz vsega sveta. S pomočjo do- datnega materiala so izvedeli še kaj o posameznih državah in kul- turah ter tako postavili na noge primerno in res ljubko recitacijo, ki je povezovala posamezne točke. Mesto so našli tudi kakšna krajša koreografija, izštevanka, smešnica ali skeč. Okrog 120 otrok, ki so bili ves čas na odru, je resnično pričaralo različne narodne glasbe- ne tradicije, bolj ali manj znane melodije zelo različnih ljudstev. Slišati je bilo judovsko, nemško, kitajsko, francosko, angleško, afriško, rusko in špansko pesem. Pri tem so otroke vodili različni učitelji oz. mentorji glasbene šole. Na poseben način so se šolarčki (in občinstvo z njimi) razvneli pri petju Kalinke ob zvokih harmoni- ke. Že omenjena učiteljica se je zah- valila kolegici in predsednici Zveze slovenske katoliške prosvete Franci Padovan, brez katere bi se ne znali orientirati v birokratskih labirin- tih, Kulturnemu centru Bratuž, ki je kril stroške za najem velike dvo- rane, in ne nazadnje Alessandri Schettino, da sta šoli Župančič in Komel združili moči. Ravnateljica glasbene šole je izrazila veliko za- dovoljstvo nad “petimi prelepimi tedni”, v katerih so skušali otro- kom prikazati “čudoviti svet gla- sbil in v njih vzbuditi veselje do glasbe”. Pohvalila je otroke, ki so pokazali veliko zanimanje, in jim zaželela, da bi delavnice in sklepni nastop ostali v njihovem na- jlepšem spominu. Po predstavi nam je še povedala, da so projekt zasnovali profesorji na šoli Komel; izrecno se je zahvalila Mojci Batič, Evi Dolinšek, Mirku Ferlanu, Mar- tini Gereon, Nejcu Kovačiču in To- mažu Škamperletu. Šlo je za ekip- no delo, saj je predavala tudi rav- nateljica, projekt pa je koordiniral in pripravljal gradivo tudi predsed- nik šole Blaž Kerševan. V vsakem od petih tednov so različnim ra- zredom predstavili - tudi z interak- tivnimi sredstvi - po eno družino glasbil, pripravili predavanja in tu- di pustili nekaj gradiva. Iz tega je - v sodelovanju z učiteljicami - na- stal medpredmetni zaključni na- stop. “Zelo lepo je bilo delati s te- mi otroki! Veseli smo, da je projekt zelo lepo uspel, da so bili veseli otroci, učiteljice in starši”. Njihov cilj je bil uvesti otroke v svet gla- sbe, jim nekaj ponuditi na dru- gačen način. “Če otrokom daš, ra- de volje sprejmejo. Odvisno je od tega, kako jim kaj ponudiš”. DD “eStoria” naslednje leto o družini Končal se je zgodovinski festival o migracijah etošnji goriški zgodovin- ski festival eStoria je bil posvečen migracijam, na- jrazličnejšim oblikam preselje- vanja od prazgodovine pa do današnjih dni. Od nekdaj je človek zapuščal svojo zemljo v iskanju boljših življenjskih raz- mer. Gre za kompleksno, bo- lečo in dramatično temo, ki pa je še kako aktualna. Štirinajsta izvedba festivala, ki se je začel 14. in končal 20. ma- ja, je v mestno središče priva- bila kar veliko ljudi, kljub temu da letos na programu ni bilo imen slavnih in zelo poznanih, italijanskih in tujih gostov, na katere so nas organizatorji na- vadili v zadnjih letih. Glavnina predavanj je potekala pod veli- kimi šotori v Ljudskem vrtu, druga srečanja, razstave in na- jrazličnejše spremljevalne po- bude pa so potekali v 20 dru- L gih lokacijah. Med letošnjimislovenskimi gosti omenimovsaj pisatelja Miho Mazzinija in Gorana Vojnovića ter novi- narja Edvina Hladnika Mil- harčiča. Še pred koncem zadnjega dne je direktor festivala Adriano Ossola z zadovoljstvom ocenil, da so tokrat našteli okrog 60 ti- soč udeležencev, medtem ko je spletni video prenos stotih do- godkov prek portala www. estoria. it in družbenih omrežij spremljal več kot milijon ljudi. Tako je festival spet “dokazal svojo identiteto, ki se odraža v jasni vsebinski usmerjenosti, in potrdil državni primat na področju širjenja zgodovinske- ga znanja”, je dejal. V isti sapi je Ossola napovedal, da bo na- slednji festival potekal od 23. do 26. maja 2019, za temo pa so izbrali družino. SCGV Emil Komel Dan odprtih vrat lovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice je v soboto, 19. maja, v jutranjih urah na stežaj odprl svoja vrata ter sprejel otroke in starše, ki so hoteli pobliže spoznati šolo in videti, kaj se dogaja v njenih učilnicah. Predstavili so se pihalni orkester, mali godalni orkester, skupina kitar, harmonike, tolkala idr. Otroci, ki obiskujejo predšolsko glasbeno vzgojo z učiteljico S Marjo Feinig, in tisti, ki pojejov Otroškem pevskem zboruEmil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug, so v komorni dvorani uprizorili glasbeno pravljico Zajčkova hišica, pri kateri so recitirali, peli in igrali na razna glasbila. Nato so mali obiskovalci imeli možnost v učilnicah vzeti v roke najrazličnejša glasbila in ob spremstvu profesorjev poskusiti izvabiti iz njih kakšen zvok. Obvestila KCLB vabi na Srečanje pod lipami v četrtek, 24. maja 2018, ob 20.30 ob 100-letnici smrti p. Stanislava Škrabca. Večer bo oblikoval Oktet Vrtnica iz Nove Gorice (umetniški vodja Matjaž Šček). Odlomke iz Škrabčevega življenja bo prebirala Katja Terčič. Vljudno vabljeni! Glasbena matica Gorica vabi na zaključno akademijo š. l. 2017/18, ki bo v četrtek, 31. maja 2018, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Vljudno vabljeni! Družine z majhnimi otroki (do približno 10. leta) so vabljene na letovanje v koči sv. Jožefa v Žabnicah (3. -7. 8.) in duhovni vikend v Logu pod Man - gar tom (31. 8. – 2. 9.) v organizaciji Skupnosti družin Sončnica in s so - delovanjem Mladinskega doma. Info in prijave na tel. +39 329 749 8194 ali +386 31 523 963 do 15. junija. KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2018 spo minsko razstavo o tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato se obrača na za - seb nike, ki imajo v lasti dela Elde Pi - šča nec, s prošnjo, da bi jih dali na ra z polago za obdobje razstave. In - for macije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz.org. V galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž je na ogled do konca meseca maja 2018 razstava z naslovom Obzorja - Orizzonti, na kateri se predstavljajo slikarji Franco Dugo, Milena Gregorčič, Claudia Raza in Deziderij Švara. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. KCLB prireja 2. junija 2018 obisk spominske svečanosti ob Breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu. Po skupnem kosilu je načrtovan še voden obisk Muzeja Kočevarjev v Občicah. Za informacije in obvezno prijavo pokličite tel. 0039 0481 531445 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ali pa na info@centerbratuz. org. SPDG vabi na 47. srečanje članov zamejskih planinskih društev, v nedeljo, 10. junija, na Opčinah, v priredbi SPDT. Organiziran bo avtobusni prevoz, dva pohoda za planince in dve delavnici za mladince in najmlajše. Prijave na sedežu društva vsak četrtek od 19. do 20. ure in pri odbornikih društva. Informacije 3317059216 (Vlado). Klekljarski odsek društva Jadro organizira v soboto, 16. junija, izlet v Idrijo na festival idrijske čipke. Informacije na tel. 0481-482015 ali 0481-776123. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 30. junija, celodnevni izlet v pokrajino Evga - nejskih gričev, v zibelko venetske in rimske kulture, za ogled parkov in krajev Este, Monselice itd. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 25. 5. 2018 do 31. 5. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 25. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 26. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijan - skem in ziljskem narečju. Nedelja, 27. maja: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 28. maja (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 29. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 30. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pred 150 leti Erjavčeve živali - Izbor melodij. Četrtek, 31. maja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2018 Štandrež - župnijski park med lipami sobota, 26. maja ob 20.30: ples z ansamblom SOUVENIR nedelja, 27. maja ob 19.00: nastop štandreške osnovne šole moška vokalna skupina Sraka Moške quote rosa Janeza Povšeta, izvajata člana PD Štandrež ples z ansamblom HRAM Na voljo bogat srečelov, odlični šparglji, okusna jedača in pijača POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE DRUŠTVI JADRO, TRŽIČ in ZSKD v sodelovanju z JSKD ob 20-letnici SKRŠD Tržič prirerajo 24. REVIJO KRAŠKIH PIHALNIH GODB KPG Sežana, PO Divača, GD Prosek in GD Viktor Parma nedelja, 27. maja 2018, ob 18. uri občinsko gledališče v Tržiču V nedeljo, 20. maja 2018, je slavil okrogel jubilej prof. IVAN ČERNIC Ob tem pomembnem mejniku na življenjski poti mu izreka iskrena voščila in se mu zahvaljuje za ves trud, ki ga je namenil stranki STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ vabi na koncert PREDPOLETNI NAPEV dirigent David Bandelj petek, 1. junija 2018, ob 20.30 v Grofovi dvorani na Goriškem gradu Gost večera Vokalna skupina Vinika pod vodstvom Franke Žgavec foto dd foto dd foto dd Kultura24. maja 20188 jubljana ima končno stalno razstavo o svoji ti- sočletni zgodovini. V Mestnem muzeju Ljubljana so namreč v torek, 8. maja 2018, odprli dolgo pričakovano no- vo stalno razstavo o zgodovini Ljubljane z naslovom Ljublja- na. Zgodovina. Mesto. Nova stalna razstava (kot beremo v tiskovnem sporočilu Maje Ko- vač, vodje programa in odnosi z javnostmi) prinaša pregleden kronološki razvoj prostora lju- bljanske kotline od prazgodo- vine do danes. Razstavo lahko razumemo kot osebno izkaz- nico muzeja, pomemben do- kument Ljubljane ter nov pro- stor srečevanja in raziskovanja Ljubljančanov in turistov. Veliko pozornosti so avtorji, kustosi Mestnega muzeja Lju- bljana pod vodstvom dr. Ber- narde Županek, namenili mu- zejskim predmetom in jasni kronološko zasnovani predsta- vitvi, ki jo je zasnovala obliko- valka Metka Dariš. Na razstavi je primerno mesto našlo naj- starejše leseno kolo z osjo na svetu, pa tudi spominska me- dalja ob slovesni razglasitvi Lju- bljane za glavno mesto Repu- blike Slovenije. Slovencem, katerim je skoraj zmeraj premalo poznan do- mači kraj, in turistom, ki jih prihaja v Ljubljano vedno več, L nova razstava omogoča, da spoznajo zgodovino Ljubljane, opozarja na pomemben geo- strateški položaj mesta ter na iz- jemne dogodke iz zgodovine tega prostora od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomni- cah, cesarjih in kraljih ter pred- sednikih se obiskovalec sreča tudi z vsakdanjim življenjem v mestu, saj je na razstavi govor o povsem običajnih ljudeh, ki so v mestu bivali in v njem pu- stili svoj pečat. Na razstavi za- sledimo še nekatere lokalne posebnosti, zaradi katerih je Ljubljana drugačna od drugih evropskih mest. Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je o raz- stavi dejal: “Veliko število pred- metov in z njimi povezanih zgodb razpira poglede na naše glavno mesto in njegovo boga- to zgodovino. Glede na to, da živimo v digitalni dobi, je izku- stvo originalnega muzejskega predmeta tisto, kar danes nepo- grešljivo potrebujemo. Prav za- to smo se odločili, da postavi- tev nagovarja obiskovalca z iko- ničnimi predmeti iz naše zbir- ke. Muzejski predmet smo ho- teli zavestno postaviti v fokus našega pogleda. V zadnjem ob- dobju smo namreč prevečkrat priča postavitvam, ko sodobne tehnologije preglasijo sposob- nost gledalčeve lastne imagina- cije in smo postali samo nemi opazovalci virtualnih svetov, ki nas obkrožajo”. Strokovna vodja projekta, mu- zejska svetnica dr. Bernarda Županek, sicer kustosinja za an- tiko, ki je bila skupaj z vodjo projekta Tamaro Bregar odgo- vorna za postavitev razstave, stalno razstavo razume kot osebno izkaznico muzeja in dodaja: “Stalna razstava je osebna izkaznica vsakega mu- zeja. Od prve stalne razstave Mestnega muzeja Ljubljana le- tos mineva že 81 let in naših osebnih izkaznic se je do zdaj zvrstilo kar nekaj, različno ve- likih, z različnimi koncepti, poudarki in pristopi. Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. je zadnja v tem nizu. Z njo se kon- ceptualno vračamo na izho- dišče: naša razstava je postavlje- na kronološko, od prazgodovi- ne do 20. stoletja, predstavitve so jasne in pregledne, izposta- vljeni so ključni poudarki, v središču so predmeti in zgodbe, ki jih le-ti nosijo”. Razstava ponuja pregled zgodo- vine Ljubljane tudi na ustvarja- len in zabaven način: interak- tivi (ki so pretežno namenjeni otrokom, zraven pa vedno uživajo tudi odrasli), kratki fil- mi (s kuharskimi namigi Boštjana Napotnika, frizerski- mi oprijemi Boruta Kusterja, iz- javami arheologov ob prelom- nih odkritjih ter opisi predme- tov, kot jih vidijo konservatorji, proučujejo fizični antropologi in poznajo kustosi), tematska vodstva (sledijo jeseni) in de- lavnice (za najrazličnejše ciljne skupine) obiskovalcem stalne razstave nudijo bolj neposre- den stik s preteklostjo, tudi ti- sto, ki je niso sami doživeli. Stalna razstava je tako odlično izhodišče za raziskovanje Lju- bljane ali pa prostor za osvežitev in poglobitev pozna- DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (17 ) Bielecki (3) Krivično ravnanje italijanskih občinarjev je raz- vidno tudi v nadaljevanju govora, ki ga je 10. ja- nuarja 1896 objavila goriška Soča: “Večja polovica prebivalcev na ozemlji mestne občine goriške je slovenskega rodu in slovenske narodnosti. Visoka vlada ima neoporečno dolžnost skrbeti za gmotne in dušne potrebe Slo- vencev domačinov z enako vestnostjo, kakor za koristi priseljenih Lahov in poitalijančencev, slo- venskih renegatov. Neopravičeno bi bilo, ako bi se kje tujci na rokah nosili, a domačini prezirali na željo kake nemirne stranke. / … / Dokler ne bo ustanovljena mestna šola, treba, da se na vsak način nadaljuje zasebna. Ali to je krivično in nezakonito, da bi morali mi plačevati učiteljsko osebje. Visoka vlada naj poskrbi, da jih bo plačevalo mesto, ki je krivo, da naši otroci ni- majo potrebne šole, do katere imajo pravico, ali naj plača vlada, ki ni prisilila mesta o pravem času, da bi izpolnilo dolžnost, katero mu nala- gajo zakoni. / … / ”. Društvo Sloga je razpolagalo z vrtcem v ulici sv. Klare in v ulici Barzellini. Tega je blagoslovil Si- mon Gregorčič. Leta 1897 je Anton Gregorčič ustanovil društvo Šolski dom, ki je nadaljevalo delo društva Sloga in leta 1898 zgradilo velik in modern Šolski dom v Križevi ulici, kasneje pa tudi Mali dom, Novi dom in dom Simona Gre- gorčiča po načrtu slavnega štanjelskega arhitek- ta Maksa Fabianija, ki je veljal za dvornega arhi- tekta prestolonaslednika nadvojvode Franca Fer- dinanda Habsburškega. Po znanem sporu med liberalnim in klerikalnim taborom na Goriškem leta 1899 se je grof Alfred Coronini Kromberški umaknil iz političnega življenja. Bielecki je bil očitno zelo povezan s Coroninijevo strujo, saj po umiku njenega glavnega predstavnika ni več mogoče zaslediti njegovega imena v tedanjem političnem poročanju. Časopis Gorica z dne 20. oktobra 1906 je po- ročal, da “včeraj predpopoldne je umrl po kratki in mučni bolezni tuk. hišni posestnik g. Vicencij Bielecki v starosti 76 let. Pogreb se bo vršil jutri ob 8. uri in pol iz hiše žalosti, nahajajoče se na Kornju. N. p. v m. ” Pokopan je bil na takratnem goriškem pokopališču v severnem predelu me- sta, na današnji Erjavčevi ulici v Novi Gorici, kjer se zdaj nahaja EDA center. Pokopališče so uničile in razdejale granate v prvi svetovni voj- ni. Vincencijeva hči Marija, rojena v Kanalu leta 1889, je bila ena od učenk tiste šole, za katero si je prizadeval njen oče, kasneje pa dijakinja go- riškega slovenskega učiteljišča. Bila je zvesta članica Družbe sv. Mo- horja. Po očetovi smrti se je poročila z znanim slaščičarjem Humbertom Glessigem, rojenim le- ta 1883, ki je kasneje vodil lastno podjetje ravno v prostorih, v katerih je bila nekaj let prej Bielec- kijeva gostilna, na Kornu št. 6. Humbert je izha- jal iz družine z veliko slaščičarsko tradicijo, saj je bil sin, vnuk in pravnuk pekov in slaščičarjev. Rodbina je izhajala iz Gor- nje Vrtojbe in izvorni priimek je bil Gleščič. Pritisk italijanskega naciona- lizma je bil že v času dvojne monarhi- je precej hud, saj so Italijani dejansko nadzorovali vse občinske urade; prii- mek se je torej s časom spremenil v obliko “Glessig”, po prvi svetovni voj- ni in z nastopom fašizma celo v po- polnoma poitalijančeno obliko “Gles- si” (nasilna sprememba priimka je bi- la objavljena v uradnem listu Kralje- vine Italije 26. oktobra 1931). OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, PORTALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVEN- SKIH POKRAJIN (www. kamra. si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNI- CA CELJE Spričevalo Marije Bielecki - učiteljišče, šolsko leto 1905-1906. Marija Bielecki (1889-1931), hči Vincencija Bieleckega in Marije Goljevšček. Čas: okoli 1900. Marija Bielecki (1889-1931), hči Vincencija Bieleckega in Marije Goljevšček. Čas: okoli 1900. Dimitri Tabaj Marija Bielecki z dijakinjami učiteljišča okoli leta 1905-1908. Marija Bielecki stoji v četrti vrsti, zadnja na desni. Slika je odrezana prav na njeni frizuri. V Uradnem listu Kraljevine Italije je na strani 5235, 26. 10. 1931, objavljeno poitalijančenje priimka Glessig (Gleščič). vanja le-te. Ljubljana se je v svoji zgodovini nenehno srečevala z različnimi obrazi, ki so jo zaznamovali. Med njimi je tudi veliko takih, ki niso del učbenikov, pa ven- dar so tudi oni obogatili mesto, prispevali svoje zgodbe in na- redili Ljubljano edinstveno. Galerija njihovih portretov – iz muzejske zbirke jo je skupaj z ekipo MGML poustvaril lju- bljanski umetnik Damijan Kra- cina, zvočno pa pospremil Sašo Kalan – obiskovalca nove stalne razstave čisto na začetku na iz- viren in presenetljiv način opo- zori, da so prav prebivalci in obiskovalci mesta tisti, ki ustvarjajo njeno urbano celoto. Razstavo bo od jeseni spremlja- la monografija, ki bo v pregled- ni in slikovno bogati obliki go- vorila o najpomembnejših po- glavjih razvoja glavnega mesta Slovenije. Redna javna vodstva po novi stalni razstavi potekajo v slo- venskem jeziku vsako soboto ob 16.30, v angleškem pa vsako nedeljo ob 16.30. Kustosi in avtorji razstave so obiskovalce vodili na medna- rodni dan muzejev, 18. maja, in jih bodo, ko bo Poletna muzej- ska noč, 16. junija. Uresničitev razstave sta omo- gočila Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo, pod pokroviteljstvom raznih podje- tij in drugih ustanov. IK Novost za boljše poznavanje zgodovine “bele Ljubljane” V Mestnem muzeju stalna razstava Kogar zanimajo stare navade in rad posluša ljudsko pesem, naj v petek, 25. maja, pride v Devin na sedež devinskih zborov, kjer bodo zvečer ob 20.30 nastopili člani znanega Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane. Skupino sicer sestavljajo člani z obeh strani meje in prav zato zanjo lahko rečemo, da je pristen odraz enotnega kraškega prostora. Samo društvo šteje več kot 50 aktivnih članov, v njem pa delujejo odrasla in otroška folklorna skupina ter ljudski godci in pevke, ki skrbno gojijo ljudsko pesem, ki jo zbirajo po vsem Krasu. V Sežani domujejo v prostorih Delavske univerze, prva leta pa so se zbirali tudi v Krepljah pri Dutovljah. Gojili so predvsem ljudski ples, nato pa so počasi začeli širiti svoja zanimanja in znanje predvsem na področje petja. Danes pevke Kraškega šopka veljajo za eno redkih skupin, ki pojejo kraške ljudske pesmi. Pri tem se naslanjajo na strokovno pomoč etnografov in etnomuzikologov. Z otroki pa oživljajo tudi že pozabljene skupinske igre, izštevanke, zabavljivke in stare življenjske navade. Ne na zadnje pri Kraškem šopku posvečajo veliko skrb tudi ohranjanju pristne kraške narodne noše. V pozdrav jim bodo v Devinu pod vodstvom Hermana Antoniča zapeli Fantje izpod Grmade. Tako bomo lahko slišali tudi Burjo pesem rajnega dutovskega organista Hermana Kjudra. V petek se torej obeta zanimiv večer, ki nam bo še bolj utrdil zavest pripadnosti in vraščenosti v kraško deželo. Kraški šopek bo nastopil v Devinu Kultura 24. maja 2018 9 Kinoatelje / Nagrada Darko Bratina in novosti festivala Peter Mettler, Aljoša Žerjal in drugi projekti lokaciji s po- sebno simboli- ko, v prostorih carinarnice na nek- danjem mejnem pre- hodu med Gorico in Novo Gorico, med uli- co S. Gabriele in Er- javčevo, so 16. maja na tiskovni konferenci razglasili prejemnika nagrade Darko Bratina 2018, ki jo podeljuje Kinoatelje, in predsta- vili novosti letošnje edicije potujočega fil- mskega festivala Po- klon viziji. Vodja festivala in koordinatorica progra- ma Kinoateljeja Mateja Zorn je najprej povedala, da bo osrednji del letošnjega festivala potekal med 15. in 22. okto- brom v kinematografih na sedmih po- stojankah čezmejnega prostora, in sicer v Gorici in Novi Gorici, kjer bo potekala glavnina dogodkov, nato pa še v Trstu, Vidmu, Špetru, Ljubljani in Izoli. Ena iz- med programskih novosti letošnjega fe- stivala je sekcija Prvi poleti, namenjena mladim avtorjem do 30. leta, ki v svojih prvih delih šele raziskujejo in iščejo la- sten pečat avtorske estetike in poetike. Ti, ki komaj začenjajo izoblikovati svojo vi- zijo, se bodo lahko predstavili s svojo ustvarjalnostjo, hkrati pa se bodo lahko soočali z nagrajencem festivala, ki jih lah- ko veliko nauči, je o tem pilotskem sklo- pu povedala kuratorka Dora Ciccone. Na festivalu Poklon viziji se bodo, na poti do jesenske podelitve nagrade Darko Bra- tina 2018, v sklopu ogrevalnih dogodkov Nagrada skozi čas poklonili velikemu tržaškemu mojstru, filmarju samouku Al- joši Žerjalu, ki je že prejel nagrado pred 15 leti in še vedno ustvarja. Ob njegovem 90. rojstnem dnevu je bil 23. maja ob 18. uri v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači poseben filmski večer, na kate- rem so zaživele podobe iz bogate zaklad- nice njegovih filmskih zapisov, ujete na 8-milimetrskem traku in digitalnem for- matu, ki živo pripovedujejo zgodbe do- mačih krajev ob meji, hkrati pa gledalca popeljejo v številne kulture po svetu. “To je človek, ki mu ne zmanjka navdiha in ustvarjalnosti”, je dejala Mateja Zorn: njegov opus je zelo obsežen, še so ure in ure posnetega materiala, ki ni bil še ni- koli viden. Tudi zato je prav, da ga spet predstavimo v našem čezmejnem prosto- ru, je še povedala vodja festivala. V osrednjem programu med 15. in 22. oktobrom letos bo filmski festival Poklon viziji pripeljal v kinematografe že omen- jenih sedmih mest v čezmejnem prosto- ru obsežen opus švicarsko-kanadskega ci- neasta in multidisciplinarnega ustvarjal- ca Petra Mettlerja (1958): njemu bo Ki- noatelje podelil nagrado Darko Bratina 2018 “za edinstveno poetiko, izgrajeno izven osrednjih tokov filmske industrije in za izjemni opus na področju neodvi- snega filma, ki se že tri desetletja izmika kakršnikoli žanrski kategorizaciji tako znotraj dokumentarnega kot tudi igrane- ga filma”. Gre za “vizionarja, poeta in fi- lozofa, ki ga zanima raziskovanje sveta onkraj fizičnega in fotografskega - vsega tistega torej, kar skuša film v svoji stoletni tradiciji noto- rično zaobjeti”. O nagrajencu je strokovna sode- lavka festivala Patricija Ma- ličev, ki njegov opus zelo dobro pozna, poveda- la, da je začel ra- ziskovati filmski jezik pred 40 le- ti in da je pravi vizionar ne le znotraj kanad- ske kinematografije. Od 80. let dalje je ena od vodilnih osebnosti kanadskega avantgardnega neodvisnega filma, s svo- jim razumevanjem filmskega jezika briše meje med žanri dokumentarca, eksperi- mentalnega filma, video eseja, popot- niškega video dnevnika in igranega fil- ma. “Da bi razumeli njegovo vizionar- stvo, je treba njegove filme prav videti”. Mettlerjevi multimedijski ustvarjalnosti bosta med festivalom namenjena tudi razstava v Gorici in poseben dogodek v Vidmu. Več o poklonu Aljoši Žerjalu in nagradi Petru Mettlerju najdete na por- talu www. kinoatelje. it. Čisto na koncu je Mateja Zorn povedala, da na Kinoateljeju potekajo še drugi pro- jekti. Med drugim bodo 25. maja na fa- kulteti diplomatskih ved Tržaške univer- ze s sedežem v Gorici organizirali preda- vanje, posvečeno Darku Bratini. Zaupati čez mejo pa je naslov obsežnega projekta, znotraj katerega bodo ob koncu leta predstavili digitalizacijo dragocene inte- lektualne dediščine goriškega sociologa, filmskega kritika in politika, ki je “razu- mel, da je film odličen medij za razume- vanje teritorija in identitete v tem prosto- ru”. DD V Slovenski literarni umetnik, znan tudi v Pragi Drago Jančar se je predstavljal z novim prevodom odeč po čeških virih, je Drago Jančar na Češkem vse od leta 1990 najbolj prevajan slovenski avtor. Roman To noč sem jo videl je že njegova štirinajsta knjiga v češčini (Dnes v noci jsem ji videl, Založba Plus). Iz slovenskega jezika jo je prevedel Kamil Valšík, slovenist, prevajalec in občasno tudi igra- lec. Avtorju, knjigi in prevajalcu je v Pragi na 24. mednarodnem knjižnem sejmu in literarnem festivalu Svet knjige (10. -13. maj 2018) bila namenjena precejšnja pozornost. Drago Jančar se je skupaj s pre- S vajalcem predstavljal najprej šte-vilnim bralcem, in sicer v lapi-dariju Narodnega muzeja na sej- mišču. Naslednji večer je v gale- riji moderne umet- nosti Dox sodelo- val na izjemno do- bro obiskani diskusiji z naslo- vom Opisovanje razmajanega sveta, in sicer na temo, kako se pisatelj (lahko) loteva zgo- dovinske snovi. Ob Jančarju je nastopil še portugal- ski pisatelj António Lobo Antu- nes, v času Salazarjevega režima vojaški zdravnik v Angoli (1968- 1973). To ni naključje, saj oba avtorja v svojih delih opisujeta tudi človeške usode, povezane z neko preteklostjo, kot je npr. vojna, kar je tema tudi Jančar- jevega romana To noč sem jo videl. Knjiga je pri založbi Modrijan od leta 2010 do da- nes doživela že enajst ponati- sov. Težko je reči, kateri od obeh avtorjev je pritegnil več obiskovacev, ali A. L. Antunes, dobitnik številnih najvišjih portugalskih in tujih nagrad ter že dolgo portugalski kan- didat za Nobelovo nagrado – ki pa ima v češkem jeziku le eno knjigo (v slo- venščini dve), ali pa Drago Jančar, prav tako medna- rodno uveljavljen in nagrajevan av- tor z obsežnim opusom prevodov v češkem jeziku. Gotovo pa je bila izbira teme in di- skusija – vojna in usode posamezni- kov v njej – iz- vrstna, zlasti v današnjem času nenehnih vojnih grozodejstev. Peter Kuhar JEZIKOVNICAVladka Tucovič To mi ne rabi ali tega ne potrebujem? V zadnjem času me zaposlujejo besede, ki same po sebi niso napačne, neustrezne ali neprimer- ne, njihova neustrezna raba pa iz njih naredi na- pake ali pomanjkljivosti. Tako je tudi s prislovo- ma tam in tja, s katerima sem se ukvarjala na- zadnje. Zmoti nas, če je prislov tam rabljen, ko bi moral biti rabljen prislov tja. Torej ni prav, da gremo tam, ampak smo tam. Če obrnemo in rečemo: grem tam, v sistemu knjižnega jezika naredimo napako. Še vedno se razumemo, ven- dar raba ni skladna s pomensko razliko med tam (Kje?) in tja (Kam?). Podobno je z gla- golom rabiti, ki ga lahko neneh- no berete v Jezi- kovnici, saj pišem, da besede rabimo (upora- bljamo) pravilno ali nepravilno, ra- ba (uporaba) pa nam kaže odsto- panje od norme ipd. Pogled na je- zikovni portal fran. si nam pokaže, da ima gla- gol rabiti več pomenskih odtenkov, zamenjamo pa ga med drugim lahko s sopomenkami: upo- rabljati (stroj dosti rabijo), potrebovati (za peci- vo rabimo moko), porabljati (lahkomiselno ra- biti denar) in obrabljati (gume se hitro rabijo). Nikjer med navedenimi primeri pa ni zgleda, ki bi nas navajal k rabi glagola rabiti namesto mo- rati, kot vse prepogosto neustrezno slišimo, ko se posamezniki za rabo pravilnega knjižnega je- zika ne trudijo dovolj: nalogo rabiš narediti do večera, ne rabiš priti na sestanek. V obeh prime- rih bi bilo primerneje: nalogo moraš narediti do večera in ni treba priti na sestanek. Prav tako neustrezna je “primorska” raba glago- la rabiti v primeru: ta srajca mi ne rabi. Pravilno knjižno je: te srajce ne potrebujem ali te srajce ne rabim. Vidimo torej, da smo v prvem prime- ru popravili dvoje: glagol rabiti smo zamenjali s slogovno primernejšim glagolom potrebovati, predmet pa smo pravilno zamenjali z rodilni- kom, ker dejanje zanikamo. V drugem primeru rodilnik seveda ostane. Neustrezna raba ta srajca mi ne rabi namreč vsebuje dve pomanjkljivosti: glagol rabiti namesto potrebovati in imenoval- nik (ta srajca) namesto rodilnika (te srajce). Ponavljam, da mora- mo na vse našteto pa- ziti, ko govorimo in pišemo v knjižnem je- ziku. V primerih, ko se sporazumevamo v neformalnih govor- nih položajih (doma, v družini, med prija- telji itd.), ko torej go- vorimo v pogovor- nem jeziku, pravila knjižnega jezika seve- da odpadejo. Kleč pa je v tem, da prvine pogovornega jezika vdirajo v knjižni jezik, zato med drugim pride do napake v knjižnem jeziku. Čim bolj se moramo torej zavedati, kdaj se bo- mo sporazumevali v standardnem jeziku, kdaj pa to ni potrebno. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za sloveni- stiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lek- torske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu. 40 Janez Hladnik: Od Triglava do Andov Goriška Mohorjeva družba, založba Družina in župnija Rovte so soizdajatelji druge, dopolnjene izdaje spominov izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika, ki so z naslovom Od Triglava do Andov prvič izšli pri Goriški Mohorjevi družbi leta 1978. Gre za ponatis teksta z nekaterimi dodatki, do katerega prihaja ob 40-letnici prve goriške izdaje, drugo izdajo pa posvečajo tudi 70-letnici prihoda prve skupine slovenskih političnih beguncev v Argentino. Pobuda za ponatis je prišla iz Rovt, ki je Hladnikov rojstni kraj. Tu so tekst pretipkali z namenom, da bi krajani spoznali lik tega zaslužnega duhovnika, ki je deloval najprej v slovenskem prostoru, nato kot izseljenski duhovnik v Argentini, najprej med slovenskimi emigranti, ki so zapustili domovino zaradi revščine in fašizma, po koncu druge svetovne vojne pa je msgr. Hladnik pri takratnem argentinskem predsedniku Peronu dosegel, da so se slovenski politični begunci, ki so dotlej živeli v taboriščih v Avstriji in Italiji, lahko preselili v Argentino. Omogočil jim je, da jih je Argentina sprejela, jim pomagal pri urejanju dokumentov, sad njegovega truda pa je tudi Slovenska vas v Buenos Airesu, strnjeno naselje, kjer slovenska skupnost živi še danes. Lik Janeza Hladnika je v slovenskem prostoru skorajda nepoznan. Ko so njegovi spomini izšli v Gorici, je bila knjiga ena od redkih, ki jih je jugoslovanski režim tudi formalno prepovedal z objavo v Uradnem listu leta 1978. Tako da je knjiga lahko le nezakonito prešla mejo in se delila med ljudmi, za kar je prva izdaja v Sloveniji prava redkost. Druga izdaja prinaša ob izvirnem tekstu in uvodu takratnega urednika Jožeta Juraka tudi bogato fotografsko gradivo, ki so ga zbrali v Rovtah, urednica druge izdaje Hladnikovih spominov pa je Erika Jazbar, ki je izvirnemu tekstu dodala še štiri spominske zapise o Janezu Hladniku, ki so izšli v treh Slovenijah. Bralec ima tako na voljo spominska zapisa, ki sta izšla leta 1966 izpod peresa Jožeta Juraka v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe in Jožeta Košička v Zborniku Svobodne Slovenije v Buenos Airesu. Ob njiju sta še uvodni zapis delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini Jureta Rodeta v monografijo 50 let Slovenske vasi in Društva Slovenska vas, ki je izšla v Argentini leta 2002, ter spomine na msgr. Hladnika, ki jih je Edo Škulj prebral med mašo ob spominskem dogodku, ki so ga v poklon velikemu domačinu priredili leta 2016 v Rovtah. Spomini Janeza Hladnika so že ob svoji prvi izdaji leta 1978 idealno povezali tri narodne ude. Izšli so v zamejstvu, napisani so bili v matici in v zdomstvu, s svojo ljubeznijo do slovenstva so zaobjeli slovenske kraje in ljudi, tako tiste, ki živijo doma in čez mejo, kot tiste, ki jih je pot peljala po svetu. Druga izdaja Hladnikovih spominov je tudi po štirih desetletjih povezala slovenski prostor in utrdila vezi med Gorico, Rovtami, Ljubljano in tudi Buenos Airesom. O novi izdaji bodo najprej spregovorili na tiskovni konferenci, ki bo v Galeriji založbe Družina v Ljubljani v torek, 29. maja, ob 12. uri. Krstna predstavitev knjige bo v Rovtah 24. junija. To bo pravi praznik za vso vas, ob 15. uri bo slovesna maša, ki jo bo ob somaševanju drugih duhovnikov daroval msgr. Anton Stres. Predvidena je tudi predstavitev v Gorici. Liku Janeza Hladnika in izidu njegovih spominov pa je Radio Ognjišče posvetil tudi dve enourni oddaji iz niza Moja zgodba, ki so jo sooblikovali Hladnikovi nečaki in tisti, ki so pri izdaji knjige sodelovali. Oddaji bosta na sporedu 27. maja in 17. junija ob 20. uri. Knjižna novost v sozaložbi Goriška Mohorjeva družba – Družina - Župnija Rovte Patricija Maličev, Mateja Zorn in Dora Ciccone (foto dd) Tržaška24. maja 201810 9. nagrada Nadja Maganja Rimska učiteljica ... S 1. STRANI oordinirala je skrb za ostarele pri Skupnosti sv. Egidija v Genovi, Savo- ni, Parmi, Milanu, Novari, Ri- mu, Torinu, Padovi, Messini in Trstu. Napisala je veliko član- kov in esejev. Letošnja nagra- jenka si prizadeva za večjo hu- manizacijo zaporov in za ho- spitalizirane zapornike. Kot prostovoljka redno obiskuje za- pora Regina Coeli in Rebibbia v Rimu. Od leta 1987 redno or- ganizira mednarodna molitve- na srečanja v Assisijevem duhu, je pobudnica projekta Osvobo- diti preganjance v Afriki, člani- ca odbora City for life, medna- rodnega dneva boja za življenje in proti smrtni kazni, ki poteka vsako leto 30. novembra. Tudi ljubezen do pisanja in branja božje besede tesno povezuje Silvio z Nadjo Maganja. Podelitev 9. nagrade Nadja Ma- ganja sta popestrili pevska sku- pina Cintare iz Ljubljane in duo Zupančič – Ferro Casa- grande, nato je Majda Cibic prebrala spomine na pokojno Nadjo. Ti segajo v šestdeseta in K sedemdeseta leta, ko sta sesrečevali na skavtskih sestan-kih, taborih in na nedeljskih izletih. Vodila je skupino v Križu, kasneje pa postala načel- nica organizacije. Na koži so ji bile pisane verske in narodne vrednote, služenje in pomoč bližnjemu. Ob službi je vpisala še študij politične zgodovine na univerzi. Poučevala je zgo- dovino na sloven- skih šolah. “Bila je izjemno čuteča ženska, z odpr tim in širokim srcem, ki bi jo danes svet še ka ko potrebo- val”, je sklenila svo- je misli Majda Ci- bic. Kip Zalke Arnšek je Silvii Marangoni izročil Nadjin sin Ivan Jevnikar, nato se je še sama zahvalila, ker ji je prejem nagrade v veliko veselje in čast. Spregovorila je o svojih izkuš - njah, ko je kot osemnajst let - nica v periferiji Rima srečala osamljene ostarele. Zanjo so ogroženost in pomoč potreb- nim kot magnetna to čka, ki jo privlači, čeprav naš svet ne spoštuje krhkosti in ranljivosti. Andrea Riccardi, ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija, je mlade takrat poslal med osamljene in socialno ob rob potisnjene ostarele. Pridružili so se jim iskreno, s prijatelj stvom. Do- volj zgovoren je podatek, da je bilo v Rimu pred petdesetimi leti 8 % ostarelih, danes pa jih je 23 %. Staranje in samota sta epohalen problem. Dejstvo je, da se je življenjska doba po- daljšala, a ostareli so največ krat zelo osamljeni, kar je eden iz- med bistvenih izzivov da- našnje dru - žbe. Slo vesni ve - čer so sklenile članice skupi- ne Cintare iz Ljubljane. Nji hovo ime je ljudsko ime za “tavžen- trožo”. So čla- nice kulturnega centra Kli- ničnega centra in pojejo že pet- najst let pod geslom “Pojemo za zdravje”. Nastopajo v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za ostarele. Predstavile so se v narodnih nošah iz različnih slovenskih pokrajin in z ljud- skimi pesmimi. Vrsta prireditev bo popestrila ves ta teden Trst, stičišče ljudi, kultur in religij dvorani občinskega od- bora v Trstu so pred ne- kaj dnevi predstavili bo- gat program osemdnevne prire- ditve Trst- stičišče ljudi, kultur in religij (Trieste - crocevia di po- poli, culture, religioni) . Pro- gram prireditev se je začel v ne- deljo, 20. maja, in bo potekal na Ponterošu in v ulicah Bellini in Cassa di Risparmio. Prireditev zajema tudi nekatere zanimive vodene oglede kulturnozgodo- vinskih znamenitosti v Trstu in okolici. V mestnem središču se bodo s pesmijo, glasbo, folkloro, plesi in hrano predstavile ra- zlične narodnostne skupnosti iz Trsta. Slovensko skupnost bo predstavljal Srednjeevropski inštitut za zgodovino in kulturo “Josip Pangerc” iz Doline pri Trstu. V Podroben razpored dogodkov jemed tiskovno konferenco pred-stavil občinski odbornik za trgo- vino Lorenzo Giorgi in predstav- nik združenja Altamarea Eventi. “Gre za tradicionalno prireditev, ki je v preteklih izdajah nosila naslov Trst - mozaik kultur. Občinska uprava podpira prire- ditev in županu smo obljubili, da bomo v centru mesta zmanjšali število sejemskih pri- reditev, ki so med trgovci pov- zročile nekoliko nelagodja”, je povedal Giorgi. Poleg napoveda- nega programa se bodo vsak dan v večernih urah zvrščali različni glasbeni dogodki. Prireditev bo- do tudi tokrat zaznamovali brez- plačni vodeni ogledi. Organiza- torji si na ta način želijo ovred- notiti arhitekturno in kulturno dediščino. Prvi vodeni ogled je potekal že v ponedeljek, 21. ma- ja, z ogledom tržaške sinagoge. Zvečer pa je bil v grško pravo- slavni cerkvi koncert pevskega zbora grško pravoslavne skupno- sti. V torek, 22. maja, je bil možen ogled glavne poštne pa- lače v Trstu in palače baronov Economo na trgu glavnega ko- lodvora v Trstu. V petek, 25. ma- ja, se bo prireditev preselila v do- linsko občino, kjer bo ob 18. uri pote- kal vodeni ogled plebanijske cerkve sv. Urha škofa in nekaterih dostop- nih prostorov v Pangerčevi hiši. Zbirališče bo pri studencu Kaluža pod cerkvenim obzidjem. Prireditev bo v ne- deljo, 27. maja, sklenil dogodek na Velikem Trgu v Trstu s predstavitvijo Kobilarne Lipica; nastopili bodo znameniti lipicanci. Glavna organizatorja projekta sta Občina Trst in združenje Al- tamarea ob sodelovanju mini- strstva za kulturo - deželnega spomeniškega varstva, dežele FJK in Srednjeevropskega inšti- tuta za zgodovino in kulturo Jo- sip Pangerc. Marko Manin Mačkolje 56. Praznik češenj umeni plakati z rdečo češnjo tudi letos vabijo na Praznik češenj v Mačkoljah. O priljubljenosti tega vaškega praznika gotovo ni dvoma, vedno znova pa preseneča zvestoba obiskovalcev, ki se že 56 let zbirajo v tej breški vasici konec maja. Njim je namenjena pozornost odbornikov in članov Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje, ki že od vsega začetka skrbi za to pobudo. Starim in novim gostom, od blizu in daleč, bo letošnja izvedba odprla vrata v petek, 25. maja, sklenila pa se bo v ponedeljek, 28. maja. Sprejeli jih bodo R prijazni prireditelji, ki setrudijo ustreči različnimokusom številnih obiskovalcev, pri tem pa skušajo še vedno ohraniti nekaj pristnega duha prvih izvedb. Praznik je bil - in ostaja - priložnost za iskreno druženje in srečanje znancev. Višek bo Praznik češenj dosegel v nedeljo, 27. maja: na ta dan bo prireditveni prostor zaživel točno opoldne. Že običajnim prijateljem in tistim, ki ga bodo morda prvič obiskali, bodo na voljo stojnice domačih pridelovalcev, najmlajše pa bodo razveselile ustvarjalne delavnice (z začetkom ob 15. uri). Seveda bo poskrbljeno tudi za lačne in žejne ter za tiste, ki radi prisluhnejo veselim melodijam in se zavrtijo ob zvokih priljubljenih viž - za glasbeno in plesno zabavo bosta poskrbeli godba Vecia Trieste in skupina Kraški muzikanti (od 17. ure dalje). Kaj pa ostale dni? V petek in ponedeljek se bo prireditev začela ob 18. uri, v soboto ob 17. uri, z običajno ponudbo jedi, pijač in seveda sladkih češenj, v večernih urah pa bo na vrsti ples s skupinami AlterEgo, Nebojsega in Love Guns. Senca hrastov na mačkoljanski “Metežici” je prav tako prijetna in vabeča kot pred petdesetimi in več leti, na prireditvenem prostoru pa so danes predvsem mladi obrazi. Veliko je tudi družin, saj je postal za marsikaterega gosta vsakoletni obisk tega dogodka skoraj navada, ki prehaja iz roda v rod. Zavezanost temu prazniku kot pomembni vaški šegi, v kateri se prepletata preteklost in sodobnost, gotovo čutijo tudi mladi in najmlajši sodelavci. Njihova zavzetost in zgled starejših članov sta najboljši napotek za prihodnje izvedbe. Za konec še vabilo: pridite na Praznik češenj v Mačkolje, ne bo vam žal! (JnT) Foto Aljoša Novak Foto damj@n Silvia Marangoni (foto damj@n) Tržaška 24. maja 2018 11 Obvestila Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 24. maja, redni občni zbor na svojem sedežu v ul. Mazzini 46 v Trstu. Prvo sklicanje bo ob 16.30, drugo pa ob 17. uri. V Tržaškem knjižnem središču bo v četrtek, 24. maja, ob 18. uri predstavitev knjige prof. dr. Milana Bufona Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem. Šmarnice so vsako nedeljo v maju ob 17. uri v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3. Vabljeni Marijini častilci. Društvo Rojanski Marijin dom vabi na koncer t Marij inih pesmi Večerni ave v izvedbi Mešanega pevskega zbora Adoramus iz Logatca pod vodstvom dirigenta Marjana Grgadolnika. Koncert bo v rojanski cerkvi v nedeljo, 27. maja, ob 20. uri. Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice v sodelovanju z goriško Galerijo Ars in Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2018 spominsko razstavo o tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Elde Piščanec, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e- pošti info@centerbratuz. org. V soboto, 2. junija, ob 17. uri bo v stolnici sv. Justa mašniško posvečenje diakona g. Tomaža Kunaverja; v nedeljo, 3. junija, ob 10. uri pa bo g. Tomaž pel novo mašo v svetoivanski župnijski cerkvi. V spomin na Patrizio Vascotto Letošnji Forum Tomizza pod geslom azila etošnji, po vrsti 19. Forum Tomizza, ki je prejšnji ko- nec tedna potekal v Trstu, Kopru in Umagu, je bil posvečen tematiki azila. Sredin dogodek je potekal v dvorani Srednjeevrop- ske pobude v Trstu in je bil po- svečen pred kratkim preminuli kulturni delavki Patrizii Vascotto. Pesnik in predsednik Skupine – Gruppo 85 Marko Kravos se je v uvodu srečanja spomnil kulturne delavke in graditeljice mostov med slovensko in italijansko skupnostjo, ki je bila obenem več let med glavnimi organizatorji tržaškega dela Foruma Tomizza. Devana Jovan in Marko Kravos sta njej v spomin prebrala odlo- mek iz njenega Ladijskega dnev- nika z Mistrala. Spomin na Patri- zio Vascotto je podal še Milan Ra- kovac, ki je izpostavil njen po- gum in odprtost, s katerima je mnogim posredovala slovensko in italijansko kulturo. Za glasbe- no kuliso je poskrbel trio flavt Glasbene matice iz razreda prof. Erike Slama; sestavljajo ga Jan Kalc, Valentina Jogan in Tjaša De Luisa. L Simpozij je povezoval prof. Ro-berto Dedenaro, ki je na srečanjuprebral prispevek Marte Moretto. Referat je bil osredotočen na ra- zlična mesta, identitete in kultu- re, ki se prepletajo v Tomizzovih literarnih delih. Raziskovalka se je osredotočila na (ne) dotakljiv čudež naravnega reda. Pojem ak- tualne teme azila se zrcali v To- mizzovem literarnem opusu. Profesorica srbskega jezika in književnosti Marija Mitrović se je poglobila v Tomizzovo bivanje v Beogradu v letih 1954 in 1955, ko je istrski pisatelj študiral gle- dališko umetnost. Mesto je bi- stveno vplivalo na njegovo lite- rarno ustvarjanje. Tomizzo so mučile nočne more, taval je po beograjskih ulicah in se bal, da bi znorel. S pomočjo pisanja je potešil moreče občutke in trav- me. Komaj dvajsetleten je Tomiz- za spoznal, kaj pomeni biti tujec v neznanem mestu. Takrat je bil Beograd, čeprav glavno mesto Ju- goslavije, revno mesto in Tomiz- za je spoznal drugačno Jugosla- vijo od obmejne domače Istre. Ravnatelj tržaškega muzeja Itala Sveva in Joyca Riccardo Cepach je govoril o Tomizzovem drugem romanu Dekle iz Petrovije, ki je nadaljevanje prvega romana Ma- terada. Dekle iz Petrovije opisuje zgodbo prihoda dekleta Giustine v begunsko taborišče blizu Trsta. Pomen azila se v skrajnih razme- rah lahko povsem spremeni in glavna junakinja je noseča v hu- dem trenutku, ki ga doživlja skupnost v izgnanstvu. Jasna Čebron je v svojem preda- vanju poglobljeno analizirala srečanje Tomizze v Ljubljani in njegovo obdelavo Cankarjevega romana Martin Kačur, ki so ga le- ta 1976 uprizorili v gledališču Rossetti v režiji Francesca Mace- donia. Predavateljica je povedala, da je Tomizza interpre- tiral besedilo povsem drugače od večine slo- venskih literarnih kri- tikov. Podobno kot glavni junakinji pri Frančiški in Obiskoval- ki tudi Martin Kačur skozi Tomizzove in Macedonijeve oči iz- gleda kot oseba, ki ima v sebi moč in podza- vest. Tudi Čebronova je podala občuten spomin na Pa- trizio Vascotto s posebnim pou- darkom na Tomizzove itinerari- je. Rusist Ivan Verč je predaval o te- mi meje med medkulturnostjo in večkulturnostjo. Evolucija kul- ture je dolgotrajen proces. Na meji so se od nekdaj kulture po- spešeno spreminjale. V tem pri- meru je šlo za spremembo lastne kulture na podlagi zamenjave in stika z drugo kulturo. Danes doživljamo pomembne kulturne spremembe: večjezičnost prehaja v medkulturnost. Prvi pojem se nanaša na sobivanje več ra- zličnih kultur, ki med sabo nima- jo stikov. Medkulturnost pa vključuje zavestno pojmovanje in spreminjanje številnih ele- mentov, in torej tudi lastne kul- ture. Tržaško srečanje na Forumu To- mizza je končal Franco Juri s so- ciološkim predavanjem o dobi zi- dov, azilu, fobijah in anti-politiki v zdajšnji družbi. Današnja “te- koča” družba, kot jo je imenoval sociolog Zygmunt Bauman, je nevarna družba brez gotovih in zanesljivih elementov. Po preda- vateljevih besedah tradicionalna levica ne obstaja več in delavske množice se opredeljujejo za skraj- no desnico. Politiki obljubljajo zidove in bodeče žice na vse sme- ri. V porastu so izseljevanja in mi- gracije ljudi, ki bežijo pred vojna- mi in revščino. V petek, 25. maja, bo še na vrsti pri kulturnem društvu Tina Modotti v Trstu pe- sniško srečanje ob Forumu To- mizza. Sodelovali bodo pesniki Gianfranco Cavallo, Barbara Ko- run in Juan Octavio Prenz. Erik Kuret Msgr. Franc Vončina Spomini na Toneta Kralja POGOVOR sgr. Franc Vončina, župnijski pomočnik v Rojanu pri Trstu in nekdanji škofov vikar za Sloven- ce, se znanega slovenskega slikar- ja Toneta Kralja še zelo živo spo- minja. Skupaj sta preživela kar nekaj časa. Za naš tednik smo ga povabili na pogovor, da bi v za- pisu ohranili njegove spomine. Msgr. Vončina, kdaj ste prvič spoznali Toneta Kralja? V šestdesetih letih prejšnjega sto- letja sem bil kaplan v Bazovici. Takrat je umetnik Tone Kralj začel poslikavati cerkev na Pesku. Med tem obdobjem je stanoval zraven našega župnišča v Slomškovem domu. Vsak dan sem bil skupaj z župnikom in z njim na kosilu ter na večerji. Vsa- kodnevno sva ga jaz ali župnik z avtomobilom pospremila iz Ba- zovice do cerkve na Pesku in ga šla nato iskat. Se je Kralj rad pogovarjal? Med vožnjo in pri obedih smo imeli večkrat priložnost se z njim pogovarjati. Lahko rečem, da je bil zelo prijeten in prijazen člo- vek, ki se je rad pogovarjal. Opa- zil sem, da je bil Tone Kralj tudi zelo delavna oseba, ki ni nikoli izgubljal časa. Spominjam se, da je po večerji vedno rad bral kako knjigo ali pa kaj skiciral na papir in medtem premišljeval. Kako je potekalo delo v cerkvi na Pesku? To je bilo kar veliko delo. Spo- minjam se, da je na steno najprej skiciral celo skupino angelov. Za- M tem jih je pobarval, in ko je to dokončal, je šele narisal obraze. Spominjam se, da je slikal vedno z naravno svetlobo. Delo je po- tekalo skoraj mesec dni. V cerkvi ni ustvaril samo sten- skih poslikav, ampak tudi križev pot. Res je. To pa niso bi- le poslikave, ampak slike, ki jih je on že nekje v Italiji razsta- vljal. Slike je nato po svoji zamisli uok- viril in jih postavil v cerkev. Poleg Kralje- vih poslikav so na koncu cerkvene lad- je ob vhodu še ne- katere druge sodob- nejše poslikave, ki se, po mojem mnenju, ne spajajo dobro s Kraljevim slogom. Kaj pa je še ustvaril v Bazovi- ci? V Bazovici, točneje v Slomško- vem domu, je narisal v črno-beli tehniki Slomškovo sliko. Slika upodablja knezoškofa blaženega Antona Martina Slomška, ki deli Drobtinice otrokom. Kaj vam je o Tonetu Kralju naj- bolj ostalo zapisano v spomi- nu? Dobro se spominjam, ko mi je pripovedoval o obdobju sloven- skega zatiranja. Rekel je: “Ko sem izvedel, da se na Primorskem ne sme več govoriti slovenskega je- zika, sem si rekel, naj pa govorijo naše barve in naša umetnost”. Tako je takrat začel poslikavati na Katinari in še v drugih cerkvah. Pripovedoval mi je tudi, da so mu odvzeli bivanjsko dovoljenje na Primorskem in se je zato vpi- sal na umetniško akademijo v Benetkah. Tu je slikal v glavnem na platnu in potem so se te slike pojavljale v naših krajih. Doma hranite tudi originalen Kraljev načrt za oltar cerkve na Vejni. Drži, hranim skico, ki jo je Kralj izdelal za oltar sv. Cirila in Meto- da na Vejni. Ta prvotni načrt pa ni bil odobren, ker po mnenju komisije ni bil v slogu cerkve. Kralj je nato načrt nekoliko spre- menil in so ga odobrili. Na ta oltar vas veže še en spo- min, in sicer z mozaikom sv. Cirila in Metoda. Prvotno je Tone Kralj mislil, da bo dal delati mozaik izvedencem iz Spilimberga v Furlaniji. Takrat pa se je pred mojimi očmi odločil, da ga bo sam poskusil iz- delati. Skupaj sva šla do neke to- varne v Trstu, v kateri so obdelo- vali steklo; mislim, da se je tovar- na imenovala Vetrobel. Tam smo dobili na odpadu vse mogoče barvne odtenke steklenih delcev. Tone Kralj je tam nabral material in nato sva se ponovno odpeljala na Vejno. V svetišču je začel ustvarjati mozaik. Mislim, da je bil to njegov prvi in tudi zadnji mozaik. Zasluge za to, da je na Vejni slovenski ol- tar ter da je načrt zanj ustvaril Tone Kralj, nosi- ta največje zasluge prav gotovo gospod Janezič in gospod Kosmač. Tone Kralj je pokopan na pokopališču pri Kostanje- vici na Krki. Po pripove- dovanju msgr. Vončine je njegov grob nekoliko opuščen in prav bi bilo, da bi ga očistili in tako počastili spomin na To- neta Kralja. Marko Manin TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE v sodelovanju z GORIŠKO MOHORJEVO vabi na predstavitev knjige Mariza Perat PO ROMARSKIH STOPINJAH NAŠIH PREDNIKOV v torek, 29. maja 2018, ob 10. uri v TS360 na Oberdankovem trgu 7 v Trstu O naših najbolj priljubljenih Marijinih božjih poteh se bo z avtorico pogovarjal urednik Novega glasa Jurij Paljk 1.6.2017 1.6.2018 KRISTJAN DEBELIS Vsi tvoji najdražji Spomnili se ga bomo pri sv. maši v soboto, 2. junija, ob 18. uri v Škednju Foto Erik Kuret V tem času, ki je vse manj naklonjen umetnikom in kulturnim dejavnostim, se je Sklad Sergija Tončiča, ki ima za poglaviten namen pomoč slovenski študirajoči mladini v Furlaniji Julijski krajini, odločil, da podpre ustvarjalno delo mladih zamejskih umetnikov. Prepričani smo namreč, da je ustvarjalna moč mladih pogoj za to, da ne onemi kulturna dediščina, ki so nam jo izročili prejšnji rodovi, obenem pa želimo z nagrajevanjem izraziti upanje v preroditveno moč umetnosti kot potrditev idealov, ki se uresničujejo iz generacije v generacijo. Upravni in nadzorni odbor Sklada je po sledeh Zlatega zrna, nagrade, ki jo je v prejšnjih letih šestkrat podelil uspešnim umetnikom iz Furlanije Julijske krajine, med podeljevanjem finančnih podpor študentom decembra 2017 predstavil javnosti novo nagrado, zdaj Novi val. Ta nagrada, s katero želimo vsaka tri leta podpreti osebno ustvarjalnost mladih, je v skladu s statutom namenjena še neuveljavljenim slovenskim ustvarjalcem. Zanjo se namreč lahko potegujejo študenti, ki imajo stalno bivališče v Furlaniji Julijski krajini, se še izobražujejo in so stari od 18 do 28 let. Umetnosti niso zamejene in mladi ustvarjalci so lahko sodelovali na razpisu z najrazličnejšimi izdelki: l iterarnim pisanjem, skladbo, kratkometražnim filmom, delom s področja likovne umetnosti. Žirija, ki je poleg okvirnih določil razpisa o starosti in krajevni pripadnosti upoštevala še ustvarjalno prepričljivost in povezanost kandidatov z zamejsko stvarnostjo, je izbrala tri kandidate, ki ustrezajo vsem pogojem. Nagrajenci bodo na slovesnem podeljevanju osebno predstavili svoje delo. Z zadovoljstvom vabimo vse podpornike in prijatelje Sklada na slovesnost ob podeljevanju nagrade NOVI VAL, ki bo v petek, 25. maja 2018, ob 17. uri. Sklad S. Tončiča nagrajuje mlade umetnike Foto dd Aktualno24. maja 201812 olmin se bo tudi letos za teden dni preobrazil v pravi raj za ljubitelje težko- metalne glasbe. Festival Metal- days je pridobil status pravih metalskih počitnic, saj traja cel teden in poteka na Sotočju v Tol- minu, ki leži med dvema čudo- vitima gorskima rekama, Tol- minko in Sočo. Na festivalskem območju sta dve plaži, namen- jeni sončenju in kopanju. Reki pa nista edini razlog, da je lo- kacija tako zelo mamljiva: po- dročje festivala je tudi del Tri- glavskega na- rodnega parka v Julijskih Al- pah. Prekrasna okolica naredi festival Metal- days resnično edinstven. Šesta izvedba poletnega gla- sbenega festi- vala MetalDays 2018, ki bo po- tekal med 22. in 28. julijem 2018, bo zopet postregla s pe- strim naborom nastopajočih glasbenih skupin. Za “težke” zvoke v objemu narave bo po- skrbelo več kot 110 nastopajočih bandov, med katerimi velja omeniti veterane Accept, finske folk metal zvezde Ensiferum, skupino Loudness in švicarske thrash metalce Coroner. Orga- nizator je najavil še prihod kon- T troverznih Behemoth, finskihumetnikov Children of Bodom,“all star band” Metal Allegiance, švicarskih folk metalcev Eluvei- tie, nemškega umetniškega dua Mantar in ženske metal zasedbe Girlschool. Na odrih festivala bomo lahko prisluhnili tudi ka- nadskim death metalcem Kata- klysm, ameriškim heavy metal- cem Soulfly, norveški skupini progressive metal Leprous, Bri- tancem Tesseract, škotskim hea- vy metalcem Alestorm in simfo- nični skupini Epica iz Nizozem- ske. Poleg teh pa še nova festival- ska poslastica: Judas Priest bodo glavni headlinerji festivala 2018. Judas Priest niso zaman imeno- vani “bogovi metal glasbe”, saj so eni izmed najbolj zaželjenih glasbenih izvajalcev na festivalih nasploh. Svojim gorečim oboževalcem se bodo na festiva- lu MetalDays 2018 v Tolmi- nu predstavi- li 26. julija. Ob znanem naboru na- stopajočih je organizator na seznam dodal še mnogo dru- gih, ki zaokrožujejo seznam v ce- loti. Prepričani smo, da je ta eden najboljših metal festival- skih “line upov” v letu 2018. Na festivalu bo seveda na voljo poleg odlične glasbe tudi bogat obfestivalski program z različni- mi aktivnostmi in pestro ponud- bo hrane in pijače. K posebne- mu vzdušju bo pripomogel celo popoln lunin mrk, ki bo metalce prisilil, da bo- do dvignili pogled v ne- bo 27. julija med 21.30 in 23. uro. Na- jljubša počit- niška izbira za ljubitelje “težkih” zvo- kov, festival Metaldays, v Tolmin vsako leto privablja 12.000 obi- skovalcev na dan, tako iz Slovenije kot iz celotne Evrope, vse več pa je obiskoval- cev tudi z drugih koncev sveta. Festivalske vstopnice in enod- nevne vstopnice za četrtek, 26. julija 2018, so na voljo na spletni strani www. mhshop-online. com. Po Metaldays bo prišel na vrsto še Punk Rock Holiday, fe- stivalsko poletje na tolminskem Sotočju pa bo sklenil blues rock festival MotörCity. KF Metaldays 2018: od 22. do. 28. julija Tolminsko sotočje se pripravlja na naval metalcev Razstava dokumentov in predmetov v MKI Janez Janežič in 200 let turizma in gostinstva Postojnske jame estrim dogajanjem ob 200-letnici odkritja na- jlepših delov Postojnske jame se pridružuje tudi razstava razglednic, knjig, dokumentov in različnih predmetov, ki jih je zbiratelj Janez Janežič postavil v vitrine v Mestni knjižnici Izo- la in bodo na ogled do konca meseca maja. Jama je bila verjetno že v pradavnini zatočišče za človeka, raziskovalci pa so našli dokaze, da so jo ljudje obiskovali že v 13. stoletju. O Postojnski ja- mi lahko beremo tudi v Slavi vojvodine Kranjske, ki jo je spisal v 17. stolet- ju živeči Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič in polihistor, kartograf, znanstvenik, zbiratelj, član Kraljeve družbe in ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine. Notranje in najlepše dele Po- stojnske jame je 14. aprila 1818 odkril svetilničar Luka Čeč, ki je ob pogledu na čarobne pri- zore vzkliknil: “Tu je nov svet, to je paradiž”! Naslednje leto si jo je ogledal prestolonaslednik Ferdinand I. Do danes je Postoj- nsko jamo obiskalo 38 milijo- P nov ljudi.Jama ima 24 km podzemnihpoti, po 3,7 km pa se lahko pel- jemo z vlakcem. Že okrog leta 1824 so uredili razsvetljavo. Že takrat so v Plesni dvorani vsako leto na binkoštni ponedeljek prirejali slovesnost, ki je bila med domačini zelo priljublje- na. Upravljalci jame so s tiska- nimi letaki in plakati, oglaševanjem v časopisih, izda- janjem vodnikov in sodelovan- jem na mednarodnih razstavah glas o Postojnski jami ponesli daleč v svet. Uvedli so tudi Zla- to knjigo, kamor so se podpiso- vali imenitni gostje. Že leta 1872 je po jami stekla jamska železnica, leta 1884 pa so po- skrbeli še za električno razsve- tljavo. Del tega dogajanja je s tokratno razstavo želel prikazati tudi Ja- nez Janežič. V vitrine je postavil foto albume, razglednice, zgi- banke, plakate, knjige in vodni- ke, turistične prospekte, zemlje- vide, programe turi- stičnih izletov v Postoj- no, vstopnice in preluk- njane vozne karte za jamski vlak, časopise, kot je Ilustrirani Slove- nec, spominske značke, koščke kapnikov, razne kamne, spominke, otroške sestavljanke, mi- ni potovalni kovček, projektne dokumentaci- je in še marsikaj zanimi- vega. Predstavljeni pisni dokumenti so v sloven- skem, italijanskem in nemškem jeziku, nekateri še iz 19. stoletja, drugi iz časa FLRJ. Na plakatu, ki spremlja razstavo v vitrinah, si lahko obiskovalci preberejo ljudsko zgodbo o nenasitnem zmaju v Postojnski jami, ogle- dajo pa si lahko tudi sliko skriv- nostnega jamskega škrata. Va- bljeni k ogledu v času odprtosti knjižnice. Špela Pahor Pot do izvira Soče bo bolj varna tudi za turiste Otoplitve vabijo k hladnim izvirom že spomladi avod Dolina Soče, novi upravljalec poti do izvira Soče, obljublja že za nasled- njo turistično sezono bolj varen dostop. Doslej se je v vsaki turi- stični sezoni zgodila kakšna ne- sreča gorskih poti nevajenim turi- stom, zato namerava urediti var- nejši dostop. Vstopnine zaradi vzdrževanja in- frastrukture večje varnosti Ta zavod že zdaj pobira vstopnino pred vhodom v Tolminska korita. Obisk skokovito raste in lani so našteli že okoli 55.000 obiskoval- cev. Po nekaterih ocenah do- mačinov pa je pri izviru Soče, na skoraj tisoč metrih nadmorske višine, kjer je v poletni vročini že malo bolj sveže, obisk še večji, saj je še iz časa avstro-ogrske monar- hije zanimiv tudi za planince, pohodnike in kolesarje vseh vrst. Te privlačuje tudi prelaz Vršič. Gre za izho- dišče priljubljenih gorniških tur nad dolino Soče in Save in Koritnice. V tem enkratnem okolju so snemali veliko filmov. Pobrano vstopnino, tako kot pri Tolminskih koritih, naj bi zavod namenjal za vzdrževanje zavarovanih dostopov. Močne nevihte ali daljše deževje, mešanica snežnega in kamnitega plazu pa dele poti zasujejo s peskom, kdaj pa kdaj tudi s kamnitim plazom. Zgodaj spomladi lahko sega nabiti sneg ob steni, tik pred iz- virom Soče, več metrov nad z jeklenico zavarovano potjo. Tako priteče Soča izpod plazu, kar je za mnoge prelepo, za nevajene pa lahko tudi nevarna past, da zdrsnejo po plazu v nekajmetrsko globino in se poškodujejo. Že lansko leto so območje izvira Soče pogodbeno prevzeli v upravljanje od Planinskega društva Jeseni- ce. To je namreč lastnik bližnje Planinske koče pri iz- viru Soče, s parkiriščem vred. Pri Zavodu Dolina Soče so obljubili, da bodo starejšim tu- ristom relativno nevarni del, ki je zavarovan zgolj z jeklenico, kot po planinskih poteh, uredili bolj var- no iz lesenih elementov, ki jih bo mogoče ob koncu sezone odstra- niti in spraviti, spomladi pa zopet postaviti na prejšnje mesto. Omen- jeni zavod za turizem in bovška občina si prizadevata za te stvari z roko v roki. Tako nameravata še le- tos urediti parkirišče za kakih 30 avtomobilov tudi tam, kjer se začne pešpot od ceste do slapa Vir- je na Plužnah. Verjetno tudi zato, ker je v bližini pešpot do adrena- linskega parka Srnica, izvira Gliju- na in od tam naprej tudi do jame Srnica ob vznožju Kanina. Obiskovalce predgorja preseneča lepota Tolminskih korit Hitro dostopne izletniške točke pomagajo druga dru- gi, saj si jih turisti ogledajo že med potovanjem s se- vera na jug ali obratno, zato nekaterim ni žal izgu- bljenega časa po sicer neznosno vijugasti trasi stare avstro-ogrske ceste, ki pač ni dostojna povezava po Srednji in Severni Primorski. Tolminska korita so bila, pred desetletji, znana le slovenskim in italijanskim turistom iz bližnjih krajev. Pred dvema desetletjema pa se je lotil tudi ta del Soške doline kakovostne pro- mocije svojih naravnih biserov. Seveda tudi z znatni- mi sredstvi za varen dostop, zlasti do razglednih točk. Mnogi so presenečeni, da je mogoče tako blizu Tol- mina doživeti košček divje narave, dostopen vsako- mur. Zato ni čudno, da število obiskovalcev iz leta v leto narašča. Zdaj skrbijo za dostop tudi z denarjem vstopnine. Vsako leto nekaj dodajo. Z namestitvijo varovalnih mrež, zlasti na območju okoli vstopa, in z razširitvijo parkirišča bodo turistom omogočili bolj udoben in s tem številčnejši obisk Dantejeve jame. Miran Mihelič Z Izvir Soče Četrti Mednarodni pomladni festival petja na Vipavskem Krstni nastop fantov MeMlPZ Emil Komel Vipavski dolini je 12. in 13. maja potekal Medna- rodni pomladni festival petja, ki ga že četrto leto zapored organizira Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina. Le- tošnji festival je bil posvečen moškemu zborovskemu petju v različnih sestavih in oblikah: od fantovske do moške zasedbe, od kvinteta do vokalnih skupin in zborov. Odprtje festivala je bilo prvi dan v Vipavskem Križu s strokovnim posvetom na temo Moško petje včeraj, danes, jutri. Pri okrogli mizi, ki jo je moderirala progra- mistka in režiserka na Radiu Trst A, pevka in zborovodkinja Ta- mara Stanese, so sodelovali zbo- rovodje sestavov, ki so nastopili na festivalu, in sicer: Andrej Ma- kor, Mira Fabjan, Iztok Kocen in David Bandelj ter dirigent Sto- jan Kuret. Posvet je načel kar le- po število tem in težav. Rdeča nit bo lahko v naslednjih izved- bah še poglobljena in nadgraje- na, saj je posvet ponudil tako razpravljalcem kot udeležencem marsikatero izhodišče za razmi- slek oz. za prihodnje delo. Prvi koncert je bil na sporedu V 12. maja zvečer v grajski kleti vVipavskem Križu, kjer se je pred-stavilo šest skupin. Večer so od- prli gostitelji, MoPZ Srečko Ko- sovel Ajdovščina pod vodstvom Andreja Makorja, sledil je na- stop kvinteta Vintgar iz Blejske Dobrave, ki deluje projektno. S svojim mladimi glasovi je nav- zoče navdušila Fantovska skupi- na Devin-Nabrežina, ki jo od ustanovitve vodi Mirko Ferlan, nato pa je oktet Žetev iz Zgornje Savinjske doline zelo ubrano za- pel nekaj skladb iz “železnega” repertoarja za moške zbore. S svojo mladostno svežino in za- gnanostjo so pevci Primorskega akademskega zbora Vinko Vo- dopivec z zborovodjo Iztokom Kocenom počastili tako Vipav- sko dolino s Simonitijevo Na Vi- pavskem kot tudi skladatelja Vinka Vodopivca, po katerem je zbor poimenovan. Kot zadnja je nastopila Skupina Claudio Monteverdi iz Rude pod vod- stvom Mire Fabjan z izbranimi skladbami na temo Ljubezenska pisma v glasbi. V nedeljo, 13. maja, je v cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Lo- gu pri Vipavi potekal drugi večer Festivala s sakralno glasbo. Uvodoma je zapel MoPZ Srečko Kosovel pod vodstvom Andreja Makorja, ki je izredno ubrano in prefinjeno izvedel skladbo Beati mortui Felixa Mendelssohna Bartholdya. Sledil je krstni na- stop fantov Mešanega mladin- skega zbora Emil Komel iz Gori- ce pod vodstvom Davida Ban- dlja, ki so s svojimi pretanjenimi glasovi nadvse očarali občin- stvo. Tudi na nedeljskem kon- certu je nastopila Skupina Clau- dio Monteverdi iz Rude pod vodstvom Mire Fabjan. Kot zad- nji pa je pred občinstvo stopil Slovenski oktet, ki velja za naj- bolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansam- bel. Iz širokega in raznolikega repertoarja okteta je umetniški vodja Jože Vidic za priložnost iz- bral tudi dela skladatelja in zbo- rovodje Andreja Makorja. Četrti Mednarodni pomladni festival petja v organizaciji zbo- ra Srečko Kosovel je letos priva- bil številno in raznoliko občin- stvo tako iz Vipavske doline kot tudi iz bolj oddaljenih krajev ter številne pevce in priznane diri- gente. foto dd Slovenija 24. maja 2018 13 Na pobudo Slovenije 20. maj svetovni dan čebel Pred volitvami post in molitve za domovino! olitika, ta znanost, kot da se je v času pred državnoz- borskimi volitvami razširi- la v vse oblike in načine našega delovanja in življenja. Izrekajo se težke besede in grožnje, denimo, da je Slovenija postala že pov- sem mafijska država, k čemur naj bi s svojimi dejanji prispevali tudi politiki najvišje ravni, kot sta predsednik države Borut Pa- hor in zunanji minister ter pred- sednik stranke Desus, Karl Erja- vec, pa okoli sto drugih funkcio- narjev oziroma visokih uradni- kov, ki so domnevno vedeli za zlorabe v bankah, predvsem v Novi ljubljanski banki. Vendar so o tem molčali, o nekaterih primerih zatrjevanih kaznivih dejanj pa zdaj v naglici razpra- vljata in odločata tudi Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče. Politične razmere v Sloveniji po- nazarjajo tudi prirejene ankete in javnomnenjske raziskave, ki naj bi dokazovale prevlado in politični vpliv Janeza Janše in njegove Slovenske demokratske stranke, ki bi zato zmagala na skorajšnjih izrednih državnoz- borskih volitvah. Janeza Janšo njegovi politični nasprotniki, za- radi njihovega vpliva tudi dobršen del t. i. javnosti, upora- bljajo kot grožnjo za Slovenijo in njeno demokracijo. Potekata prepričevanje in mobilizacija P politično levo usmerjenih voliv-cev, ki naj bi 3. junija množičnoprišli na volišča, glasovali zoper SDS in Janeza Janšo in s tem morda preprečili njun volilni uspeh. Nekdanji generalni sekre- tar Socialno demokratske stran- ke Uroš Jaušovec je napovedal, da bi v prime- ru relativne zmage poli- tične desnice na volitvah ta- ko imenovana tranzicijska le- vica organizi- rala množične proteste. Ta grožnja naj bi dokazovala, da t. i. politična levica nima nič skupnega z demokracijo, izraženo na volitvah, pač pa je v prime- ru neuspeha oz. poraza na volit- vah pripravljena državo pahniti v kaos in zmedo. V takem mučnem in občasno srhljivem ozračju so se slovenski škofje odločili za dejanje, ki naj bi prispevalo k politični pomi- ritvi. Sklenili so, naj bi se v Slo- veniji v obdobju do predčasnih parlamentarnih volitev postili in molili za domovino. Molitve za domovino v cerkvah, po župni- jah, v molitvenih skupinah in raznih katoliških organizacijah in ustanovah molijo že od ne- delje, 13. maja. Molili pa jih bo- do vse do volitev v nedeljo, 3. ju- nija. Škofje so zapisali, “da bodo državnozborske volitve prelom- ne in odločilne, saj bodo na njih odločali o prihodnosti Slovenije. Namreč, ali bo Slovenija vendar- le krenila na pot potrebnih spre- memb ali pa bo šla po poti so- cialistične in revne Venezuele. To bo v pretežni meri odvisno tudi od tega, kakšna bo udeležba na volitvah in kako modro bo- mo volili. Na preteklih volitvah smo se srečevali s pojavom množične volilne udeležbe ter nasedanjem lažem in sladkim besedam, posledično pa smo do- bili nazadovanje, birokratizacijo in izseljevanje številnih mladih Slovencev v bolj perspektivno tujino. Prav je torej, da izpolni- mo svojo dolžnost, se volitev za- nesljivo udeležimo ter glasuje- mo po svoji vesti. Ni prostora za govorjenje, da se ne da nič spre- meniti, ker da so vsi enaki. KER NISO! Ker pa žal ni v naši moči, da bi lahko povsem sami do- ločali o tem, kakšna bo volilna udeležba, in da bo izbira nove vlade res modra, pa slovenski škofje vabijo vse vernike in vo- livce, da se pred volit- vami po svojih močeh pridružite 40-dnevni akciji posta in molitve za domovino. Ob tem naj spomnimo, da post in molitev nista nadomestilo za to, kar moramo narediti, to je iti na volitve in iska- ti resnico o politiki, da bi se lahko modro odločili. Povabljeni ste tudi, da k volitvam povabite tudi tiste, ki doslej nanje niso ho- dili. V tem predvolil- nem času blagosla- vljamo domovino in kličemo nanjo Svetega Duha. Naj ob tem spomnimo, da so po- dobno akcijo posta in molitve za domovino imeli tudi na Pol- jskem, nedavne volitve na Madžarskem pa so pokazale ve- liko podporo Viktorju Orbanu, ki je postavil Boga na prvo me- Zborovska glasba v sozvočju z vrhunskimi vini Vipavske doline Glasbeni večeri Tabor 2018 že 15 let abor je vasica nad Dor- nberkom v Vipavski doli- ni. “V drugi polovici 15. stoletja so se začeli turški vpadi. Četa 4500 konjenikov in 30.000 Turkov se je kot povodenj razlila po vsej Furlaniji. Neusmiljeno so ropali po vsej Goriški deželi … V teh časih so ljudje mnoge cerkve pa tudi gradove spremenili v protiturške tabore, obdane z ob- zidjem, kamor so se lahko v na- glici zatekli preprosti ljudje. Tudi dornberški grad je s svojimi obrambnimi stolpi in obzidjem lahko nudil zavetje okoliškim ljudem. Verjetno izvira ime “Tabor” za dornberški grad in hiše okrog njega prav iz teh časov”. (Ivan Albreht) Obrambni zidovi gradu, ki so že v 12. stoletju dajali zavetje gro- fom Dornberškim, bodo v petek in soboto, 1. in 2. junija, zaobjeli uglašeno večglasno petje, simfo- nije okusov izbranih vin, globi- no abstraktnih krajin akademske T slikarke Jasmine Rojc in čarob-nost pravljic.Petek, 1. 6., 19.00: Goriški lite- rarni klub Govorica oblikuje večer branja pravljic, kasneje pa še druge proze in poezije. Petek, 1. 6., 20.00: ADI SMOLAR. Kantavtor. Iz Slovenj Gradca v Vipavsko do- lino prihaja priljubljen kantav- tor, ki že 37 let rad zabava, tolaži in svetuje. Tako “fajn” izgleda, ker je njegova sestra omožena v Goriških Brdih in ga zalaga s sad- jem, pa tudi sam pride z vesel- jem na obisk. Vabila bo tržnica izdelkov do- mačih umetnikov in obrtnikov, razstava ob 15-letnici Tabrških večerov in spremljali boste lahko slikanje abstraktne krajine z aka- demsko slikarko Jasmino Rojc. Sobotni večer je namenjen odličnim pevskim sestavom, ki sodijo v sam vrh slovenskega zborovskega petja. Pred njimi bodo udeležence pozdravili Hrušiški fantje, ki ohranjajo tra- dicijo večglasnega ljudskega pet- ja. Vsi bodo peli kot nekoč pod zvezdnatim nebom na treh ra- zličnih koncih vasi. Sobota, 2. 6., 19.00: Hrušiški fan- tje Sobota, 2. 6., 20.30: Večer izbra- nega zborovskega petja z nasto- pi: Komornega zbora AVE in APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, Ko- mornega zbora Ipavska iz Vi- pave, Mladinskega zbora OŠ F. Bevka iz Tolmina in okteta Ju- rij Dalmatin iz Boštanja. Posebno noto bo dodala ohranjevalka ljudskega spo- mina Ljoba Jenče ob sprem- ljavi citrarja Tomaža Plahutni- ka. Sobota, 2. 6., 11.00: Skupno zapojemo Vstajenje Primor- ske Društvo Tabor vabi poslušal- ce, da po koncertu ne tečejo domov pred televizijo, ampak se ustavijo in poklepetajo ob kozarcu enega izmed odličnih vin priznanih domačih vinar- jev, se ustavijo ob stojnicah z domačimi siri, frtaljo kmečkih žen, domačimi namazi in marmeladami. Glavni organizator Glasbenih večerov TABOR 2018 je Moški pevski zbor Provox v sodelovan- ju z ZKD in JSKD Nova Gorica ter društvom Tabor. “Pevski večeri v Tabru imajo že dolgo tradicijo in vsako leto zno- va povezujejo poslušalce in pev- ske zbore iz celotne Slovenije in zamejstva v veselem druženju”, je za konec povedal Ivo Šinigoj iz Moškega pevskega zbora Pro- vox in še dodal, da novice in do- gajanje lahko spremljate na face- book strani društva Tabor nad Dornberkom: https: //www. fa- cebook. com/drustvotabor/ sto”. Vabilo slovenskih škofov za so- delovanje v akciji posta in mo- litve za domovino pred držav- nozborskimi volitvami je podpi- sal msgr. Stanislav Zore, ljubljan- ski nadškof metropolit kot pred- sednik Slovenske škofovske kon- ference. V predvolilni kampanji pred- stavniki politične desnice, med temi je najbolj aktiven poslanec Branko Grims, iz SDS vztrajno opozarjajo, da se Sloveniji pri- bližujejo nove skupine nezako- nitih beguncev, prebežnikov. Bi- lo naj bi jih skupaj kar okoli 50 tisoč. Po njihovem vlada pod- cenjuje nevarnost, ki jo pre- bežniki prinašajo v slovenske domove in Slovenijo. Njeni go- vorci so poslanca Branka Grim- sa, raje kot bi ga poslušali in upoštevali, razglasili za desničar- skega skrajneža. Slovenija pa je doživela izjemno čast in priznanje mednarodne skupnosti, s tem da je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov, na pobudo in prizadevanja Slovenije, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem slovesnim dejanjem je bilo izpolnjeno več kot trilet- no prizadevanje Čebelarske zve- ze Slovenije, posebej njenega predsednika Boštjana Noča, ki je idejni oče te pobude. Po njego- vem to, da je Sloveniji uspelo prepričati 192 držav, članic sve- tovne organizacije, da svet potre- buje svetovni dan čebel in da je ta dan 20. maj, pomeni veliko priznanje za številne generacije slovenskih čebelarjev, saj svet ze- lo ceni slovensko čebelarstvo. Obenem je to eden največjih uspehov slovenske diplomacije nasploh. Tudi Cerkev je bila vse- skozi podpornik tega projekta. V ponedeljek, 21. maja, so predsta- vili monografijo z naslovom Svet čebel, ki jo je izdala Založba Družina. Svetovni dan čebel, 20. maj, je rojstni dan pionirja sve- tovnega čebelarstva, Antona Janše, rojenega na Breznici v Slo- veniji. Bil je prvi učitelj čebelar- stva na dvoru Marije Terezije. Že od nekdaj velja, da goji čebele tudi veliko duhovnikov. Tudi v zdajšnjem času. Boštjan Noč je prepričan, “da je čebelarstvo poezija kmetijstva, slovensko je biti čebelar. V Sloveniji je čebe- larstvo del naše identitete”. Časnikar, urednik in pisatelj dr. Jože Možina je v svoji TV oddaji Pričevalci v torek, 22. maja, predstavil tudi Marjana Premrla, 88-letnega najmlajšega brata na- rodnega junaka Janka Premrla- Vojka. V oddaji je bil ponovno obravnavan primer njegove smrti, ki velja za neznanega. Ne- kateri trdijo, da je umrl zaradi ran v boju z italijanskimi okupa- torji, mnogi pa obratno zatrjuje- jo, da je bil žrtev naročenega uboja partizanskega poveljstva. Njegov najmlajši brat Marjan Premrl je v oddaji Pričevalci raz- kril, da so njegovi domači vsi ve- deli, da Janko Premrl-Vojko ni bil ubit od sovražne, ampak od partizanske krogle. TV oddaja Pričevalci bo ponovljena v ne- deljo, 9. maja, ob 9.05 na tretjem sporedu javne TV Slovenija. Marijan Drobež Tabor 2017 – Mladinski pevski zbor Emil Komel, Gorica (zborovodja David Bandelj) Ljubljana / Numizmatično društvo Slovenije Priznanja zamejskim numizmatikom soboto, 19. maja 2018, so v prostorih Numizma- tičnega društva Slovenije (NDS) v Ljubljani pripravili pri- jetno slavje, saj so podelili častne nagrade nekaterim članom, med katerimi tudi dvema zamejcema. Na občnem zboru, ki je bil 17. marca letos v Ljubljani, so nam- reč predlagali, da bi podelili častna priznanja društva nekate- rim zaslužnim numizmatikom, kar je občni zbor soglasno sprejel. Tako so na krajši slovesnosti, po mednarodnem srečanju zbiral- cev, ki je potekal isti dan v Lju- bljani, od- borniki NDS podeli- li srebrno plaketo s pi- snim priz- nanjem An- dreju Štekar- ju in brona- sto plaketo s pisnim priz- nanjem Mitji Petaro- su. Andrej Šte- kar je pred- sednik Slovenskega zamejskega numizmatičnega društva Valva- sor, priznanje si je zaslužil z dol- goletnim delovanjem in za publi- cistično dejavnost. Mitja Petaros je odbornik društva SZND Valva- sor in je priznanje prejel za zaslu- ge pri širjenju numizmatike in dolgoletno delovanje v društvu. Oba redno objavljata strokovne in tudi bolj poljudne članke o nu- mizmatiki bodisi v specializira- nih revijah (Numizmatični ve- stnik, Cronaca numismatica ipd.) kot v drugem tisku (Numizma- tične novice, Mladika, občasno v periodiki: Novi glas, Primorski V dnevnik ipd.), širita znanje o nu-mizmatiki med mlajšimi člani(občasno tudi s predavanji na slo- venskih šolah) in sta redni pove- zovalni člen med slovenskim ma- tičnim društvom NDS in zamej- skim društvom. Podeljevanje priznaj je bilo slove- sno in prisrčno. Na začetku slo- vesnosti je zbrane pozdravil Ur- ban Mate, ki je tudi prebral razlo- ge, zakaj so priznanja podelili. Andrej Rant pa je obnovil, kako je sploh prišlo, da Numizmatično društvo Slovenije podeljuje priz- nanja zaslužnim članom. Po uradnem delu slovesnosti so se ves odbor NDS in nagrajenci pre- selili v bližnje prostore gostinske- ga lokala, kjer so nazdravili in podkrepili priložnosti sodelovan- ja med zamejskim in matičnim numizmatičnim društvom. Numizmatično društvo Slovenije je nastalo kot naslednik Sloven- skega numizmatičnega kluba, ki so ga ustanovili 11. marca 1941 v Ljubljani. To je osrednja sloven- ska organizacija, v katero se lahko včlanijo vsi ljubitelji in zbiralci kovancev, bankovcev, vredno- stnih papirjev, medalj, žetonov, odlikovanj, značk, razglednic in podobnih predmetov. Dobro- došli so bodisi zbiralci amaterji kot raziskovalci, proučevalci in poznavalci denarnih pripo- močkov in sorodnih drobnih predmetov. NDS prireja strokov- na predavanja in izdaja dve pu- blikaciji, večkrat na leto Numiz- matične novice, v katerih ob- vešča javnost in člane o najra- zličnejših novostih na zbiratel- jskem in še posebno na numiz- matičnem področju, in enkrat na leto Numizmatični vestnik, ki je strokovna revija, v kateri objavlja- jo predvsem članke, ki so izredno zanimivi glede povezave numiz- matike z zgodovino. Člani prire- jajo tudi redne tedenske sestanke in štirikrat letno mednarodna srečanja zbiralcev v Ljubljani, kjer si lahko vsi zainteresirani izmen- jujejo najrazličnejše zbirke. Srečanja so tudi odlična pri- ložnost za iz- menjavo mnenj in novih odkri- tij v zvezi z nu- mizmatiko. NDS ima stalne- ga predstavnika v Komisiji za pripravo pre- dlogov za izdajo priložnostnih kovancev pri Banki Slovenije, redno sodeluje tudi z Narod- nim muzejem Slovenije iz Ljubljane, še posebno z njenim numizmatičnim kabi- netom. Pri nas imamo sorodno društvo, Slovensko zamejsko numizma- tično društvo Janeza Vajkarda Valvasorja; nekateri njegovi člani so včlanjeni tudi v Numizma- tično društvo Slovenije. Obe društvi sodelujeta pri različnih projektih in srečanjih. Priznanje za zamejska numizma- tika je lepa nagrada za dozdajšnje opravljeno delo na področju nu- mizmatike in dobra spodbuda za naprej. Urška Petaros Borut Pahor Aktualno24. maja 201814 NATUROPATSKI NASVETI (199)Erika Brajnik Kam na dopust... na morje? Morsko okolje je dejansko spodbudilo celo vrsto terapij, kot je talasoterapija, ki uporablja morsko vodo, alge, pesek za odpravljanje bolečin revmat- skega izvora in mišic. Ime talasoterapija izvira iz grščine thalasos – terapija, ki zdravi telo in duha s pomočjo morske vode. Morska voda je odlična pri odpravljanju stresa in napetosti na fizični in psihični ravni. Talasoterapija je terapija s tradicijo; začetki segajo v l. 1700; deli se na hidroterapijo – pitje in potapljanje v morsko vodo, klimatotera- pijo, helioterapijo – terapija sonca in luči, psalmo terapijo, terapijo z mor- skim blatom in kriotera- pijo. Skratka, morski zrak de- luje na nas zdravilno tu- di med sončenjem, in to brez našega zavedanja. Talasoterapija je odlična kot stimulacija krvnega obtoka, pri vseh vrstah artritičnih vnetij, vnetjih mišic, živcev in vseh bo- leznih ven. Odlična je pri alergijah in infekcijah prvih dihalnih poti. V morju so prisotni zdravilni minerali – natrij deluje protibakterijsko in razkužilno, jod pa uravnava presnovo. Morska voda izboljšuje mišičevje po celem telesu in oksigenacijo vseh tkiv, koža se tako spremeni in postane svetlejša, bolj sijoča, lepša. Bosa hoja ob morju – da so stopala v stiku z morsko vodo – aktivira obtok krvi, limfe in na takšen način po- spešimo hujšanje. Z refleksno stimulacijo stopal in morsko vodo so mišice deležne večje oksige- nacije, saj prejmejo več spodbud. Pri hoji po plitvi vodi, ki sega do meč ali stegen, porabimo več energije, telo pa prejme veliko več spodbud kot pri hoji po suhem. Valovanje morja in upor vode predstavlja za naše telo oviro, zato za hojo porabi več energije. V morju se izvaja tudi drenaža, saj je telo pri hoji v vodi deležno veliko večjega pritiska, saj je pritisk vode veliko močnejši kot pritisk zraka. Na takšen način je učinek hidromasaže sproščujoč, vendar tudi drenažen. S peskom na plaži lahko izvajamo naravne pilinge in tako spodbudimo celično prenovo. Morske alge delujejo hidratantno, razstrupljevalno, saj ubijajo proste radikale, posle- dično imajo pomlaje- valni učinek in iz- boljšajo krvni obtok. Uživanje na morju ni brezdelje, ampak mora predstavljati zdravje in veselje za telo ter duha! Kaj se nam pa najpogo- steje dogaja na morju? Morski minerali deluje- jo na naše telo najučin- koviteje samo, če je ab- sorpcija pravilna! Probiotiki na dopustu urejajo prebavo. Pogosto na dopustu slišimo te iz- jave: “Jaz prinesem vedno vse nazaj”! ali pa “Na dopustu ne grem na blato, imam krče, trebuh me boli, počutim se grozno, sploh se ne morem spro- stiti”! Nekateri celo trdijo, da redno odvajajo sa- mo doma. Na prebavo torej vplivajo fizično in psi- hično okolje ter dejavniki. Nekateri pa se na dopustu zastrupijo ali pridejo v stik s tujimi mikroorganizmi in imajo zaradi tega hudo drisko. / dalje www. saeka. si d letos dalje bomo po vsem svetu, prav na pobudo Slovenije in po dol- gem prizadevanju slovenskih čebelar- jev, 20. maja praznovali Svetovni dan čebel – World bee day. Svetovne ustanove (in še po- sebno OZN – Organizacija združenih naro- dov) so sprejele pobudo Čebelarske zveze Slo- venije (seveda ob podpori Republike Sloveni- je), da bi svetovno javnost na poseben način opozarjali na po- men čebel, ki so, razen vsega pozi- tivnega, kar nudi- jo človeštvu, kot opraševalke bi- stvene za ravnove- sje v naravi. Že Einstein je prero- koval, da bo, ko bo umrla zadnja čebela, naš planet po kratkem času shiral. Od nekdaj Slovenci izredno spoštujemo čebe- le, tako da se je tu- di v slovenskem jeziku ustvarila iz- jema za te izredno marljive živalice: čebela je namreč edina žival, za ka- tero ne rečemo, da pogine, ampak da umre, tako kot človeška bitja. Čebele danes najbolj ogroža prav človek z raznimi pesti- cidi in kemijskimi gnojili, tako da je obeležba posebnega dneva, po- svečenega čebelam, izredno po- membna za osveščanje ljudi in jav- nosti, kako važno je ohranjati te vrste marljivih žuželk, ki z zbiranjem peloda in njegovim raznašanjem omogočajo razmnoževanje rastlin- skim vrstam. Baje, da je od opraševanja odvisna več kot tretjina pridelane hrane na svetu, še večji vpliv pa ima za ohranjevanje rastlin- ske raznovrstnosti in okolja na splošno. Kot zanimivost naj doda- mo, da je Slovenija doslej edina čla- nica Evropske unije, ki ima zaščiteno avtohtono podvrsto čebele, kranjsko čebelo oziroma Apis mellifera carnica, poznano kot “kran- jsko sivko”. Republika Slovenija vsako leto izdaja poseben spominski kovanec (izredno tudi dva na le- to), vrednosti 2 evrov, ki je po vrednosti, teži, velikosti in sestavi kovine popolnoma enak vsem evrskim novcem dveh evrov, ki so že v obtoku (torej je njegov premer 25,75 mm, tehta 8,50 gr, je dvokovinski z zlatobarvnim jedrom in srebrnobarvnim obročem). Upo- rabljamo in potrosimo ga lahko po vsem evroobmočju. Od ponedel- jka, 14. maja letos, je Ban- ka Slovenije, ki polnoprav- no spada v evrosistem, iz- dala in izročila v obtok spominski kovanec vred- nosti 2 evrov, ki so ga po- svetili svetovnemu dnevu čebel. Motiv je narisal Ja- nez Bizjak z Bleda: svet ozi- roma globus je upodobljen v obliki satovja, katerega prazne celice predstavljajo morje, polne celice pa po- nazarjajo celine oziroma kopno. Letos so kovanec uresničili v italijanski kov- nici IPZS – Istituto Poligra- fico e Zecca dello Stato iz Rima (lanski spominski ko- vanec, posvečen 10. oblet- nici uvedbe evra v Sloveni- ji, so npr. dali kovati v slo- vaško Mincovno Kremni- co). V obtok in uporabo je bilo izročenih mili- jon spominskih ko- vancev vrednosti 2 evrov, od katerih je 2.000 kovancev proof kvalitete (vi- soki sijaj) v poseb- ni plastični kapsu- li. Letošnji spomin- ski kovanci, ki jih je izdala Banka Slo- venije v imenu Re- publike Slovenije, bodo ves svet opo- zarjali na pomem- bnost, ki jo imajo čebelice za vse člo- veštvo in naravno ravnovesje. O ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 22. maja 2018, ob 13. uri NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (10) Mariza Perat Že v begunstvu leta 1945 je bilo ustanovljeno slo- vensko bogoslovno semenišče, in sicer kot del bo- goslovnega semenišča v Ljubljani. Pobudo za nje- govo ustanovitev je dal prelat dr. Alojzij Odar. Pri tem mu je nudil pomoč p. Annibale Bortoluzzi, sa- lezijanec, ki je dobro znal slovensko, saj je več let preživel na Dolenjskem. Zamisel je bila zaupana p. dr. Antonu Prešernu, ki je s svojo prizadevnostjo do- segel, da je Sveti sedež takoj izdal dovoljenje za ustano- vitev Slovenskega bogo- slovnega semenišča v be- gunstvu s fakulteto kot del in nadaljevanje semenišča in teološke fakultete v Lju- bljani. Predstojnik je bil škof, dr. Gregorij Rožman, ki pa je bil v tistem času v begunstvu v Avstriji. V nje- govi odsotnosti ga je nadomeščal prelat dr. Alojzij Odar. Januarja 1948 je kakih dvanajst bo- goslovcev, beguncev, dospelo v Ar- gentino. Msgr. Di Pasquo, škof v San Luisu, mestu, kakih 800 km severozahodno od Buenos Airesa, se je ponudil, da bogoslovce sprej- me v svojo škofijo in jim da tudi možnost za nadaljevanje študija, in sicer pod vodstvom lastnih profe- sorjev. Slovenski bogoslovci so tu ostali do leta 1951, ko so se preselili v Adrogue', v bližini Buenos Aire- sa, kjer je bilo ustanovljeno sloven- sko semenišče. Semenišče v San Luisu je bilo namreč preveč oddaljeno od slovenske skupnosti. Kot beremo v reviji “Omnes unum”, je bil namen semenišča “vzgajati slovenske duhovnike v tujini za službo v domovini, če bo to kdaj možno in če jih bo potrebovala”. Ob semenišču je škof, dr. Gre- gorij Rožman, ki je semenišče večkrat obiskoval, ustanovil “Apostolsko šolo”, zavod za dijake, ki so mu nadeli ime “Škofov zavod”. Namen zavoda je bil vzgajati dijake, ki bi morda želeli postati du- hovniki, kot tudi dijake, ki sicer niso čutili poklica za duhovniški stan, a so se pozneje kot katoliški izobraženci uveljavili v slovenski argentinski skup- nosti. Gmotno pomoč so zavodu nudili rojaki v ZDA, pa tudi v Argen- tini in drugje. Večina beguncev, kakih 4.600, se je iz begunskih taborišč izselila v Argentino. Njihovo izseljevanje je trajalo do maja 1949, ko se je v glavnem končalo. Dne 20. maja tega leta je bilo zato romanje v Lujan v zahvalo za rešitev in srečen prihod v novo domo- vino. Takrat so slovenski romarji v Lujan prinesli podobo Marije Pomagaj z Brezij, da bi tako tudi tu imeli košček domovine, iz katere so se bili prisiljeni umakniti. Tako je Brezjanska Mati Božja dobila svoj prostor tudi v lujanski baziliki, ki je zato slovenskim izseljencem postala še dražja in še bolj domača. Kot poroča revija Duhov- no življenje za julij 2017, je dne 14. maja tega leta msgr. dr. Jure Rode', vodja slovenskih dušnih pastir- jev v Argentini, po maši, ki jo je daroval skupaj z g. Igorjem Groharjem, bla- goslovil slovensko zasta- vo, ki jo je za lujansko ba- ziliko posredovala velepo- slanica republike Slovenije, gospa Jadranka Šturm Kocjan. “Po blago- slovitvi”, beremo, “so zastavo v spremstvu dr. Rodeta, ge. Velepo- slanice RS Jadranke Šturm Kocjan in predsednika Zedinjene Sloveni- je inž. Jureta Komarja odnesli v kripto bazilike, kjer bo odslej pred podobo Marije Pomagaj z Brezij”. Pri romanjih v Lujan ob prazniku Lujanske Matere Božje drugo ne- deljo maja imajo slovenski romarji vedno svojo mašo s slovenskim petjem. Seveda je tu treba omeniti procesijo, ki se je udeležijo vsi pri- sotni romarji. Ob Lujanski Mariji, ki jo nosijo argentinski fantje, je vedno prisotna tu- di Marija Pomagaj z Brezij. Njeno podobo nosijo slovenski fantje, oblečeni v gorenjske narodne noše. V narodne noše so oblečeni tudi dekleta in otroci. / dalje POPRAVEK: V prejšnjem zapisu je prišlo do pomote. Med lazaristi je bil omen- jen univ. prof. Rado Lenček, Novomeščan, profesor slavistike v New Yorku. Njegovo sliko smo tudi objavili. V resnici bi morali zapisati, da je bil to duhovnik, “misijonski garač” Lado Lenček, Lju- bljančan, lazarist, ki je de- loval v Argentini (Kato- liški misijoni, Slovenska kulturna akcija). Škof Gregorij Rožman G. Anton PrešerenG. Alojzij Odar Podoba Brezjanske Matere Božje v lujanski baziliki (foto Marko Vombergar) Slovenski fantje nosijo podobo Marije Pomagaj leta 2017 (Marko Vombergar) S 1. strani Svetovni dan čebel Aktualno 24. maja 2018 15 Prepozno je že za vse Odpisana časih se sprašujem, kako to, da iz Benečije, pravza- prav iz Idrske doline, po- tisnjene na rob dogajanja in življenja, rinem tja v še bolj osamljeno in tiho Karnijo, v ne- drje njenih prelepih gora in bo- lečo samoto odpisanih in pre- zrtih dolin. Pa vendar. Morda, ker sem sama človek, ki je nekje na robu, nekje daleč od tega, kar imenujemo sodoben način življenja. Morda pa tudi zato, ker me globoko v srcu boli in jezi to preziranje gorskega podeželja in ljudi, tistih redkih, ki tu še živijo, vztrajajo in predvsem ljubijo sa- moto in gore. Pot nas tokrat pelje mimo Tol- meča, ki leži na stičišču cest in avtocest in zaradi nekaj industri- je, bolnišnice in manjših trgov- skih centrov ostaja živo središče karnijskih hribov. Vozimo se na- to še mimo termalnega zdravi- lišča Arta Terme. In se seveda spomnim na taščo, ki je ni več, a je bila močno navezana na te kra- je, kjer je letovala v septembru. Menda je pripadala zadnji gene- raciji, ki je še cenila to vas, znano zaradi blagodejne žveplene vode. Sama nisem odobravala njenih izbir, spraševala sem jo, zakaj za- haja v to žalostno, nelepo pokra- jino, ki je mejnik med nižino in Predalpami in turistu ne nudi, ra- zen zdravilišča, pravzaprav ničesar. Tašče ni več, zadnja leta pa sem tudi sama v tej odmaknje- nosti našla prej nepoznano pri- vlačnost. Kot bi začela razumeva- ti tišino teh vasi, ki kljubujejo vsemu, najprej smrti in osamlje- nosti. Morda se tudi sama sta- ram. Morda čas prinaša nova spoznanja, potrebe in okusi pa se spreminjajo. Morda se vse bolj V zavedam, da mi je mesta inmeščanov dovolj.Dolina, po kateri se peljemo, je vse ožja, reka in pobočja, zeleno in modro, kot pri nas v Nediških dolinah. Le da tu nad vsem po- svetnim kraljujejo nedosegljive gore. Nebesa v podobi skal. Le- pota, ki jo moraš zaslutiti. Če ji ne znaš prisluhniti, si ujet v površno enoličnost. Tisto eno- ličnost, ki jo občutijo meščani, ko se tu ne znajdejo. Ko jim je le- pota prazna in presamotna. Ko pogrešajo hiše, hrup in trgovine. Na pobočjih se strnjena naselja oklepajo pašnikov in grebenov, ovita v samoto gozdov, daleč od vsega, pripeta med nebom in re- ko, s soncem v očeh in oblaki, ki so tako blizu, da se jih lahko do- takneš in skriješ vanje svoj obraz. Hiše so bele, s pločevinastimi strehami, veliko jih je prekritih z bobrovci, tako kot pri nas na No- tranjskem, v Prekmurju in na Šta- jerskem. Čas se je v Karniji v mar- sičem ustavil. Strme ozke in sla- bo vzdrževane ceste so kot zapre- ka modernemu svetu. Tistih zo- prnih, avstrijskih barvnih fasad, ki so preplavile Slovenijo, zadnje čase pa je zakon do njih vse bolj popustljiv tudi na italijanskem Krasu, tu še ne poznajo. Sloven- skemu Krasu so popolnoma spre- menile videz in mu odtrgale dušo. Menda jih prodaja Baumit ali kako sorodno podjetje. In včasih ti zastane dih, ko se voziš mimo kamnitih portalov in oz- kih poti in ti oči prebode živoze- lena, temno rožnata, vijoličasta ali temno rumena komaj obno- vljena hiša. Kič, ki je kot globoka, neozdravljiva rana v prelepi po- krajini. Za dodatek pa še kritina iz pobarvanih korcev, ki delujejo, kot bi jih že prekril mah ali kot bi bili stari in dodelani. Pa je že od daleč videti, da so le pobarva- ni, da je vse skupaj umetelno in kičasto in da so Avstrijci s svojimi nenaravnimi barvami Krasu ukradli srce. V Karniji vsega tega kiča ni. V Karniji so vse hiše bele. Moda sem ni prodrla. Bele lične vasice se ljubkujejo z zelenjem. In so kot pravljica sredi gozdov. Bela idila na neskončnih pobočjih. Bele va- sice v prekipevajoči pomladi. Be- la urejenost in modrina neba. Karnija je prelepa. Preprosta in nedolžna. Brez nepotrebnega na- kita. Čista v jutranji rosi. Neoma- deževana po nevihti, ki se posla- vlja z mavrico. Ljubljena, ker so bele vasice ljubljene. Čeprav ni nikogar na ulicah, čeprav odme- va tišina in kraljuje samota. Včasih se sprašujem, kdo je tisti, ki krasi kamnite zidove, ki sadi ločnice, ki liči okna in vrata. Ki vsak dan prinaša sveže rože. Od kod ljubezen in lepota, če pa ni nikogar, ki bi tu živel. Če so vasi prazne. Če je samota vsepovsod. Ne vem odgovora. Samo to čutim, da so kraji, kjer ljudje živi- jo in jim je vseeno za vse. Tudi zase in za sočloveka. In so kraji, kjer lahko živijo samo nekateri. Tisti, ki še znajo prisluhniti srcu. In ki znajo ljubiti. Ki najdejo v le- poti moč. Peljemo se mimo Ravascletta. Po- zimi je tu nekaj smučarjev, saj je na bližnjem Zoncolanu kar poz- nana in privlačna smučarska pro- ga z žičnico. Poleti Ravascletto, celotna občina ima okoli 400 stalnih prebivalcev, po večini sa- meva. Le nekaj starejših planin- cev prihaja in nekaj izseljencev, ki so na pobočjih nad vasjo preu- redili planšarije v vikendice. In vendar je vas lična, čista. Čutiti je tisto urejenost, tisto ljubezen, ki je značilna za vso Karnijo. In tisto povezanost s tradicijo in pre- dano pozornost preteklosti pri gradnji in obnovi. Ničesar mo- tečega ni. Vse je tako, kot mora biti. Kot je bilo nekoč. Iz Ravascletta se zapeljemo do manjšega naselja Salars, od koder gre stara pot na planoto “plan di Voscjanazies”, kamor so do- mačini gnali živino, pot pa so uporabljali tudi za gospodarjenje z gozdovi in za košnjo. Nekje naj bi bili ostanki gradu grofov iz Lu- vinta, ki so tu živeli in so morali nazadnje v 14. stoletju bežati pred konjenico oglejskih patriar- hov. Ti so iz maščevanja uničili grad. Pripovedujejo, da so veliko let pozneje vaščani preganjali de- mone in druge zlobne prikazni, ki naj bi čuvale zaklad. Grofovska družina ga je tu pozabila, ko je bežala pred vojsko. Midva z možem sva se po nekoč tlakovani poti, ki ji v furlanskem jeziku pravijo Claupa ravno zara- di kamenja (clap), povzpela v ob- jem gozdov in slikovitih gorskih potokov. Vabili so naju visoki vrhovi s snežnimi zaplatami, ki so lebdeli nad prekipevajočo pomladjo v dolini. Letni čas, ko se iz strastne ljubezni med pomladjo in zimo rojeva polet- je. Divjina in samota obljublja- ta skrivnost lepote. To je nara- va, ki bi jo v Avstriji prodajali za drag denar na turističnih sej- mih. Žal pa z možem cilja ne doseževa. Ravno, ko prideva iz gozda in naju očarajo slapovi in vodne igre, nam kamniti plaz preseka pot. Steze ni več, prečkanje kamenja in vode bi bilo prenevarno. Pod nama zija prepad. Spogledava se. Ena iz- med toliko planinskih poti v Karniji, ki niso več uporabne. Gorske zime ne prizanašajo, denarja za popravilo poti pa očitno ni. Vse več je tistih, ki so prekinjene, zaprte zaradi nevar- nosti. Vse več markiranih steza so odnesli plazovi. Vse več ran je. In Karnija krvavi. Sosednje, Av- strijci, bi divjo naravo ponudili turistom, vasi bi zaživele, razbo- hotil bi se gostinski turizem. Pre- lepi so ti kraji, da bi smeli umira- ti. Prekruto se mi zdi, da nihče ne vzdržuje poti, pravzaprav niti cest več. V Avstriji je vse tako lepo markirano, urejeno, opremljeno s kažipoti. Ljudje v gorah živijo. Predvsem od turizma. In živino- reje seveda. V Avstriji ljudje ne odhajajo. Ostajajo, ker se v gorah da živeti. V Karniji je drugače. Po- dobno kot pri nas v Benečiji. Cest in steza nihče ne obnavlja, kme- tijstva skoraj ni več. Gozdove iz- koriščajo, ne da bi znali gospoda- riti z njimi. Pravzaprav jih ropajo po večini tujci in puščajo razde- janje za sabo. Ropajo, ker jim za Karnijo in Benečijo ni mar. Do- ma so do narave veliko bolj spoštljivi. Rane krvavijo. Karnija neslišno ječi. Vasi se praznijo, ljudje odhajajo. Gore molčijo. Z možem se žalostno vračava. Občasno se ozirava na igro voda in skalovja. Prelepa pokrajina, ki jo malokdo pozna. Življenje, ki počasi polzi v dolino. Žalost in samota kraljujeta vsepovsod. Boli me. Prijatelj Jurij mi je pred krat- kim dejal, da čez dvajset let v Be- nečiji ne bo več nikogar. V Kar- niji baje tudi ne. Zakaj to? Lahko bi preprečili odhajanje. Če bi lju- dem ponudili vse najnujnejše usluge. In možnost turističnega razvoja. Kje so politiki?? Kje so obljube, besede? Tu še teh ni več. Ravno v teh dneh naj bi Italija dobila novo vlado. Govor je o vsem. O migrantih, o zaposlo- vanju mladih, reformah, zdrav- stvu. O gorski problematiki, o ljudeh, ki tu živijo, pravzarav, ki od tod odhajajo, o vaseh, ki izu- mirajo, ne govori nihče. Ker so vasi že prazne, ne moreš več računati na volilne glasove. Splača se vlagati v mesta. V pred- mestja. V ječe, v katerih bomo čez nekaj let vsi živeli. Poceni sta- novanja v stolpnicah za ljudi, ki bodo delali za nekaj evrov na dan. Odtujeni od vsega. Predv- sem od narave ter od lastne pre- teklosti. Brez vsega. Brez lepote, brez tradicije, ki jo v solzah še vedno ponuja Karnija. Z možem nama je žal. Pridi, ne- kaj bova spila in nekaj malega pojedla, da pomagava tem lju- dem, pravi mož. Iščeva odprto gostilno, bar, lokal. A ga ni. Ne- kateri odpirajo ob vikendih, ne- kateri ne odpirajo več. Brezupno, pomisliva. Prepozno je že za vse. Suzi Pertot kipa Olympie U20 se pripravlja na odhod na državno prvenstvo v Agropoli (SA), ki bo po- tekalo od 31. maja do 3. junija 2018. Letos je deželna zveza sklenila, da v tej kategoriji ne bo “faze final four”, tako da se je v finale uvrstila tista ekipa, ki je bila že od vsega začetka uspešna. V rednem delu prvenstva so namreč igralci zma- gali vse tekme razen ene. Zdaj jih čaka še veliko dela in predvsem veliko fizičnih priprav ter kondi- cijskih treningov, saj je tekmo- vanje izredno zahtevno in E zgoščeno. Na prvenstvu bo tekmovalo 20 ekip, razvrščenih v 5 krogov. V vsakem krogu bodo namreč 4 ekipe, vendar, ker ne bo nastopi- la nobena ekipa za Dolino Aosto, Gornje Poadižje in Trentino (za Južno Tirolsko nastopata vedno dve ekipi), bodo nekatere de - že le imele po dve ekipi. Olympija se bo bo- rila za zmago proti ekipam iz kroga B, torej Venetu 1, Lombardiji 2 in deželi Abru- co. Prve tri ekipe iz vsakega kroga in najboljša 4. ekipa iz vseh krogov (torej 16 ekip), bodo nadaljevale pr - venstvo do naslednje stop- nje; vse druge 4. ekipe pa bodo izpadle že po 1. fazi. Mlade odbojkarje iz Gorice čaka težka naloga, a predv- sem veliko truda. V teh dneh se na treningih že pri- pravljajo za 31. maj s pomočjo A- ligaša Jerneja Terpina, ki letos igra v Monzi, in B-ligaša Sandija Persoglio, ki je ravnokar končal prvenstvo v Motti. Tadej Pahor Goriško odbojkarsko moštvo pred zahtevno preizkušnjo Mladi odbojkarji iz Olympie na državnem prvenstvu Navdušujoča sezona naših nogometnih ekip Juventina po desetih letih v elitni ligi, Mladost prvič v promocijski e izvzamemo drugo za- poredno nazadovanje Vesne, je bila sezona naših nogometnih ekip narav- nost navdušujoča. Prejšnji teden smo obračunali z obstankom, skozi šivankino uho, Krasa v elit- ni ligi. Ob boku repenskega klu- ba bo v naj- višjem dežel- nem tekmo- vanju v pri- hodnji špor- tni sezoni zagotovo na- stopala Ju- ventina, ki se vrača v elitno druščino po polnih dese- tih letih. Veli- ki met je iz- borila v ne- deljo v do- mačem Štan- drežu po zmagi v finalu končnice promo- cijskega prvenstva v slovenskem derbiju proti Primorju. Letos so se pri Juventini odločili za spre- membo politike s tem, da so an- gažirali več slovenskih nogome- tašev iz Primorske. Izbira se je očitno obrestovala in po več le- tih razočaranj v play-offu je enajsterica pod vodstvom tre- nerja Nicole Sepulcrija ure- sničila sanje predsednika Marka Kerpana. Ugoden razplet je v bi- stvu pravično plačilo za sezono Č na visoki ravni, v kateri so Štan-drežci zasedli drugo mesto za ar-mado Pro Gorizio. Novo izjemno leto ima za sabo tudi proseško Primorje, ki je bilo tretje na lestvici po rednem delu in ima morda kako možnost za naknadno vključitev v elitno li- go v poletnih mesecih. Zgodovinskega napredovanja, prvič v promocijsko ligo, pa se veselijo pri Mladosti. Doberdob- ci so sicer v nedeljo izgubili do- ma finale play-offa proti San Giovanniju, že pred nastopom pa so jim z zveze zajamčili pre- stop v višjo ligo, saj ni letos iz- padla nobena deželna postava iz D lige. Tudi pri Mladosti doživljajo sijajno obdobje, le- tošnje napredovanje sploh ni bi- lo načrtovano, je pa sad izredne- ga moštvenega duha, ki je fante trenerja Stefana Caiffe – po lan- skem obstanku v play-outu - po- peljal na sam vrh. Pregleda preskokov v višje tek- movanje pa še ni konec. Stop- ničko više so zlezli tudi nogome- taši Gaje, ki so se vedno po play- offu za napre- dovanje povz- peli v drugo amatersko ligo. V Gropadi in na Padričah le- tos niso skrivali ambicij, trener Danilo Venanzi je opravil odli - čno delo, po uspehu proti Castionsu v odločilnem dvo boju sezone je bilo veselje kajpak nepopi- sno, prazno- vanje pa temu primerno. Mla- dost in Gajo druži izrecno vred- notenje domačih igralcev, ki se- stavljajo ogrodje ekip. Če ne bo presenečenj v dolgem poletju, bo torej slika našega amaterskega nogometa v novi sezoni takšna: Juventina in Kras v elitni ligi, Mladost, Primorje in Sesljan/Sistiana v promocijski li- gi, Primorec, Vesna in Zarja v prvi amaterski ligi, Breg, Gaja in Sovodnje v drugi. HC Slovenski košarkar, devetnajstletni Luka Dončić, je že drugič v tej sezoni stopil na vrh Evrope. Meseca septembra je s slovensko reprezentanco slavil v finalu Eurobasketa v Turčiji proti Srbiji, v nedeljo pa je z Real Madridom premagal Fenerbahçe 85: 80 (21: 17, 38: 40, 63: 55) in tako vzdignil pokal Evrolige. V finalu je čudežni deček v 28 minutah dosegel 15 točk, 3 skoke, 4 podaje in 1 ukradeno žogo. Obenem je prejel kar nekaj osebnih zadoščenj, saj je dobil nagrado za najboljšega igralca (MVP) rednega dela in tudi končnice Evrolige ter za najboljšega mladega igralca turnirja. Dončić je tako za zdaj na najboljši način sklenil svojo kratko, a intenzivno kariero v Evropi, saj bo po vsej verjetnosti naslednjo sezono igral v ameriški ligi NBA. 21. junija bo v New Yorku nabor lige, kjer ga izvedenci dajejo med prve tri izbire. Če bi ga prvi izbrali Phoenix Suns iz Arizone, bi se igralec zopet pridružil trenerju Igorju Kokoškovu, s katerem je delil uspeh Slovenije na Evropskem prvenstvu. / MČ Beograd / Finale Evrolige: Luka Dončić znova na vrhu Evrope Nogometaši Juventine se veselijo po zmagoviti tekmi Aktualno24. maja 201816 stvarjalno mladosten, svež večer se je izrisal v petek, 11. maja 2018, v čarobnem ozračju, ki ve- je v sugestivni kleti Rubijski grad v kraškem okolju vasice Vrh Sv. Mihaela, katere jedro se trdno oklepa domače cer- kvice. V veliki, z opečnatimi zidaki čudo- vito obokani kleti, ki so ji ob tej priložno- sti še dodaten čar pridale brleče sveče, so zazveneli zvoki kitar kitarskega oddelka Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Mladi kitaristi so bili suvereni protagonisti večera španske glasbe pod naslovom Recuerdos. Večer je razkril raznolikost španske glasbe, ki poleg ognjevitega, strastnega flamenka vsebuje tudi druge melodije, prežete z melanholijo. V glasbi se pač zrcali raz- nolikost španske pokrajine. Skupina šti- rinajstih kitaristov je posamezno in v or- kestru kitar ob izvajanju skladb različnih avtorjev izpovedala svojo ljubezen do glasbe, pa tudi navdušenje nad skupnim muziciranjem, ki ga utrjujejo prijatejske vezi med mladimi glasbeniki. Kako re- sno in zrelo pristopajo k temu brenkalu, je bilo razbrati iz glasbenih točk, ki so si sledile v imenitno akustični kleti, zelo primerni za take enkratne večere, prepo- jene s čustvi. Takih glasbenih dogodkov se zelo veseli mlada lastnica te “velike podzemne dvorane” Nataša Černic, ki je pozdravila mlade glasbenike in publiko. Le-ta se je v velikem številu udeležila tega španskega večera in mladim kitaristom ter njihovim zaslužnim mentorjem (Martini Gereon, Marji Feinig in Marcu Fantiniju) namenila dolgo prisrčno plo- skanje in zaradi tega doživela še ponovi- tev zadnje skladbe, za uho zelo prijetne Noche en Los Andes E. Thorlakssona (1930). Le-ta je občinstvo odpeljala v Južno Ameriko v daljni Peru, da so lahko prisluhnili še značilnim melodijam tega okolja. Orkester kitar jo je izvajal s svojo glasbeno pedagoginjo Martino Gereon, vodjo kitarskega oddelka, ki očitno zna najti pravi ključ do ustvarjalnih vzgibov in okusov svojih učencev. Iz- pod njenega peresa je izšla skladba Spomini (Silvanu z ljubeznijo) , ki jo je posveti- la pred šestimi leti umrlemu Silvanu Kerševanu, ustano- vitelju in ravnatelju SCGV E. Komel. On se je z vso dušo in z zmeraj novimi idejami za boljše delovanje glasbenega pouka in širjen- ja glasbenega znanja razda- jal v delu z mladimi. Obe skladbi sta vključeni v CD, ki ga je pod naslovom Spo- mini izdal prav kitarski od- delek SCGV Emil Komel. Na večeru smo poslušali v živo marsikatero skladbo, posneto na tej zgoščenki, ki je nedvomno zelo lep dosežek in za- doščenje za vse mlade izvajalce. Na CD- ju je tudi grški ples Zalongo (I. Sakellari- dis, 1853-1938), priredil ga je Giulio Chiandetti; pred leti je tudi sam poučeval na SCGV E. Komel. Zelo všečno ga je zaigral oktet kitar. Kvintet kitar pa je izvedel skladbo Capricho Ca- talan španskega skladatelja Isaaca Albe- niza (1860-1909), ki je eden izmed naj- večjih predstavnikov španske šole s kon- ca XIX. stoletja, kot je zapisala Gereono- va v programskem lističu. V prvem delu večera, ki ga je sugestivno uvedla prav Martina Gereon s skladbama Pavana I. (L. Milan, 1500 – 1561) in Espanoleta (G. Sanz, 1640 – 1710) in poslušalce pospre- mila v nekdanje čase na grajske dvore (poustvarila je pravo “trubadursko ozračje”), so se zvrstile skladbe v izvedbi posameznih kitaristov, pa tudi dua in kvinteta kitar. Zelo čustveno in nežno je interpretacijo skladbe Pravljica za Mihca (A. Strajnar (1947) obarval Črt Vidič. Tre- nutek jazza sta podarila Janiki Cingerle in Jure Ipavec s skladbo Jazz de trefle francoskega skladatelja T. Tisseranda (1956). Dve skladbi skladateljice M. Lin- nermann (1947) sta posamezno zaigrala Emanuele Verzegnassi (Chant du Matin) in Andrej Corič (Chanson du Montmar- tre), Ivan Boškin pa je odigral Ballecito (G. Bianqui Pinero, 1905-1986). Vmes vseh teh kitar je našel prostor tudi vi- lončelo, na katerega je virtuozno zaigral Marcello Cassese, nekdanji učenec SCGV Komel, zdaj pa tu poučuje, s sklad- bo G. Cassadoja (1897-1966) Suite za vio- lončelo solo. Barvit solistični nastop je imela temperamentna ravnateljica šole, sopranistka Alessandra Schettino, ki je zapela narodno pesem La Manola (N. N. - Anonimo) o plesalki, ki zna s plesni- mi gibi posredovati svoja čustva in raz- kazati svoje čare. Da je večer pridobil tudi sočen literarni pečat, je poskrbela gostja Carmen Jime- nez, po rodu pristna Andaluzijka, ki se je primožila na Vrh Sv. Mihaela, z recita- cijo pesmi Federica Garcie Lorce, v izvir- niku, seveda, o kitari, ki je ni mogoče utišati, ker joče... Recitatorka je podala še pesem Manuela Machada v narečnem nadihu. O sami zgoščenki je spregovorila prof. Martina Kocjančič, vodja aktiva kitari- stov Zveze primorskih glasbenih šol, s katero sodeluje SCGV E. Komel že nekaj časa, tudi pri poletni šoli Poletna kitarska ustvarjalnica, saj se je udeležujejo tudi goriški učenci. Na njej so skupaj ustvarili in pripravili čudovite končne nastope. Kocjančičeva je najprej obrazložila, zakaj so zgoščenki dali naslov Spomini. Le-ta ima namreč dva pomena: prvi izhaja iz skladbe Martine Gereon Spomini, ki je, kot smo zapisali, posvečena dolgoletne- mu ravnatelju šole Silvanu Kerševanu. On je vedno poudarjal, “kako zelo po- membno je igranje v komornih skupi- nah, saj otroke glasba združuje na pose- ben način in jih tako še dodatno bogati. Hkrati pa naslov lahko razumemo kot nekaj, kar bo učencem, ki so pri sneman- ju sodelovali, ostalo v spomin in bo zan- je to nagrada in spodbuda za nove izzive na glasbenem področju”. Na zgoščenki je 16 skladb, med njimi so skladbe za soliste, za kitarski duo, kvin- tet, oktet ter orkester kitar. V preteklem šolskem letu je aktiv ZPGŠ priredil pro- jekt Kitara in M. Linnermann, je pove- dala Kocijančičeva. Tu so otroci imeli pri- ložnost osebno spoznati omenjeno skla- dateljico. Tako so na zgoščenko uvrstili kar štiri njene skladbe, ker so med učitel- ji in učenci zelo priljubljene. Bailecito in Zamba sta dva tradicionalna argentinska folklorna plesa skladatelja Bianqiuja Pi- nera. Kocijančičeva je o skladbi Zalongo povedala, da je to grški ples; posebnost skladbe je značilen 7/8 taktovski način. “V skladbi začutimo žalostno zgodbo grških žena, ki so svoje življenje raje žrtvovale, kot se podre- dile turškim osvajalcem”. Dodala je še, da zgoščenka vsebuje tudi impro- vizacije, ki so se porodile spontano pri pouku z učencem Juretom Ipav- cem (tudi tem smo prislunili na večeru v izvedbi Jureta Ipavca in Martine Gereon). Pri snemanju zgoščenke so s svojim navdušenjem za kitarske strune so- delovali Ivan Boškin, Elisa Burelli, Janiki Cingerli, Andrej Cotič, Kle- men Godnič, Jakob Gospodarič, Marcel Gospodarič, Jan Grahonja, Jure Ipavec, Anna La Vena, Gregor Persoglia, Emanuele Verzegnassi, Črt Vidič, Karolina Vizintin in tol- kalec Tine Lestan. Njim, njihovim men- torjem in tudi staršem, ki zaupajo svoje otroke šoli E. Komel, je iskreno zahvalo namenila ravnateljica SCGV E. Komel Alessandra Schettino, ki je izrazila zado- voljstvo tudi zaradi prisotnosti tako šte- vilnega občinstva. Nataša Černic pa je vse povabila na pokušnjo njihovih vin, avtohtone vitovske in terana, ob prigriz- kih, salami in siru, ki jih prideluje Sara Devetak na svoji kmetiji. Tako se je zelo prijeten glasbeni večer v očarljivem objemu španskih melodij prevesil v prijateljski klepet ob dobrotah kraške zemlje in njenih delavnih ljudi. Iva Koršič U SCGV Emil Komel / Snovanja 2018 V objemu raznolikih španskih melodij esetič je Nova Gorica imela v go- steh Vizije, festival mladinske kulture. Letos je potekal od 18. do 20. maja in tako sklenil Teden ljubi- teljske kulture, v katerem se je zvrstila vrsta prireditev, ki so jih izoblikovali lju- biteljski zanesenjaki na raznih kulturnih področjih. Organizator Vizij, najpo- membnejšega festivala mladinske kultu- re v Sloveniji, je Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD), v sodelovanju SNG Nova Gorica in Zveze kulturnih društev. Te kulturne manifestacije, ki želi združiti najboljše mladinske gledališke, lutkovne in rock skupine, pa tudi najboljše mla- dinske literate in fotografe na Sloven- skem, se je letos udeležilo okrog 150 ustvarjalcev od 15. do 30. leta. Di- rektor festivala je bil Matjaž Šmalc, selektorji pa kar štirje: Miha Golob za gledališke predstave, Anže Vi- rant za lutkovne, Monika Ivančič Fajfar za fotovoizije in Gregor Bu- dal za rock vizije. Program je obse- gal osem gledaliških predstav, štiri rock koncerte, lutkovno in prvič plesno predstavo, razstavo del dva- najstih fotografov, ki je bila na ogled v Rotundi SNG Nova Gorica pod naslovom Lepo mi je, pa še di- gitalno projekcijo vseslovenskega projekta Lepljenka, v kateri so di- jaki pod vodstvom mentorjev ustvarjali vizualno poezijo v slogu Srečka Kosove- la. Na festival se je prijavilo 59 skupin, nanj sta se uvrstila tudi Amaterski mla- dinski oder (AMO), ki deluje pod okril- jem SNG Nova Gorica od l. 1974 in ga je skoraj 40 let vodil nepozabni režiser in mentor Emil Aberšek, in Mladinska sku- pina M+, ustanovljena v sezoni 2016/17, ki si gledališke izkušnje nabira v sklopu SKPD F. B. Sedej iz Števerjana. AMO se je predstavil z letošnjo produkcijo, avtor- skim projektom Šest oseb išče Williama pod režijskim vodstvom mentoric Tereze Gregorič in Urše Adamič. Vse leto so se ukvarjali s Shakespearjem, brali in obrav- navali so njegova dela. Iz tega študija se je porodila predstava, ki na svojevrsten način predstavlja štiri umetnine velikega angleškega dramatika: Sen kresne noči, Hamleta, Othella in v manjši meri Ma- chbeta. V več kot dve uri trajajoči pred- stavi, pri kateri znajo nastopajoči igralci spretno obdržati občinstvo pod svojim “nadzorom”, se prikazujeta povsem no- vo, sodobno, neformalno branje Shake- spearja in svobodna, posodobljena, tudi duhovita interpretacija teh velikih kla- sičnih del, ki seveda ohranjajo svoje dra- gocene vsebine in sporočilnosti, a pri- stop in njihova interpretacija – “ne- kakšna igra v igri” - sta inovativna in zelo privlačna. Da je to res, so pričali iskreni aplavzi publike, ki je skoraj povsem na- polnila malo dvorano SNG Nova Gorica v dopoldanskih urah v soboto, 19. maja. Ob izredno sproščeni, kot po olju gladko tekoči uprizoritvi so se igralci Borut Pe- trović, Nejca Berce Čeligoj, Jakob Šfiligoj, Jonatan Černe, Teodora Komelnić, Taj- da Lipicer in Tilen Oblak izkazali kot izredno ubrana skupina, ki ji odrske im- provizacije ne delajo nobenih preglavic. Opazno je bilo, da so zelo dobro obde- lali Shakespearja in se znajo zato pre- pričljivo in uigrano poigravati z njego- vimi vsebinami. Števerjanska Mladinska gledališka sku- pina M+ je v režiji mlade igralke Patrizie Jurinčič Finžgar na festivalu kot edina “zamejska” skupina, izbrana za Vizije (prijavili so se namreč tudi Mladinska skupina SKD Škamperle Grbec, Barko- vlje z delom Šišter akt (SisterAct) Jose- pha Howarda v režiji Danjela Malalana in Barbare Gropajc ter Mladinski odsek PD Štandrež s predstavo Ogledalo, po- vej... Stefana Joba v režiji Daniele Puja in iz Avstrije KPD Šmihel, Štkgra s pred- stavo V garderobi, ki jo je napisala in zrežirala Alenka Hain) uprizorila pred- stavo Baron sedi na veji. Besedilo je Ju- rinčičeva dramatizirala in ga priredila po motivih romana Baron na drevesu Itala Calvina. Predstava je na premieri in do- mači ponovitvi prejela le laskave ocene. Mladi gledališčniki so nastopili v nedel- jo, 20. maja, dopoldne na malem odru SNG Nova Gorica. Že sama uvrstitev na festival je ogromen dosežek za zelo mla- do skupino M+. Letošnje Vizije so se končale s slovesnim podeljevanjem nagrad v nedeljo, 20. ma- ja popoldne. Strokovna žirija, ki so jo se- stavljali Klemen Janežič, Ana Ruter in Andrej Karoli, je podelila sedem vizio- narjev za gledališko in glasbeno ustvar- janje ter dva za fotografijo. Kot je povedal Klemen Janežič, predsednik komisije, ki je ocenjevala sodelujoče ustvarjalce na festivalu, mladi spremljajo aktualno do- gajanje in se nanj tudi odzivajo. “Mla- dim se pogosto očitata apatičnost, ne- zainteresiranost za politiko in aktualne družbene probleme. Toda Vizije 2018 so dokazale, da jih svet, v katerem živijo, še kako zanima, da se želijo s težavami soočiti in jih obravnavati. Ustvarjalci so na odrskih deskah izkazali velik pogum. Tako v avtorskih projektih kot predsta- vah, ki so si za osnovo vzele že obstoječa besedila, so ponudili dejaven odnos do sveta in pokazali skrb za čas, ko smo priča koncu intime. To so podali skozi zvrstno zelo različne gledališke oblike ter potrdili lastno ustvarjalnost in vpetost v sodobno gledališko produkcijo”. Vizionar za gibalno interpretacijo bese- dila: KD Igralska skupina pri gledališču Toneta Čufarja Jesenice za predstavo Por- tret planeta. “Ponotranjili so gib, ki ni bil v funkciji koreografije, temveč je prevzel naracijo predstave”, med drugim piše v obrazložitvi. Vizionar za avtorski lutkovni projekt: LS Zrna/Krožnik, Društvo Koruzno zrno in srednja šola Slovenska Bistrica za pred- stavo Miladin. “Ustvarjalci predstave so se zazrli v prihodnost in nam na humo- ren način pokazali temne strani tehno- loškega razvoja”, je med drugim napisala žirija. Vizionar za žensko vlogo: Sarah Marn Ženko za vlogo gospe Gabor v predstavi Pomladno prebujenje (Gledališče GNO- SIS, DKUD GNOSIS, MKUD, Ivan Can- kar, II. Gimnazija Maribor). “V subtil- nem prehodu iz svobodomiselne ženske v nemočno, potrto in prizadeto mater je pokazala izjemno emotivno transforma- cijo”, piše med drugim v utemeljitvi. Vizionar za glasbeno scensko produkci- jo: Angleška dramska skupina, Gimna- zija in srednja šola Rudolfa Maistra Kam- nik - Društvo ŠCRM za predstavo oz. mu- zikal The Tribe. “Preplet scenskih rešitev - kostumografija, luč, koreografija in sce- nografija - so nam ponudili vizualni pre- sežek festivala”, je menila žirija. Vizionar za najbolj inovativni avtorski pristop: Moenga, Gledališče Glej za predstavo Predstava po Doris. “Igralka oblikuje na videz preprosto uprizoritev, ki se razvije v performativno gledališče”, je zapisala žirija. Vizionar za najboljšo predstavo v celoti: Amaterski mladinski oder SNG Nova Go- rica za predstavo Šest oseb išče Williama. “Skozi preučevanje dramatika Shakespe- arja se ustvarjalci predstave Šest oseb išče Williama ves čas gibljejo po robu. Način uprizoritve, ki so jo izbrali, zahteva po- polno disciplino, koncentracijo in na drugi strani popolno sproščenost. Njiho- vo prehajanje iz zasebnih v gledališke zgodbe deluje neprisiljeno”, piše med drugim v utemeljitvi. Vizionar za najboljšo mladinsko rock skupino: KOMBO C, Nova Gorica: “Naj- boljša fuzija jazza in rocka tukaj, zdaj in širše”. Fotovizije: Ana Debeljak je prepričala s serijo črno-belih fotografij Sedenje ob človeku, na katerih prikaže telo iz intim- ne bližine, Ana Grom pa s serijo barvnih fotografij Lepo mi je! , v kateri se poglobi v življenje mačke. IK D Nova Gorica / Festival mladinske kulture Vizije Drznost in inovativnost v ustvarjalnem delu mladih Najboljša predstava v celoti: AMO, Šest oseb išče Williama Najboljša ženska vloga: Sarah Marn Ženko Foto IK