VSEBINA 4. ŠTEVILKE 1. stran - 2. stran - 3. stran - 6. stran - 7. stran -9. stran - 10. stran - 11. stran - 14. stran - 15. stran - 16. stran - 17. stran - 18. stran - 20. stran - 21. stran - 22. stran - 23. stran - 40 let svobode Cilje za leto 1985 imamo, kako pa jih realiziramo Nova devizna zakonodaja z vidika naše DO Razprave ob obravnavi osnutkov deviznih zakonov Reklamacije izdelkov v DO Aero v letu 1984 Uresničevanje kadrovske politike 13. jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti »RAST YU 85« Preventivno zdravstveno varstvo v naši DO Podelitev družbenih priznanj in odlikovanj delavcem Aera TOZD Medvode Pomembna priznanja sindikalnim delavcem Priznanje SOZD »GLG« Bled 10-letnica SOZD »GLG« Bled Obiskali so nas ... Mednarodno leto mladine Socialni položaj mlade generacije Rokometaši AERA v sezoni 1984/85 5. letne športne igre SOZD GLG 4. srečanje športnikov Sava Kranj in Aero Celje Izlet v Istro z ogledom Brionov Rekreacija na letnem oddihu Literarni utrinki Od lesa do papirja je dolga pot (lesni prostor TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode) nmš merm GLASILO KEMIČNE, GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE CELJE CELJE, JUNIJ 1985 LETNIK XXIV - številka 4 uredniški odbor Ivanka čater, rado cepič, slavka hladnik, jože jazbec, jelka kajtna, vera radič, miro ribežl, cvetka robas, tone svetelšek, tone škerbec, srečko vavričuk, tine Žnidar svet glasila albina cizej, milena krizman, vladimira notar, ivica stare, gregor Švab, bojana Videnšek glavna in odgovorna urednica jelisaveta podgomik tehnično vodstvo danilo herman uredila tone škerbec dora rovere oblikovanje naslovne strani minja bajagič tisk aero, tozd grafika za tiskarno drago vračun naslov uredništva kadrovski in splošni sektor aero - celje, čuprijska 10 po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/78, je glasilo naš aero oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov glasilo izhaja desetkrat letno naklada 2.300 izvodov 40 let svobode Pred nami je praznik, 4. julij DAN BORCA, ki nam daje povod, da se spomnimo zgodovinskih dogodkov pred petinštiridesetimi oz. štiridesetimi leti, ko se je v Jugoslaviji pričel organiziran osvobodilni boj. Če hočemo v celoti prikazati naravo in posebnosti narodnoosvobodilne vojne in revolucije v Jugoslaviji od leta 1941 do 1945, moramo poznati zgodovinske razmere, v kakršnih so živeli jugoslovanski narodi v desetletjih pred tem. Čeprav je večina jugoslovanskih dežel razmeroma zgodaj stopila na pot kapitalističnega razvoja, pa je bil ta razvoj dokaj skromen, prepleten z ostanki fevdalnih odnosov. Ko je nastajala jugoslovanska državna skupnost, je bilo med prebivalci Jugoslavije približno 80 odstotkov kmetov. Delno so živeli še v fevdalnih odnosih, največ med njimi je bilo drobnih blagovnih proizvajalcev, ki so delali z najbolj preprostimi proizvajalnimi sredstvi in tudi najmanj pridelali po tedanjih evropskih merilih. Modema industrijska proizvodnja je šele nastajala in z njo modemi delavski razred. Buržoazija, ki je bila tudi sama nerazvita in tanka družbena plast, si je hotela v novi državi zagotoviti oblast, pri tem se je opirala na svoj in podedovani birokratski mehanizem ter sredstva družbenega pritiska, pa tudi na imperialistične sile, zmagovalke v prvi svetovni vojni. Upanja in pričakovanja ljudi, da bodo s tem, ko je bilo odpravljeno tuje gospostvo in je nastala jugoslovanska državna skupnost, uresničile dolgoletne socialne in narodne težnje in da se bo začel napredek jugoslovanske družbe, so se izneverila, zato je tudi razumljivo, da se je ob tej pomembni prelomnici novejše zgodovine jugoslovanskih narodov, to se pravi ob letu 1918, pojavilo resnično močno revolucionarno delavsko gibanje, katerega vodilno idejno in politično moč so sestavljale leve, revolucionarno usmerjene skupine v socialdemokratskih strankah. Sledila so leta gospodarske in politične krize in notranje nestabilnosti ter poskusi najti rešitev v sporazumu med srbsko in hrvaško buržoazijo ter v tem, da bi se oprli na fašistične sile, kar se je končalo s pristopom Cvetko-vičeve in Mačkove vlade k trojnemu paktu in z narodno katastrofo v kratkotrajni aprilski vojni 1941. Ko sta Nemčija in Italija v aprilski vojni 1941 zlomili odpor Kraljevine Jugoslavije, kmalu nato pa tudi Grčije, in Albanije, sta uspešno končali osvajalni pohod na Balkanu. To je bil čas, ko so bile sile osi na vrhu svoje moči in so v celoti uresničile svoj osvajalni program na evropski celini. Takrat se je Hitler pripravljal za napad na Sovjetsko zvezo, Japonska pa je ob osvojitvah na Kitajskem razmišljala tudi o prevladi na Daljnem vzhodu in Pacifiku. Tedaj je bila v vojni z Nemčijo in Italijo edino Velika Britanija, ki se je bojevala za obrambo svojega položaja v Sredozemlju in Bližnjem vzhodu. Jugoslovanskim narodom je okupacija prinesla najhujše suženjstvo. To, kako so napadalci razkosali jugoslovansko državno ozemlje, nima primere v Evropi. Za KPJ nista bila presenečenje ne zlom Kraljevine Jugoslavije ne narava okupacije. Pač pa so presenetili jugoslovanske komuniste tako hiter zlom, razširjeno kapitulantstvo in izdajstvo v državnih in vojaških vrhovih. Brutalnost fašističnih zavojevalcev in njihovih domačih pomočnikov je samo še okrepila njihovo prepričanje, da imajo jugoslovanski narodi in vse domoljubne sile eno samo možnost: boj za osvoboditev in družbeno preobrazbo. Nemški napad na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 je temeljito spremenil mednarodne odnose in drugo svetovno vojno. KPJ ta napad ni presenetil. Že prej je bilo jasno, da se bodo morale fašistične sile spoprijeti s prvo socialistično državo, če si bodo hotele ustvariti svetovno prevlado. Temeljne sklepe in navodila za začetek oboroženega boja je politbiro CK KPJ sprejel 4. julija 1941. Da bi te odločitve čimbolj dosledno in učinkovito izpeljali, je v posamezne dežele in pokrajine CK KPJ poslal delegate s posebnimi pooblastili. To je bilo potrebno zaradi težav pri vzdrževanju zvez, predvsem z nekaterimi kraji. Na podlagi sklepov z dne 4. julija je CK KPJ 12. julija naslovil na jugoslovanske narode razglas, s katerim jih je po- zval naj svojo deželo spremene v oblegano trdnjavo za okupatorja, od komunistov pa zahteval, naj brez omahovanja organizirajo partizanske odrede in se postavijo na čelo narodnoosvobodilnega boja. Julija so se po vseh deželah in pokrajinah Jugoslavije razen Makedonije začele oborožene akcije partizanskih odredov. Glede na različne razmere je bil oboroženi boj v posameznih krajih, iz kraja v kraj drugačen. Nasploh pa daje pečat temu razvoju razraščanje partizanskih oboroženih enot in njihovih uspehov. Še več. V precejšnjem delu države je oboroženi boj že v začetku prerasel okvire partizanskih akcij in se spremenil v pravo uporniško gibanje. Jugoslovanski narodi so izbojevali zmago v štiriletni osvobodilni in revolucionarni vojni. Zato zmago, ki je pomenila zgodovinski preobrat v našem razvoju, je padlo veliko žrtev. V vojni je padlo približno 305.000 borcev NOV, ranjenih je bilo 425.000. Hude so bile žrtve med civilnimi prebivalci, saj so okupatorji in njihovi domači pomočniki vso vojno zločinsko ravnali z njimi. Zato je Jugoslavija izgubila več kot milijon in sedemsto tisoč ljudi, oziroma 11 odstotkov vseh prebivalcev. Še več pa je bilo tistih, ki so jih okupatorji in domači izdajalci preganjali in mučili. Več stotisoč ljudi je preživelo vojno v ujetniških in koncentracijskih taboriščih, v pregnanstvu, na prisilnem delu v Nemčiji. Jugoslavija je utrpela tudi velikansko materialno škodo. Jugoslavija sodi med tiste udeleženke II. svetovne vojne, ki so imele največ človeških in materialnih žrtev in škode. Čas o katerem smo govorili v tem prispevku je že 40 let odmaknjen od današnjih dni. Morda je prav zaradi časovne razlike še posebno prav, da o njem govorimo na podlagi zgodovinskih podatkov, ki so nam na razpolago. Da se spomnimo, pomnimo in ne pozabimo, kako težko je bila priborjena svoboda, ki jo danes imamo in uživamo. Dora Rovere (Literatura: NOB in socialistična revolucija, Pero Morača, Materialna, socialna in kulturna preobrazba Jugoslavije, Borislav Srebrič) NAŠE AKTUALNE TEME Cilje za leto 1985 imamo, kako pa jih realiziramo? Skoraj polovica leta 1985 je že za nami. Ob vseh problemih in upadanju v letu 1984 je razveseljujoče, da so v letošnjem letu naši rezultati poslovanja zopet v porastu. Kot prvo in osnovno velja poudariti, da se visoko zastavljeni cilji na področju količinske proizvodnje izpolnjujejo, saj smo v 4 mesecih proizvedli kar za 29 % proizvodov za trg več kot v enakem preteklem obdobju, s tem pa v celoti dosegli plan. Posledično temu in nižje doseženem zaposlovanju, se je tudi naša produktivnost močno povečala in 3 % presegla planirano. Vendar moramo opozoriti na zaostajanje za začrtanim na področju izvoza. To je tisti primarni cilj, ki smo si ga kot prioriteto zastavili v letu 1985, zavedajoč se naših deviznih obveznosti in potreb po uvoženem materialu. Vse odprte razprave in dileme okrog predvidene nove zakonodaje z zunanjetrgovinskega in deviznega področja ne smejo pustiti svojega odmeva na našem letošnjem izvozu. Vsem je znano, da lahko zunanji trg hitro izgubimo, težko pa si ga ponovno pridobimo. Če že ocenjujemo izpolnjevanje naših ciljev v letu 1985, se moramo ozreti še na finančne efekte našega dela. Ugoden trend, dosežen v prvem trimesečju, se v mesecu aprilu nadaljuje, žal pa mesec maj kaže določeno stagnacijo. Ob ugodnem gibanju finančnih rezultatov, ki temeljijo na oceni poslovanja, vendarle velja opozoriti na novo zakonodajo glede revalorizacije zalog. Že ob periodičnih obračunih moramo namreč revalorizirati zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja v vseh pojavnih oblikah na zatečeno tržno ceno, za rezultate revalorizacije pa povečati lasten poslovni sklad. To sicer prinaša z vidika bogatitve lastnih virov sredstev pozitivne efekte, lahko pa nam, ob znani rasti cen vhodnih surovin in visokih zalogah, vpliva na tekoče doseženi dohodek. Vse ugotovitve glede doseganja planskih ciljev veljajo za delovno organizacijo kot celoto, s tem da za vse temeljne organizacije ne moremo zapisati enako. Že znano zaostajanje za planom v TOZD Grafika v prvem trimesečju se v aprilu in maju nadaljuje. Tudi TOZD Kemija Celje še ni dosegla planirane proizvodnje, čeprav lahko za to temeljno organizacijo ugotovimo, da ima visoke cilje in je količinsko proizvodnjo v štirih mesecih glede na enako obdobje leta 1984 že presegla za 30 %. Močno pa zaostaja TOZD Kemija Celje za planiranim izvozom. Izvoz pa je ravno tisto področje, kjer je predvsem kot posledica realizacije »Iranskega posla« najuspešnejša TOZD Kemija Šempeter. Stabilnost Nova devizna zakonodaja To pot vam predstavljamo dva prispevka v zvezi z zakonom o deviznem poslovanju v Jugoslaviji, ki sta ju pripravila dva različna avtorja. Tovarišica Kraševčeva nam predstavlja postopke skupščinskih razprav in pripombe, ki so jih v zvezi z zakonom posredovali delegati, tovariš Jakop pa o tem, kako se bi zakon odražal na poslovanje naše delovne organizacije. NOVA DEVIZNA ZAKONODAJA Z VIDIKA AERA Le redki zakonski osnutki povzročijo v naši državi toliko razprav in doživijo toliko publicitete kot se je to zgodilo osnutku paketa treh zakonov, namenjenih uzakonitvi radikalnih sprememb v obstoječem deviznem sistemu. Natančneje povedano: osnutki zakona o deviznem poslovanju, zakona o prometu blaga in storitev s tujino in zakona o kreditnih odnosih s tujino so v naših zakonodajnih telesih prisotni že od začetka aprila, vendar v začetku junija še ni mogoče z večjo gotovostjo sklepati kakšna bo njihova usoda oz. če in kdaj bodo sprejeti. Mimo prvotne najave, da naj bi novi sistem stopil v veljavo v začetku prihodnjega leta, se namreč pojavljajo v sredstvih javnih občil tudi predlogi o uveljavljanju teh predpisov že s 1. julijem 1985. poslovanja z ugodnimi preseganji planskih ciljev, kaže tudi TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode, razen pri izvozu, kjer tudi ta temeljna organizacija še zaostaja. Ugodna gibanja v prvih štirih mesecih nam jasno kažejo kaj znamo in kaj zmoremo. Ah pa bomo to realizirali tudi v naslednjih obdobjih, je v veliki meri odvisno od nas samih. Ostati konkurenčen na trgu, izpolniti zastavljene izvozne cilje ob stalnem in hitrem povečevanju cen vhodnih surovin, zahteva resnično iskanje vseh notranjih rezerv pa naj si gre za znižanje potroškov materiala, vseh ostalih stroškov, kvalitetno delo ali pa vplivanje na vse ostale elemente, ki se v končni fazi odražajo v rezultatih poslovanja. Le takšen pristop nam lahko zagotavlja ublažitev padanja življenjskega standarda, »danes« ob istočasni materialni in socialni varnosti »jutri«. B. M Dne 23. maja tega leta smo bili prek Dela seznanjeni, da IS SRS ne soglaša z osnutki treh zakonov, dne 4. junija pa, da slovenska skupščina k njim ni dala svojega soglasja. Ocenila je namreč, dane zagotavljajo sprejetih in dogovorjenih temeljnih družbenih in gospodarskih ciljev in utegnejo imeti hude negativne posledice na izvoz. Obenem je skupščina podprla delovno zasnovo deviznega zakona slovenskega in hrvaškega IS in smatrala, da bi le-ta lahko služila kot primerna podlaga za nadaljno razpravo. Gotovo je, da je tematika omenjenih osnutkov izredno zahtevna po svoji strokovni vsebini, na drugi strani pa izredno aktualna v današnjem trenutku, tako za posamezne družbenopolitične skupnosti, kot tudi za večino OZD. Številne OZD so namreč glede svojega ekonomskega položaja od devizne zakonodaje usodno odvisne in je torej njihov vitalni interes za zakonodajo na tem področju povsem razumljiv. Prevladujoče mnenje v ožjih sredinah je danes nasprotujoče predlaganim zakonskim osnutkom. Obstajajo ocene, da so v osnutkih predvidene rešitve zelo podobne tistim, ki so nas že enkrat popeljale v ekonomsko ne-zaviden položaj, v stanje prezadolženosti in neodgovornosti za odplačevanje najetih posojil. Osnutki novih zakonov ukinjajo pravico OZD izvoznikov do deviz v kakršnikoli obliki -vključno pravico do uvoza na podlagi ustvarjenega izvoza. Pravice do uvoza naj bi se v prehodnem obdobju ustvar- tekoče akumulacije v začasno povečanje zalog uvoznih surovin v drugi polovici leta 1985. Ni namreč izključeno, da bi v primeru negativnih izvoznih trendov prišlo do različnih restriktivnih ukrepov pri uvozu blaga in storitev. Vsekakor nam letošnja dinamika izvrševanja izvoznih in domačih na- črtov ter združevanja dela in sredstev omogoča predlagane ukrepe. Potrebno pa bo morda premisliti o prednostnem tretmanu teh ukrepov glede na planirano dinamiko vezanja finančnih sredstev. Jože Jakop jale na podlagi administrativnih dovoljenj, pri čemer je pričakovati, da bodo organizacije vlagale več energije v pridobivanje teh dovoljenj kot pa v izvozna prizadevanja. Končna vizija osnutka deviznega zakona je seveda konvertibilnost domače valute, čemur, kot dolgoročnemu cilju, gotovo ne bi kazalo oporekati. Vprašljivo pa je t. i. prehodno obdobje, v katerem bi bilo nujno potrebno obstoječi nivo konvertibilnega izvoza dvigniti, nikakor pa ne znižati. To pa je žal mogoče pričakovati ob ponujenih rešitvah novega zakona. Delovna zasnova devizne zakonodaje slovenskega in hrvaškega IS je sledila predvsem omenjenim pomanjkljivostim in ponudila devizni sistem, ki je v mnogočem identičen s predlogom ZIS, precizneje pa določa pogoje poslovanja v »prehodnem obdobju« do konvertibilnosti dinarja. Predvsem pa ohranja v tem obdobje tiste pozitivne elemente sedanjega deviznega sistema, ki so se v praksi kot pozitivni nesporno potrdili. Predlog tudi dosledno upošteva stališče vrhovnega sodišča o protiustavnosti obstoječe zakonodaje. Ukinja namreč devize oz. devizne računa pri OZD, uvaja pa t i. »evidenčne račune« in ohranja odgovornost za sprejete obveznosti, vključno s »solidarnostnimi krogi« v nekoliko omiljeni obliki. Vsekakor v tem trenutku še ni mogoče dajati ocene o izidu sedanjih razprav in moči argumentov posameznih udeležencev. Potrebno pa je izvršiti vsa tista dejanja, ki bodo v primeru sprejema predloženih ali modificiranih osnutkov zagotovili naši DO optimalne možne pogoje za realizacijo naših planov, gledano iz vidika devizne problematike. Vsekakor na naše bližnje ravnanje ne bi smelo vplivati pogosto prisotno mišljenje, da v prihodnje za posamezno OZD izvoz ne bo več tako pomemben kot doslej. Potrebno bi torej bilo naša prizadevanja za izpolnitev izvoznih načrtov še povečati. Nadalje bo potrebno vložiti napore za čim uspešnejšo realizacijo združevanja deviznih sredstev po obstoječih SaS še v tem letu. Pričakujemo namreč lahko, da bodo posamezni sopodpisniki SaS poskušali zavirati izpolnitve svojih obveznosti, pričakujoč njihovo izničenje v primeru sprejetja nove zakonodaje v smislu osnutkov. Realno je pričakovati, da bo v primeru nove zakonodaje v smislu znanih osnutkov nastalo izredno težavno prehodno obdobje, v katerem se bodo sedanji ustaljeni devizni tokovi bistveno preusmerili in bodo pri tem nekateri sedanji porabniki vsaj začasno ostali brez zadostnih uvoznih surovin. Potrebno bi bilo načrtno usmeriti del JZ SKUPŠČINE SFRJ Razprave ob obravnavi osnutkov deviznih zakonov Noben sistemski zakon v zadnjem času ni doživel toliko zanimanja in pozornosti, pa tudi toliko različnih mišljenj v naši družbi, kot prav paket treh zakonov, ki naj bi v prihodnje urejali devizno in zunanjetrgovinsko poslovanje. To je povsem razumljivo, saj je izboljšanje zunanjetrgovinske bilance Jugoslavije in večji izvoz predvsem na konvertibilno področje naša strateška naloga v nadaljnjem razvoju v naši družbi. Zvezni izvršni svet je v aprilu letošnjega leta dal v razpravo osnutke zakonov o deviznem poslovanju, o kreditnih odnosih s tujino ter o prometu blaga in storitev s tujino. Sedaj veljav- ni devizni zakon je bil v nekaterih členih v nasprotju z Ustavo, zato je do sprememb moralo priti. Vendar je iz vsebine predlaganih osnutkov zakonov razvidno, da je imel predlagatelj še drug namen, namreč predlagati povsem nov devizni in zunanjetrgovinski sistem v naši družbi. Katere so bistvene značilnosti osnutkov novih deviznih zakonov? Osnutek novega zakona o deviznem poslovanju ureja dve obdobji v ekonomskih odnosih s tujino. Trajni režim, za katerega bo značilen presežek v plačilni bilanci Jugoslavije in ko bo dinar konvertibilen, ter prehodno obdobje, za katero pa je značilno naslednje: - organizacije združenega dela morajo obvezno prodati devize poslovnim bankam, razen kadar gre za izvajanje investicijskih del v tujini; - uvoz blaga in storitev se plačuje z dinarskimi nalogi poslovni banki pod pogojem, da so v skladu s štirimi osnovnimi blagovnimi režimi (prost uvoz - LB, kontingenti - K, dovoljenja - D, pogojno prost uvoz - LBO); - fiksne in garantirane obveznosti do tujine se plačujejo popolnoma prosto, z dinarskim nalogom banki; - obseg zadolžitev v tujini in uvoz opreme sta v celoti odvisna od planskih prioritet. Tako v trajnem kot v prehodnem režimu se ukinjajo vse pomembnejše funkcije republik in avtonomnih pokrajin na področju ekonomskih odnosov s tujino. V prihodnje naj bi to opravljal Zvezni izvršni svet samostojno oz. drugi zvezni organi. Pri oceni predlaganega sistema ekonomskih odnosov s tujino je treba izhajati predvsem iz rešitev, ki so predvidene za prehodno obdobje. Pogoji predvideni za trajni režim so namreč tako zelo oddaljeni, razmere v gospodarstvu pa se tako naglo spreminjajo, da je iluzorno pričakovati kvalitetnejše rešitve na dolgi rok. Poleg tega je za gospodarstvo pomembno v kakšnih pogojih gospodari danes, oz. kaj se predvideva jutri, ne pa v daljši prihodnosti, ko naj bi bil po mnenju predlagatelja zakona dinar konvertibilen. Osnutek zakona o kreditnih odnosih s tujino vsebuje naslednje rešitve: - obseg zadolževanja v tujini in odobravanje kreditov v tujini se določi z družbenim planom Jugoslavije; - obseg in namen uporabe tujih kreditov se tako kot dosedaj vsako leto določi v projekciji plačilne bilance Jugoslavije,- - finančni krediti se smejo najemati le za ohranjanje zunanje likvidnosti države in le za tiste programe, ki bodo določeni z družbenim planom Jugoslavije. Izjemoma jih organizacije združenega dela najemajo tudi za izvajanje investicijskih del v tujini, vlaganja v tujini in kreditiranje tujine; - stare in nove fiksne in garantirane obveznosti se odplačujejo s plačilom dinarjev pri poslovni banki; - poslovne banke so odgovorne za določitev sposobnosti delovnih organizacij za vračanje kreditov kot tudi za zadolževanje le v okvira kreditno-garancijskega potenciala banke; - organizacije združenega dela morajo redno izpolnjevati dospele obveznosti do tujih kreditov, kot tudi drage obveznosti, sprejete v odnosih s tujino; - pooblaščena banka lahko izda nalog SDK, da blokira žiro račun OZD, če le-ta ni poravnala nastalih obveznosti; - OZD ustanovljene na podlagi skupnih vlaganj lahko v tujini najemajo kredite, če ustvarijo pozitivni neto devizni učinek in če zagotovijo dinarska sredstva za odplačilo obveznosti; - poslovna banka v določenih primerih lahko prenese na Narodno banko Jugoslavije vse obveznosti iz najetih blagovnih kreditov. Osnutek zakona o prometu blaga in storitev s tujino pa vsebuje naslednje bistvene spremembe veljavne ureditve: - ukinjajo se koordinacijski odbori za OZD, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa. Predvidena pa je ustanovitev »sveta« pri Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino, ki naj bi proučeval vprašanja, ki se nanašajo na zunajtrgovinsko mrežo doma in v tujini in delo predstavništev tujih firm v SFRJ. Ta svet bi imel le posvetovalno funkcijo; - soglasje za vpis OZD v sodni register za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa bi v prihodnje dajal le Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino in ne več koordinacijski odbor pri pristojnem organu v republiški oz. avtonomni pokrajini; - zunanjetrgovinski promet opravljajo OZD, ki imajo gospodarsko dejavnost in so registrirane za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa; - proizvodne OZD lahko opravljajo zunanjetrgovinski promet tudi za drage OZD, s katerimi imajo sklenjene samoupravne sporazume o dolgoročni kooperaciji; - izvoz in uvoz bosta potekala neposredno ali pa samo prek enega uvoznika; - zakon ne daje izrecne prednosti izvoznikom pri razdelitvi kontingentov oz. odobravanju dovoljenj, nasprotno predpisuje, da je potrebno pri delitvi kontingentov upoštevati delež uvoza v proizvodnji določenega blaga in plan proizvodnje OZD; - poostrena so določila o kaznih in sicer so nekatere kršitve okvalificirane kot kazniva dejanja, povečane pa so tudi kazni za gospodarske prestopke in prekrške, - povečana so pooblastila ZIS, ki sprejema predzakonske akte in predvidene ukrepe samostojno, sodelovanje dragih, predvsem republiških organov, pa je predvideno le v manj pomembnih zadevah; - do vzpostavitve konvertibilnosti dinarja je predviden začasen režim izvoza in uvoza blaga in storitev, ki prične veljati s 1. 1. 1986. Ta v celoti veže blagovne režime na pravice plačila in daje široka pooblastila ZIS za razvrščanje blaga na posamezne oblike uvoza in izvoza. To je samo nekaj pomembnejših sprememb oz. rešitev, ki jih predvidevajo osnutki novih deviznih zakonov. Široka javna razprava o teh pomembnih sistemskih zakonih je pokazala, da se v nobeni republiki in avtonomni pokrajini ne strinjajo povsem s predlaganim tekstom zakona, najbolj ostro pa sta nanje reagirali Slovenija in Hrvaška, ki sta zaradi vrste vsebinskih pripomb podali odklonilno stališče k osnutkom zakona oz. pooblastili delegaciji, da ne soglašata s predlaganim zakonom. Dosedanje razprave tudi v drugih republikah so pokazale, da izvozne OZD ne podpirajo takšnih osnutkov zakonov in soglašajo z večino pri pomb, ki sta jih dali Slovenija in Hrvaška. Treba pa je povedati, da predlagani zakoni vsaj na krajši rok ustrezajo uvoznikom, republikam, ki so močno zadolžene, zato so predlogi teh zakonov dobili skupščinsko in politično podporo v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah razen v Sloveniji in Hrvaški. In katere so tiste bistvene vsebinske pripombe, zaradi katerih ocenjujemo, da predlagani osnutki zakonov ne morejo biti podlaga za urejanje deviznega in zunanjetrgovinskega sistema v naši družbi v prihodnje? V nadaljevanju podajam samo nekatere najpomembnejše poudarke iz razprav slovenskih delegatov v Zveznem zboru skupščine SFRJ, ko smo kot zainteresiran zbor obravnavah vse tri osnutke zakonov na seji zveznega zbora dne 27. maja 1985. Dosedanje razprave so pokazale, da smo si vsi enotni v tem, da mora biti naš cilj, da postane dinar konvertibilen, da zagotovimo hitrejše vključevanje Jugoslavije v mednarodno menjavo in da izboljšamo devizno bilanco Jugoslavije. Toda kako to doseči? V osnutku deviznega zakona je kot edini stimulator za izvoznike politika realnega tečaja dinarja. Vendar obljubljeni politiki realnega tečaja dinarja ne moremo v celoti verjeti, ker ne bo zadostila vsem glede na doseganje različnih izvoznih cen v primerjavi z domačimi. Po statističnih podatkih so bile konec decembra 1984 izvozne cene slovenske industrije v razvite dežele, kamor izvozimo 60,1 % v povprečju za 20,7 % nižje od domačih cen. Ta razkorak se je letos zaradi izrednega porasta cen reprodukcijskega materiala in surovin še povečal, tako da ni več možno dosegati konkurenčnih cen na zunanjem trgu, medtem ko smo s porastom cen na domačem trgu v glavnem kompenzirali podražitve vhodnih materialov. Povprečne izvozne vzpodbude so se od 16 % v letu 1983 znižale na 9 % v letu 1984, to znižanje pa ni bilo kompenzirano s politiko deviznih tečajev. Letos so se izvozne stimulacije še znižale. V takšnem položaju se pri izvoznikih povečujejo izgube in če k temu dodamo še zahtevo ustavnega sodišča, da moramo preprečiti izvoz, ki dohodkovno ni donosen, bi morali prekiniti izvoz takega blaga. Pri tem pa se postavlja vprašanje, če se lahko odpovemo deviznim prilivom, ki jih dobimo s prodajo blaga z izgubo ob vsesplošnem pomanjkanju deviz? Predložene rešitve v osnutkih zakonov bodo po mnenju delegatov imele za posledico zmanjšanje izvoza oz. deviznega priliva, kar se že sedaj odraža pri izvoznikih, saj je ob predlaganih novih rešitvah splahnela izvozna zagnanost, povečuje pa se uvoz, posebno uvoz na blagovni kredit, da bi si na ta način ustvarili ugodne osnove za izračun uvoznih pravic za prihodnje leto. Takšna gibanja potrjujejo tudi podatki, saj je izvoz na konvertibilno področje nižji za 5 %, namesto da bi dosegli 15 % povečanje glede na leto 1984. Poleg tega obveznosti za odplačilo kreditov po predlaganih rešitvah ne bo potrebno več vračati iz ustvarjenega deviznega priliva. Tako predlagan devizni sistem, se bo v kratkem končal slabo ne samo za izvoznike, ki resnično nimajo po predlaganih osnutkih prave motivacije za večji izvoz, ampak se bo slabo končal tudi za neizvoznike, ker enostavno deviz od izvoza ne bo toliko, zato jih tudi deliti ne bo možno. Da bi zaustavili sedanja negativna gibanja ter zagotovili večji izvoz, bi bilo potrebno po mnenju delegatov v predlagan devizni zakon vgraditi neposredno povezavo med doseženimi izvoznimi rezultati ter možnim uvozom, kajti to je eden od bistvenih motivacijskih faktorjev in prisila za večji izvoz. Nemogoče je namreč sprejemati izvozna naročila in proizvajati za tuji trg, biti konkurenčen po kvaliteti, ceni in rokih, po drugi strani pa ostajati v popolni negotovosti, ali bo mogoče dobiti uvozno dovoljenje ali ne, ker bo vse odvisno od odločitve zveznih organov. Zato je nujno, da OZD, posebno tistim, ki imajo večji izvoz od uvoza, ostane od doseženega deviznega priliva določen odstotek deviznih pravic, ki ne bi bile odvisne od režimov in raznih dovoljenj. Nadalje se OZD, posebno večji izvozniki ne strinjajo s stališči, da bi tudi ves uvoz opreme, torej tudi enostavna reprodukcija temeljil na planskih prioritetah, ter na pogoju, da imajo le dinarsko zagotovljena sredstva in si pridobijo uvozno soglasje. Med delegati je prevladalo mnenje, da bi bilo potrebno tudi za uvoz opreme, vsaj za enostavno reprodukcijo, vezati uvoz opreme v odvisnosti od doseženih izvoznih rezultatov, kajti to bi bila še dodatna motivacija in prisila za večji izvoz. V osnutku zakona ni predvidenih tudi stimulacij za reprodukcijsko povezovanje in združevanje dela in sredstev zaradi skupne proizvodnje, namenjene za izvoz. Osnutek deviznega zakona te povezave enostavno ukinja. Samoupravno sporazumeva- nje je v praksi komaj vsaj delno zaživelo, zato bi ga morali v novem zakonu še dograjevati. To povezovanje je nujno med TOZD v DO, med DO, v SOZD ter v drugih reproverigah s ciljem, da dosežemo večjo proizvodno povezanost, večjo konkurenčnost in stimulacijo izvoza višje oblike predelave, ter vsaj delno destimulacijo izvoza tistega, kar bi bilo bolje, da bi ostalo doma. Po oceni večine delegatov je nerazumljiva tudi predlagana rešitev v 41. členu osnutka zakona o deviznem poslovanju, ko se skrajšujejo pogodbeni roki, za izterjavo plačil za izvoženo blago od sedanjih 90 na 60 dni, ko pa vemo, da iz objektivnih razlogov že sedaj iščemo soglasja za podaljšanje. Trenutno je v Narodni banki Jugoslavije okoli 7000 nerešenih prošenj za podaljšanje po stanju konec leta 1984. Nelogično je postavljati nerealne roke, ki jih potem v življenju ne moremo realizirati. S tako zaostrenimi plačilnimi roki bi dosegli obratni učinek, ki se bo odražal v znižanju izvoznih cen oz. v nižjem prilivu ali pa v povečanju izvoza na kredit. Tako predlagana rešitev bi povzročila veliko dodatne administracije in stroškov, saj bo potrebno vsa soglasja za podaljšanje iskati le na zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino. Takšna rešitev zmanjšuje motiviranost za izvoz, zato smo predlagali, da ostanejo sedanji roki za izterjavo izvoznih terjatev 90 dni ter da ostanejo Narodne banke pristojne za izdajo soglasij. Nerazumljive in neodgovorne so predlagane rešitve v osnutku zakona o kreditnih odnosih s tujino o možnostih zadolževanja v tujini, posebno zato, ker že dalj časa tečejo razprave o razrešitvi vprašanj o pokrivanju tečajnih razlik ter o deviznih neravnovesjih bank, ki so nastale v letih 1978-1980, ko smo imeli glede zadolžitve v tujini enak sistem, ki ga sedaj vsebuje osnutek zakona. OZD se strinjajo s stališči, da se stare obveznosti, ki so nastale do leta 1980 socializirajo, da se socializirajo tudi obveznosti za vračilo za tiste subjekte, ki so prezadolženi. Ne morejo pa se strinjati s predlogi, da se zadolžitve po letu 1980 in nove zadolžitve odplačujejo le s pologom dinarske protivrednosti in da se v OZD zadolžujejo le v skladu s planskimi prioritetami. V razpravah je prevladovalo mnenje, da mora brezpogojno ostati povezana možnost zadolžitve v tujini z neto deviznim učinkom oz. v odvisnosti od doseženih izvoznih rezultatov posamezne OZD. Ostati mora prisila, da izvozno gospodarstvo zaradi odplačila kreditov poveča proizvodnjo za izvoz ter si s povečanjem deviz- nega priliva zagotovi vračilo deviznih obveznosti. Enotno je bilo tudi mnenje delegatov, da je potrebno hkrati določiti oblike solidarnosti za OZD in prezadolženih republik, za prezadolžene OZD, ki niso sposobne, da bi lahko same premagale težave in za OZD, ki ne morejo izvažati in za skupno dogovorjene projekte na ravni federacije oz. republike. Delegati smo ugotavljali, da je predlagan sistem deviznih zakonov naravnan na administrativno-etatistično razdeljevanje uvoznih pravic ter omogoča zadolževanje v tujini brez odgovornosti za vračanje kreditov na osnovi povečanega izvoza oz. deviznega priliva. Mnenja smo bili, da bi bilo potrebno dograditi dosedanje devizne zakone in sprejeti tak devizni sistem, ki bo: 1. motiviral izvoznike za trajno doseganje čim večjega izvoza oz. deviznega priliva; 2. ki bo omogočil samoupravno povezovanje in združevanje OZD s ciljem povečanja izvoza izdelkov višje stopnje predelave; 3. ki bo omogočil zadolževanje v tujini le v okviru odgovornosti za vračilo kreditov in večjega deviznega priliva,- 4. da vodi prek izvozne usmeritve v novo željeno strukturo jugoslovanskega gospodarstva. Iz razprav naših delegatov je prevevalo mišljenje in zahteva, da moramo sprejeti takšne devizne zakone, ki bodo stimulirali izvoz in destimulirali porabo. nmš mer m Kakšna bo nadaljnja usoda deviznih zakonov, še ni povsem znano. Izvršni svet Slovenije in Hrvaške sta pripravila novo delovno zasnovo osnutka zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. ZIS bo do njih moral zavzeti določeno stališče, kajti osnutki zakonov se ne morejo usklajevati v skupščini SFRJ brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin. Obstaja še druga možnost in sicer politični pritisk na Slovenijo in Hrvaško, kar pomeni da bo prevzelo politično akcijo predsedstvo SFRJ, zato da bi se zakoni vendarle sprejeli do konca leta 1985, ko preneha veljati sedaj veljavni devizni zakon. Naj na koncu povem, da Slovenija in Hrvaška ustvarjata skoraj 60 % vsega jugoslovanskega izvoza in to pre- težno na konvertibilno področje. Zato je toliko bolj upravičena skrb naše republike in nas vseh o razpletu in rezultatih razprav teh pomembnih zakonov. Postavlja se vprašanje ali bo vendarle prevladala ekonomska logika in ali se bodo začele uveljavljati ekonomske zakonitosti, ali pa bomo probleme reševali na administrativen način in pod političnim vplivom. To je sicer lahko trenutna rešitev, pomeni pa predvsem gospodarsko pa tudi politično škodo za ves nadaljnji razvoj tako na področju družbenoekonomskih odnosov kot na področju uveljavljanja samoupravnih pravic delavca kot nosilca procesa družbene reprodukcije. Delegat zveznega zbora Skupščine SFRJ Sona KRAŠOVEC Reklamacije izdelkov v DO Aero v letu 1984 Dobra kakovost izdelkov je največje zagotovilo uspešnosti za proizvajalca in najmočnejši element konkurenčnosti. Višja cena je pomembna ob nakupu in se nato hitro pozabi, slaba ali dobra kakovost pa spremlja izdelek do konca življenjske dobe oz. tako dolgo, dokler izdelek ni dokončno opravil svoje funkcije. Veliko reklamacij pomeni nezadovoljstvo kupcev; medtem ko malo reklamacij ni zanesljiv dokaz zadovoljstva. Posebej pri cenejših izdelkih široke potrošnje, kupec ne reklamira vedno nekakovostnega izdelka, rajši se odloči za nakup konkurenčnega. Naj na kratko povemo, kaj je kakovost izdelka in s čim je določena. Kakovost je definirana kot skup aktiv- nosti, s katerimi se doseže primernost izdelka za uporabo. Natančneje pa je določena s: - kakovostjo recepture oz. konstrukcije, - kakovostjo izdelave in - kakovostjo koriščenja (eksploatacije). Kakovost recepture oz. konstrukcije se vgrajuje v izdelek v fazi razvoja. Kakovost izdelave se odraža v enakomernosti predpisanih kakovostnih karakteristikah in se dosega v neposredni proizvodnji. Pri koriščenju izdelka ob pravilni uporabi pa ocenjujemo našo kakovost kot boljšo ali slabšo. Vsaka proizvodna delovna organizacije se nahaja hkrati v dveh vlogah: kot proizvajalec svojih proizvodov za tržišče in kot kupec surovin in drugih vhodnih materialov za svojo lastno proizvodnjo. Enako kot si mi želimo zagotoviti kakovostne surovine za svoj proizvodni proces, moramo skrbeti in zagotoviti kakovostne izdelke našim kupcem. V nadaljevanju prikazujemo pregled reklamacij v 1. 1984 v primerjavi z 1. 1983 z analizo vzrokov. 1. Pregled reklamacij izdelkov v DO AERO (brez Medvod) v letu 1983 in 1984 Leto 1983 1984 ., 1984 1983 število upravičenih reklamacij 138 191 317 vrednost reklamacij v tisoč din 14.406 17.727 123 vrednost reklamacij glede na prodano vrednost (0/00) 2,18 1,53 70 Celotna vrednost reklamacij v 1. 1984 je znašala 17.727 mio oz. 1,53 0/00 glede na vrednost prodanega. V primerjavi z letom 1983, ko je znašala vrednost le-teh 14.406 mio oz. 2,18 0/00, znaša povečanje absolutne vrednosti za 23 % (ind. 123), glede na prodano vrednost pa zmanjšanje za 30 % (ind. 70). Reklamacije v TOZD Kemija Celje V KC se je 70 % reklamacij po vrednosti nanašalo na AC papir. Večina reklamacij AC papirja je iz domačega tržišča, medtem ko jih iz izvoza skoraj ni. Povečanje reklamacij AC papirja z domačega tržišča je v 1. 1984 glede na prodano v primerjavi z 1. 1983 skoraj trikratno (ind. 278). Če bi k tej vrednosti prišteli še reklamacije iz G, ki se nanašajo na AC papir, je povečanje še bistveno večje. Ker AERO v 1. 1983 ni bil v stanju v celoti oskrbovati domačega tržišča z AC papirjem in zadostiti zahtevam izvoza, so se v 1. 1984 uvozile večje količine samokopirnega papirja, zato so si stranke dovolile v večji meri izraziti nezadovoljstvo. Pomanjkljivost AC papirja, zaradi katerih ne moremo dosegati večjih uspehov v izvozu in nam povzročajo tudi težave doma, so predvsem naslednje: - naš srednji list imenovan CFB ima previsoko gramaturo, kar zmanjšuje število dobro čitljivih kopij, - zgornja stran AC papirja (pri srednjem in zadnjem listu) premazana s posebnim premazom imenovanim CF, ki se pri pisanju sestavljenih obrazcev obarva in daje kopijo, se v primerjavi z dobrimi tujimi konkurenčnimi hitreje »stara« - daje po daljšem času slabšo kopijo. - v našem proizvodnem programu še nimamo barvastih AC papirjev. Zlasti pomembni sta prvi dve pomanjkljivosti. Da bi se izognili težavam zaradi višje gramature srednjega lista, je eden od ciljev rekonstrukcije papirnega stroja v Medvodah prehod na nižjo gramaturo le-tega. Potekajo tudi izboljšave CF premaza v našem razvoju; medtem ko široke palete barvastih papirjev še nimamo v programu. Reklamacije v TOZD Kemija Šempeter Bistveno več reklamacij kot v preteklosti, je bilo v 1. 1984 v KŠ, tako po številu kot po vrednosti in to predvsem pri selotejpu. Začele so se pojavljati v četrtem trimesečju in so se nanašale predvsem na slabo lepljivost. V obdobju zadnjih let smo nabavljali domače in cenejše uvožene surovine, ki jih večkrat predhodno ni bilo moč temeljito preizkusiti. Predelovali smo le madžarsko in domačo PVC folijo, ki 1983 1984 TOZD število upravičenih reklamacij vrednost reklamacij v tisoč din vrednost v 0/00 glede na prodano vrednost število upravičenih reklamacij vrednost reklamacij v tisoč din vrednost v 0/00 glede na prodano vrednost indeks vrednosti indeks 0/00 i 2 3 4 5 6 5:2 6:3 K-Celje 56 2.605 0,83 58 2.174 0,36 84 43 K-Šempeter 26 3.853 2,61 70 7.569 3,20 196 123 Grafika 56 7.947 4,00 63 7.983 2,47 100 62 Reklamacije v Kemiji Celje (KC) in lovico (ind 43), v G z več kot tretjino peter (KŠ) reklamacije glede na proda- v Grafiki (G) kažejo glede na prodano (ind. 62); medtem ko se v Kemiji Sem- no povečale skoraj za četrtino. vrednost znižanje: v KC več kot za po- ima slabe trdnostne karakteristike, poleg tega pa še napake kot gube, slabo navitje, luknje, kar povzroča trganje in pogoste prekinitve proizvodnje. Pri polipropilenski foliji je predvsem problem površinska obdelava, ki je specifična zato vrsto folije in potrebna za to, da lepilo na foliji dobro drži. To napako delno reguliramo s hrbtnim nanosom, ki ima lahko za posledico slabo lepljivost, če ga je preveč. Težje je tudi obvladovanje S3 stroja, zaradi večjih širin in brzin ter hkrati slabših nosilnih folij. Za izboljšanje stanja je bila izvedena vrsta ukrepov tako v tehnološkem kot v organizacijskem pogledu, kakor tudi v smislu spremljanja kakovosti s strani kontrole, tako da je stanje slabe lepljivosti selotejpa v pretežni meri že sanirano. V obratu Matric so se v 1. 1984 reklamacije nanašale predvsem na ter-moregistrimi papir 5060 zaradi dimenzijskega odstopanja in neostrega o dreza, ki so bile v drugi polovici 1. 1984 skoraj odpravljene. V tem obdobju je bil uveden poseben nadzor nad proizvodnjo razreza, pri čemer se je bistveno zmanjšalo tudi izločleno. Reklamacije v TOZD Gralika Vrednost reklamacij v G predstavlja glede na KC in KŠ najvišjo vrednost in je enaka vrednosti v 1. 1983, kar pa predstavlja glede na prodano v 1. 1984 bistveno nižjo vrednost (ind. 62). Skoraj polovico vrednosti predstavljajo štiri reklamacije. Dve od teh se nanašata na slabo pisavo CF in CFB lista, pri eni je bila vzrok nedodelana tehnologija perforiranja pri tabelimih etiketah, pri ekspres srečkah je bila reklamacija sprejeta kot poslovna odločitev,- medtem ko tehnično ni bila upravičena. Nekaj reklamacij se še nanaša na slabo pisavo pri SC in enkratnem karbon papirju ter na slabo lepljivost etiket na Muflonovem lepilnem materialu. Slabo lepljivost etiket na Muflonovem materialu občutimo tudi v lastni proizvodnji. V smislu izboljšanja so sprejeti ukrepi: boljša pisava pri SC papirju in izboljšanje lepljivosti etiket; medtem ko pri enkratnem karbon papirju na prijedorskem surovem papirju, za sedaj ni izgledov za izboljšanje. Tako je v G 35 % vrednosti reklamacij povzročene zaradi slabih vhodnih surovin, ostalih 65 % reklamacij pa je internega značaja in se jih največ nanaša na prodajo (19%) in proizvodnjo (17%). Proizvodnja papirja Medvode Največ težav pri proizvodnji papirja v Medvodah povzročajo papirji iz AC programa, ki so po kakovosti najzahtevnejši, po količini izdelanega papirja pa na prvem mestu. V obratu AC papirja se poleg laboratorijske kontrole izvaja tudi spremljanje kakovosti v smislu prehodnosti skozi premazni stroj. Vse informacije v zvezi z odstopanji oz. napakami se redno posredujejo v Medvode, na osnovi katerih se izvajajo ukrepi za izboljšanje. Tako je bilo v 1. 1984 še vedno največ pripomb na luknje, ki povzročajo trganje ter modre oz. črne packe, proti koncu leta pa so bile pripombe na rezanje in zlo-ženost CF formatov. Papir slabše kakovosti se do sedaj ni reklamiral. V 1. 1984 nadomeščena količina je znašala le 701 papirja. Pri ostalih kupcih je šlo za manjše pripombe, tako da reklamacij ni bilo oz. so bile uspešno komeri-cialno rešene. Pri direktnem izvozu reklamacij ni bilo. S strani Kemije Celje so bile posredovane pripombe tujih kupcev: za-likane gube, sivenje osnovnega papirja, belina CF papirja,- v letošnjem letu pa sprejema Kemija Celje pripombe na luknje, prašenje CF premaza in dimenzijsko nestabilnost CB papirja. Kaj vzbuja nezadovoljstvo pri naših kupcih letos? V prvem trimesečju 1985 je celokupna vrednost reklamacij glede na prodano nižja kot v lanskem letu v istem obdobju in nižja od lanskoletnega povprečja. Poslabšanje pa opažamo pri pisalnih trakih. Intenzivni razvoj in povečanje obsega proizvodnje pri tem proizvodu spremlja tudi nekaj več reklamacij, kajti v preteklosti jih praktično ni bilo. Moti jih predvsem premalo intenzivna pisava pri pisalnem traku in foliji za večkratno uporabo. Sprejeli smo nekaj reklamacij za pozimi zmrznjene in počene črnilne vložke. Več reklamacij je bilo tudi zaradi slabe lepljivosti Muflonovega samolepilnega papirja. Pri selotejpu se je stanje izboljšalo, stranke pa vračajo direktkop papir zaradi slabše kopije. SLUŽBA KAKOVOSTI SPOZNANJA IN NOVOSTI Uresničevanje kadrovske politike 3.3. NEKATERI OBSTOJEČI INFORMACIJSKI SISTEMI S KADROVSKO VSEBINO a) Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje zbira preko raznih anket, predvsem pa z anketo »Minimum enotnih kazalcev razvoja«, poleg ostalih kazalcev tudi kazalec o zaposlenih po vrstah del in po skupinah poklicev. Ti podatki nimajo značaja osebnih podatkov, ker so zbirni za nivo TOZD (ta je osnovna popisna enota). Podatki se zbirajo zaplanska obdobja in sicer po določeni metodologiji. Zavod se torej vključuje v zbiranje in obdelavo določenih podatkov tudi s kadrovskega področja, preko metodologije zbiranja obveznih enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti opredeljene v republiškem odloku. Za kvaliteteno družbeno planiranje je absolutno potrebno oblikovati, vzdrževati in razvijati ustrezen informacijski sistem, saj je le na podlagi analiz, kvalitetno obdelanih podatkov možno pripraviti tudi kvalitetne usmeritve prihodnjega razvoja družbe. Od tega koliko je podatkov, kakšni so ti podatki, koliko ažurni in obdelani je odvisno tudi ali se bomo pravilno odločali o prihodnjih razvojnih usmeritvah. Eno od področij družbenega planiranja je tudi planiranje kadrov, ki prav tako rabi ustrezno podatkovno bazo. Planiranje kadrov je vse bolj pomembno pri nadaljnjem razvoju naše družbe, saj v nadaljnjem razvoju ne moremo računati z večjimi resursi v surovinah, energiji, akumulacijski sposobnosti, ampak predvsem z boljšim izkoriščanjem obstoječega kad- rovskega potenciala, to je znanja in razvijanju vseh oblik izobraževanja. Tako bomo pridobili čimveč kvalitetnega znanja ter dograjevali obstoječe znanje in sposobnosti. S planiranjem kadrov moramo zagotoviti kolikor je le mogoče večjo usklajenost med potrebami in ponudbo. Za tako planiranje kadrov pa potrebujemo tudi kvalitetno podatkovno osnovo, to je ustrezne podatke o prebivalstvu in zaposlenih z vsemi znaki, ki so pomembni za ta vidik. Kvalifikacijsko izobrazbena struktura je osnova nadaljnjega planiranja kadrov, saj nam pove, kako izobraženi oz. kakšno kvalifikacijo imajo prebivalci oz. zaposleni. Serije podatkov za nazaj pa pokažejo dinamiko spreminjanja skozi zbrana obdobja. V kolikor bomo uspeli poenotiti kadrovski informacijski sistem znotraj celotnega informacijskega sistema bomo v veliki meri racionalizirali zbiranje, obdelavo in koriščenje potrebnih kadrovskih podatkov. b) V Zakonu o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so podatki te matične evidence opredeljeni kot podatki, ki so pomembni za vso državo, in so sestavni del informacijskega sistema federacije. Spričo zakonskih določb se informacijski sistem skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vsaj v delu, ki zadeva podatke in postopke matične evidence zavarovanca, vključuje v informacijski sistem federacije. S tem je podana nujna enotnost in povezanost informacijskih sistemov med posameznimi republiškimi in pokrajinskimi skupnostmi. Čeprav k enotnemu zbiranju, obdelavi in posredovanju podatkov zavezuje zvezna zakonodaja, pa je v praksi stanje takšno, da se uporablja več samostojnih informacijskih sistemov, v katerih pa ni predvidena tudi horizontalna in vertikalna povezava v enoten informacijski sistem federacije. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ima izdelan razvojni program integriranega informacijskega sistema, ki ga sestavljajo podatki in postopki. Vendar ti podatki niso popolni in je zbiranje in dopolnjevanje teh podatkov ob sami uveljavitvi pravic zamudno. Zato so tudi postopki dolgotrajni. Prisotne so bile stalne zahteve samoupravnih organov navedene skupnosti za modernizacijo in racionalizacijo poslovanja in s tem v zvezi za izdelavo informacijskega sistema. Ta program integriranega informacijskega sistema je skupnost sprejela v letu 1980 (Pokojninski integrirani informacijski sistem, skrajšano PIIS). Informacijski sistem skupnosti upošteva smer našega družbenega razvoja in s tem zagotavlja pravilno delovanje informacijskega sistema danes in tudi v prihodnje. Usmeritve in načela so naslednja: - humanizacija postopka v odnosu z zavarovancem in upokojencem; - čas rešitve zahtevka zmanjšati na najmanjšo možno mero, ker je večina zahtevkov eksistenčnega značaja; - odprtost informacijskega sistema, da bo možno vključiti nove zahtevke; - enostavnost in enotnost postopkov ter razumljivosti podatkov; - razbremenjevanje dajalcev podatkov (združeno delo naj bi dajalo podatke na računalniških medijih); - integracija postopkov; - zmanjšanje količine dokumentov; - odpravljanje podvojenosti podatkov; - operativno povezovanje z drugimi nosilci družbenega sistema informiranja v Sloveniji; - operativno povezovanje z zvezo in drugimi skupnostmi pokojninsko invalidskega zavarovanja v Jugoslaviji; - zaščita pred prepooblaščeno uporabo podatkov. Sprejet je bil torej informacijski sistem, ki zadovoljuje gdmja načela. Osnova tega modela so podatki in postopki, kot nerazdružljivi del informacijskega sistema. Glede na to je še posebna skrb posvečena ravno podatkom, ki bodo zbrani v posebnih bazah podatkov. Da bi te podatke lahko koristili v vseh organizacijskih enotah službe in da bi bil čas rešitve zahtevka čimkrajši, bodo koristili te baze podatkov s pomočjo terminalov, preko katerih bodo vsi standardni postopki samoupravni. Iz sheme koristnika PIIS so razvidni vsi pomembnejši koristniki, ki so prikazani po nivojih. Iz temeljnih načel PIIS kot so: odprtost informacijskega načela in operativno povezovanje z drugimi nosilci informacijskih podsistemov izhaja, da je nadvse pomembno povezovanje PIIS z drugimi informacijskimi sistemi. Da pa je možno proučiti povezave z drugimi informacijskimi sistemi je treba upoštevati nivo podatkov. V skupnostih se po zakonu o matični evidenci zbirajo in obdelujejo podatki o: -vseh zavarovancih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - uživalnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter - zavezancev za prispevek. Najštevilnejša je skupina podatkov o zavarovancih, o katerih so zbrani podatki o zavarovalni dobi (čas v delovnem razmerju, posebna doba, opravljanje samostojnih dejavnosti idr.). Za čas od uvedbe matične evidence zavarovancev v SR Sloveniji tj. od leta 1971 dalje, so zbrani podatki o osebnih dohodkih delavcev oz. podatki o zavarovalnih osnovah in podatki v kakšni organizaciji je delavec delal oz. kakšno svojstvo je imel zavarovanec v tem obdobju. Druga večja podatkovna skupina so uživalci pravic, to so upokojenci in uživalci drugih pravic. S stališča informacijskih sistemov kadrovske vsebine sta zanimivejši prav navedeni skupini podatkov. Glede na to bo verjetno zanimivo navesti kakšni podatki se zbirajo. Za zavarovance (to so vsi zaposleni in pogodbeni zavarovanci na področju SR Slovenije): osebna številka, registrska številka zavarovanca za prispevek, priimek in ime, rojstni priimek, datum rojstva, spol, delo, ki ga opralvja (poklic), šola (končana), podatki o invalidnosti, podatki o zavarovalni in posebni dobi za celotno obdobje (tudi za razvoj, tj. pred uvedbo matične evidence leta 1971 dalje) ter podatki o nadomestilih osebnega dohodka. Za upokojence (za delovno zavarovanje in za starostno zavarovanje kmetov): vsi gornji podatki razen podatkov o delu, ki ga je opravljal in o končani šoli, poleg tega pa še podatki o priznanih in izplačanih dajatvah. 13. jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti »RAST YU 85« V času od 30. maja do 7. junija 1985 je bila Reka gostiteljica najpomembnejših jugoslovanskih ustvarjalcev, ljudi, ki so svoje umske in kreativne sposobnosti in znanja namenili za hitrejši tehnološki in ekonomski razvoj naše države. 13. jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti je bila organizirana pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije organizator pa je bil Center za delavsko ustvarjalnost Reka. Na razstavi je bilo predstavljenih več kot 3.000 eksponatov, katerih avtorji so inovatorji iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije. Sestavni del letošnjega RAST YU 85 pa je bila razstava z imenom »Sovjetski izumi«, ki jo je organiziral Dr- Podatkovne evidence skupnosti torej zajemajo celotno aktivno populacijo v SR Sloveniji in upokojence. Podatki o zavarovanih osebah se vodijo po posebni »osebni številki« in se v pokojninskem in invalidskem zavarovanju uporablja v vseh republikah in pokrajinah. Predvidena pa je uvedba enotne matične številke občana, vendar projekt o prehodu na to številko še ni izdelan. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja uporablja zbrane podatke v svojih postopkih in morajo biti zato podatki operativni in ažurni. Namen zbiranja je torej uporaba podatkov v postopkih in šele podrejena uporaba za analitično in plansko delovanje. Z uvedbo enotne matične številke občana bo možna povezava informacijskega sistema skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja s kadrovsko informacijskim sistemom oz. da bi nekatere relevantne podatke in gibanje lahko črpali pri skupnosti s predhodno standardizacijo podatkov, vključno s tem, da je treba nekatere standarde prilagoditi (ažurirati) z obstoječim družbenim sistemom (usmerjeno šolstvo, poklici, dejavnosti ipd.). (Se nadaljuje) Božena Dojer žavni komite SSSR za izume in odkritja. Razstava RAST YU 85 je javnosti in potencialnim koristnikom predstavila izbor najpomembnejših dosežkov s področja inovatorskega dela. Udeleženci pa so svoje bivanje na Reki izkoristili tudi za razgovore in izmenjavo mnenj o uspehih inovativnega dela v posameznih sredinah in za dogovor o nadaljnjih sodelovanjih. Inovacijska dejavnost naše DO je bila na RAST YU 85 predstavljena drugič. Na razstavi smo letos sodelovali z naslednjimi inovacijskimi dosežki: - štiribarvni avtomatski sito tiskarski stroj, - mikrokapsule za brezkarbonske kopirne papirje, - uporaba toplote odpadnih voda iz proizvodnje pinotana, - naročilnica - rokavček, - vrečka s povratno vrečko, - aparat za nanos samolepilnega traku na vrečke v izvedbi 1+0. Obiskovalcem pa smo predstavili tudi našo inovacijsko dejavnost od leta 1977 od leta 1984. Naš razstavni prostor je bil po vsebini in ureditvi med najboljšimi, posebno privlačnost pa je dosegel z demonstracijo tiska na sito tiskarskem stroju, avtorja Mirka Baboviča. Pri vseh obiskovalcih je tiskanje na tem stroju vzbujalo velik interes, tako, da Mirko skoraj ni imel prostih trenutkov. Veliko zanimanje za sitotis-karski stroj in inovacijsko dejavnost pa so pokazali tudi novinarji raznih časopisov in televizijskih hiš. O nas so pisali Novi list in še nekateri drugi časopisi reškega področja, imeli smo intervju za Radio Reka, naš razstavni prostor so posneli RTV Zagreb, RTV Novi Sad in RTV Ljubljana za oddajo Aktualno, ki bo na sporedu v juniju ali juliju 1985. Seveda pa izredno zanimanje za nas in seveda kvaliteta razstavljenega ni moglo mimo članov komisije, ki je ocenjevala posamezne eksponate. Na svečani podelitvi priznanj RAST YU 85 smo bili izredno veseli in zadovoljni, ko smo izvedeli, da je tov. Mirko Babovič dobil Diplomo z zlato plaketo Na sliki: štiribarvni avtomatizirani sitotiskarski stroj, avtorja Mirka Baboviča. za štiribarvni sitotiskarski stroj, tov. Knez Emil in skupina avtorjev: Kukovič Milena, Prokič Milijana in Žnidar Milena pa Diplomo z bronasto plaketo za brezkarbonske kopirne papirje. Organizatorji in udeleženci na RAST YU 85 smo bili z organizacijo razstave in uspehom naše DO Aero na RAST YU 85 izredno zadovoljni, žal pa nam je bilo, da si razstave ni o-gledalo več delavcev naše DO, poleg zanimanja drugih, smo si želeli, da bi več interesa doživeli tudi doma. V Našem Aeru smo o mikrokapsu-lah že pisali, zato naj podrobneje danes spregovorimo o večbarvnem sito-tiskarskem stroju, ki je delo tov. Mirka Baboviča. Naša razvojno-inventiv-na dejavnost je dosegla izjemen uspeh z izdelavo štiribarvnega avtomatiziranega sito tiskarskega stroja. Zgrajen je na principih sodobne tehnologije, ki omogoča avtomatizacijo vseh delovnih faz tiska, vključno s podajalno napravo za proizvode, na katere želimo tiskati. Nov stroj zagotavlja izjemno kvaliteto tiska in skladja tudi pri več- barvnem tisku. Konstrukcija novega sito tiskarskega stroja omogoča izvajanje raznovrstnih sitotiskarskih storitev. Posebno uspešen je pri tisku betežnih kock, na katere lahko tiskamo štiribarvni design, in to na vse štiri stranice kocke. Z menjavo nosilcev proizvodov lahko tiskamo poteg papirja in kartona še na tekstil, folije, usnje in na proizvode iz plastike. Stroj je izdelan za tisk mokro na mokro na vpojne materiale, po potrebi pa je mogoče urediti tudi sušenje manj vpojnih materialov. Angelca Hudej IZ DELOVNIH OKOLIJ Preventivno zdravstveno varstvo v naši DO Čas, v katerem razpravljamo o zdravstvenem varstvu in še posebej o preventivnem zdravstvenem varstvu, ni najbolj ugoden. Vsesplošna stabilizacija povzroča, da zdravstvene organizacije še komajda zagotavljajo dogovorjeno raven zdravstvenega varstva, medtem pa tudi delovne organizacije lahko vedno manj sredstev v skladu skupne porabe namenjajo tem oblikam varstva. V DO AERO smo že v letu 1977 pripravili prvi preventivni zdravstveni program, ki smo ga financirali iz sredstev sklada skupne porabe z željo, da bi našemu delavcu zagotovili kompleksno varstvo in mu nudili nekaj več. Tako kot danes, nam je bila osnova za pripravo tega programa analiza odsotnosti delavcev zaradi bolezni. Ta analiza nam za teto 1984 kaže, preteklim letom lahko ugotovimo, da da je procent odsotnosti zaradi bole- gre za znižanje odsotnosti zaradi bo-zenskega staleža 6,2 %. V primerjavi s lezni za 0,9 %. Tabela I PRIMERJAVA IZOSTANKOV ZARADI BOLNIŠKEGA STALEŽA V LETU 1983 in 1984 1983 bolezen + 1984 t >olezen + porod, dop. bolezen porod dop. dop. bolezen porod. dop. Kemija Celje 8,8 1,0 9,8 6,4 1,2 7,6 Kemija Šempeter 5,6 0,4 6,0 7,1 1,2 8,3 Grafika 7,7 1,1 8,0 6,6 0,9 7,5 Trženje 4,8 1,1 5,9 4,3 1,2 5,5 DSSS 7,0 2,2 9,2 5,1 2,5 7,6 DO AERO 7,1 1,1 8,2 6,2 1,3 7,5 Tabela II PREGLED IZOSTANKOV ZARADI BOLNIŠKEGA STALEŽA GLEDE NA TRAJANJE V LETU 1984 TOZD do 30 dni nad 30 dni Skupaj Kemija Celje 4,4 2,0 6,4 Kemija Šempeter 3,8 3,3 7,1 Grafika 4,4 2,2 6,6 Trženje 2,9 1,4 4,3 DSSS 2,6 2,5 5,1 DO AERO 3,9 2,3 0,2 PROCENTUALNI PRIKAZ izvora bolniškega staleža v DO AERO bolezen 62,8 % nezgode pri delu 9,5 % nezgode izven dela 4,9 % nega družinskega člana 5,2 % spremstvo 0,2 % porod 14,4 % administrativni stalež 0,1 % Letošnja analiza ne zajema podatkov o vzročnosti obolenj, ker jih ni bilo mogoče zbrati, zaradi sprememb v obrazcih bolniških listov. V prvem delu preventivnega zdravstvenega varstva za teto 1985 smo zagotovili varnost posebnim kategorijam delavcev in določili nosilce posameznih nalog. V drugem delu pa smo opredelili tri večje aktivnosti v letošnjem letu. V mesecu juniju in septembru bomo organizirali preventivne ginekološke preglede v celjski bolnici za delavke v starosti od 30 do 35 tet in v našem domu bodo na desetdnevnem zdravljenju delavci, ki se zdravijo zaradi psihonevroze, delavci s kožnimi obolenji in astmatiki. V jesenskem času bomo organizirali desetdnevno zdravljenje v zdravilišču. Večino delavcev pošiljamo v zdravilišče Atomske toplice, kadar pa zahteva medicinska indikacija drugo ustrezno zdravilišče, pa zdravljenje organiziramo tam. Zaradi pomanjka- do 15.000 na družinskega člana od 15.001 do 20.000 na družinskega člana od 20.001 do 25.000 na družinskega člana od 25.001 do 30.000 na družinskega člana nad 30.000 Program izvajanja zdravstvenega varstva v DO Aero pomeni opredelitev nekaterih nalog na področju zdravstvenega varstva naših delavcev z namenom: nja sredstev in zato, da bi delavci imeli pravilnejši odnos do zdravljenja, smo letos prvič uvedli tudi plačilo soudeležbe pri plačilu zdravljenja. Te udeležbe pri plačilu ne plačajo delavci, kjer je dohodek na družinskega člana nižji od 15.000 din, Prispevek 10 % od skupnega zneska 15 % od skupnega zneska 20 % od skupnega zneska 25 % od skupnega zneska - ohraniti delazmožnost na optimalni višini, -izboljšati splošno zdravstveno stanje delavcev, - doseči večjo produktivnost dela, - stanje bolniškega staleža obdržati v mejah normale. S preventivnim zdravstvenim programom se opredeljujejo prioritetne naloge zdravstvenega varstva v naši DO, roki za izvedbo posameznih nalog in nosilci nalog. Želimo si, da bi tudi na področju preventivnega zdravstvenega varstva dosegli še več, predvsem, da bi dali programu nekaj nove vsebine, pri tem pa se zavedamo, da je to pogojeno z velikimi stroški. Vendar smo zadovoljni, če smo delavcu v izvajanju tega programa nudili nekaj več in zagotavljali boljše splošno zdravstveno počutje. Kadrovsko-socialna služba POROČAMO O ... Podelitev družbenih priznanj in odlikovanj delavcem Aero TOZD Medvode V letošnjem letu je več delavcev Aera prejelo družbena priznanja in odlikovanja. Težko je opisati vse njihove napore za dosego dobrih poslovnih, tovariških in medsebojnih odnosov v kolektivu, ki so bili osnova za podelitev teh priznanj. Dne 28. maja 1985 je bila v Aeru TOZD Medvode slavnostna seja delavskega sveta ob 120-letnici strojne izdelave papirja v Medvodah. Leta 1865 je v Goričanah pričela z obratovanjem tretja strojna papirnica na Slovenskem. Ob tem visokem jubileju in ob uspešno zaključeni rekonstrukciji obrata v proizvodnji celuloze je predsednica skupščine občine Ljubljana-Šiška tov. Anka Tominšek izročila osem odlikovanj predsedstva SFRJ. Slavnostno sejo je otvorila predsednica delavskega sveta Kristina Bertoncelj, ki je v uvodnem govoru dejala: »Današnja slovesna seja je namenjena našim odlikovancem, ki jih je na pobudo komisije za odlikovanja naše temeljne organizacije odlikovalo predsedstvo SFRJ. Podelitev odlikovanj sovpada tudi s 120-letnico strojne izdelave papirja v Medvodah, oziroma Goričanah. Leta 1865 je bila postavljena tretja strojna papirnica na Slovenskem. Ročna izdelava papirja v papirnih mlinih pa se je pričela že v drugi polovici 18. stoletja in tako uspešno nadaljujemo papirniško tradicijo v dolini reke Sore. Letos smo obeležili še en jubilej in sicer 10 let izredno uspešne integracijske povezave z gozdarji in lesarji na Gorenjskem v SOZD GLG Bled. Priznati moram, da mi je izredno prijetno pri srcu, da lahko današnjo sejo posvetimo svečanemu dogodku, ko se za trenutek ustavimo in s skromnimi besedami poskušamo seznaniti ostale člane kolektiva in javnost z delom, trudom in vztrajnostjo naših odlikovancev. Današnja seja ima tudi cilj, da uradno verificirano 120-letnico strojne izdelave papirja, saj se oba dogodka med seboj povezujeta, čeprav sta sočasno za današnjega opazovalca daleč odmaknjena. Ne želim kronološko razčlenjevati pot dolgo 120 let izdelave papirja v naši tovarni, tudi ne katere dejavnosti so se med tem odvijale in kateri lastniki so poskušali ohraniti našo tovarno na poti skozi stoletje. Želela bi samo povedati, da je naša tovarna od začetka pa do danes imela obdobja vzponov in padcev, vojn in recesij pa tudi progresa tako, da smo danes prišli do točke, ki jo naš kolek- tiv in odlikovanci dobro poznajo. Torej smemo reči, da je čas zadnjih 35-40 let treba šteti za čas napredka. Tovarna in delavci, ki so s trdim delom, požrtvovalnostjo, znanjem in disciplino ustvarjali vse vodilo tega napredka ... Samo ljudje s takimi vrlinami zagotavljajo, da bo naš kolektiv še naprej opravičil zaupanje generacij, ki so v njem delale in živele, ter dokazali širši družbeni skupnosti in jugoslovanski papirni industriji svoje sposobnosti. Naši odlikovanci so poosebljali te vrline in jih vključili v mozaik napredka naše tovarne. Njihovi dodatni napori so danes vidni v naši tehnološki moči s tem pa tudi eksistenčni stopnji kolektiva. Na tem mestu je prav, da povem, da je komisija za odlikovanja veliko razmišljala o tistih vestnih in marljivih sodelavcih, ki tudi prinašajo svoj delež k uspehu kolektiva, ki pa jih zaradi določenih propozicij ni še med današnjimi odlikovanci. V kolektivu, kot je naš, s tako delovno tradicijo uspeh posameznika ne bo neopažen.« Nadalje se je obrnila na odlikovance in dejala »Prepričana sem, da ste veseli odlikovanj, ki so odraz ne samo vašega dela, temveč dela celotnega kolektiva. Samo s takim kolektivom, kot je naš, se premagujejo ovire in težave, ki so prisotne v naši družbi. Dosledno spoštovani samoupravni odnosi v našem kolektivu so zagotovilo dobremu delu ter izključitev vseh poizkusov rušenja naše integritete. V imenu delegatov delavskega sveta in v imenu komisije za odlikovanja, vam iskreno čestitam. Vsi vam želimo, da s svojim življenjskim stilom nadaljujete, da svojo okolico in mlade, ki prihajajo v kolektiv vsestransko vzpodbujate v smeri, ki so vam prinesle ugled, spoštovanje in odlikovanje. Pri vašem delu vam želimo nadaljnjih uspehov, zdravja in osebne sreče.« Predsednik osnovne organizacije sindikata tov. Marjan Buh pa se je obrnil k odlikovancem z naslednjimi besedami: »V veliko čast mi je, da lahko v imenu družbenopolitičnih organizacij tovarne danes izrečem iskrene čestitke vsem odlikovancem. Odlikovanja predsedstva SFRJ so priznanja za vas osebno, kakor tudi za celoten kolektiv, katerega del ste. Ponosni smo, da ste med nami in da bomo skupno nadaljevali pot k še večjim delovnim uspehom in krepili samoupravljanje. Še enkrat čestitam.« Odlikovanja Predsedstva SFRJ je izročila tov. Anka Tominšek, predsednica občine Ljubljana-Šiška, ki je v imenu skupščine občine Ljubljana-Šiška čestitala odlikovancem. Odlikovanja so prejeli: ZULE SLAVKO, dipl. oec., direktor TOZD Medvode, RED DELA Z ZLATIM VENCEM Slavko Zule je v temeljni organizaciji zaposlen od leta 1968. Pred prihodom v temeljno organizacijo je opravljal v gospodarstvu in družbenopolitičnih skupnostih pomembne poslovodne in odgovorne funkcije. Je udeleženec NOB. Po prihodu v tovarno je ocenil položaj tovarne in njene možnosti nadaljnjega razvoja ter si prizadeval, da se tovarna vključi v širšo integracijsko povezavo z gozdarstvom in lesno industrijo, predvsem pa si zagotovi nadaljnji obstoj in razvoj. Zato se je zavzel za vertikalno integracijsko povezovanje v okviru DO Aero Celje in gozdno in lesno gospodarstvo Gorenjske v SOZD SLG Bled. Rezultati takega povezovanja so bili izgradnja papirnega stroja z energetiko, zagotovitev osnovnih surovin za proizvodnjo celuloze na domačem tržišču in finalizacija v smeri visokokvalitet- nih papirjev. Uspešno pa je bila tudi zaključena rekonstrukcija obrata za proizvodnjo celuloze. Po rezultatih poslovanja v zadnjih letih je tovarna v vrhu papirne industrije Slovenije, kar zagotavlja delavcem dobre osebne dohodke in družbeni standard ter možnosti nadaljnjega razvoja tovarne. Tov. Zule se zavzema za uveljavljanje dohodkovnih odnosov tako v okviru DO Aero, kot v okviru SOZD GLG. V TOZD pa za čimboljše poslovanje ter uveljavitev samoupravljanja in dobrih medsebojnih odnosov v kolektivu, kakor tudi z ostalimi TOZD v Aeru. Aktivno sodeluje tudi v republiških in zveznih organih Zbornice in Splošnega združenja. LADISLAVBAČAK,ing. organizacije dela, do upokojitve vodja finančno računovodskega sektorja - RED DELA S SREBRNIM VENCEM Ladislav Bačak, do upokojitve 1984 vodja finančno računovodskega sektorja. V TOZD se je zaposlil 1972. leta. Vodil je finančno računovodski sektor v času, ko so se v TOZD izvajale velike investicije, kot izgradnja PS z energetiko ter pozneje rekonstrukcija obrata celuloze. Z veliko angažiranostjo, strokovnostjo ter občutkom odgovornosti je uspešno sodeloval pri izvajanju finančne politike in reševanju finančnih problemov, tako pri rednem poslovanju tovarne, kot pri izvajanju investicij, predvsem pa pri poravnavanju finančnih obveznosti za domače in tuje dobavitelje opreme in izvajalce del. Vedno se je zavzemal za čiste poslovne odnose, za zakonitost poslovanja in ekonomičnost in racionalnost družbenih sredstev. Bil je udeleženec NOB in interniranec v času okupacije. NIKO DIMC, papirniški tehnik, izmenski delovodja v proizvodnji celuloze - RED DELA S SREBRNIM VENCEM Niko Dimc se je v tovarni zaposlil leta 1958. Kot vzoren delavec si je s svojo prizadevnostjo in velikim občutkom odgovornosti med delavci pri- dobil velik ugled, kar je pripisati tudi njegovi aktivnosti v samoupravnih organih, kjer se je zavzemal za razvijanje in uveljavljanje samoupravnih in delegatskih odnosov. Velik delež pa ima tudi pri uspešnih integracijskih povezavah tovarne. Vedno pa je aktivno deloval v smeri ustvarjanja dobrih medsebojnih odnosov v tovarni in pravočasnega in vsestranskega informiranja delavcev. S svojo konstruktivno kritiko in številnimi predlogi je veliko prispeval k poglobitvi in razvoju samoupravljanja v TOZD. Zelo uspešen je tudi na področju inovativne dejavnosti. JOŽE LEJKO, dipl. soc., vodja kadrovsko splošnega sektorja - RED DELA S SREBRNIM VENCEM Jože Lej ko je zaposlen v TOZD od 1960. leta. Ves čas zaposlitve je opravljal odgovorne funkcije na kadrovsko splošnem področju ne glede na to, da se je status tovarne zaradi integracijskih povezav spreminjal. Pri svojem delu je sistematično in dosledno izvajal in uveljavljal tako dolgoročno kadrovsko politiko, ki je tovarni zagotovila ustrezno strukturo strokovnih kadrov na vseh nivojih. Uspešno je sodeloval pri uresničevanju vertikalnih integracijskih povezav v reproverigi, ki so tovarni zagotovile njen obstoj in nadaljnji razvoj, pri tem pa se je zavzemal za dobre odnose med temeljnimi organizacijami v delovni organiza- ciji Aero, kakor tudi na nivoju SOZD GLG. Aktivno je sodeloval z družbenopolitičnimi organizacijami in organi samoupravljanja v TOZD in DO ter si prizadeval na tem področju doseči višjo raven in kvaliteto dela. Velik poudarek pri svojem delu je dajal izboljšanju organizacije dela, ustrezni samoupravni organiziranosti in statusu tovarne v DO Aero. Pri izvajanju kadrovske politike je dosledno zasledoval tudi uveljavljanje stimulativnega nagrajevanja delavcev, njihovega strokovnega izpopolnjevanja ter napredovanja. Zaveda se, da so za uspešnost kadrovske politike zelo pomembna tudi vprašanja varstva delavcev pri delu, zdravstvena zaščita, družbeni standard. FRANC MLAKAR, dipl. ing., vodja tehničnega sektorja - RED DELA S SREBRNIM VENCEM Franc Mlakar je zaposlen v tovarni od leta 1962. Do izgradnje papirnega stroja je opravljal odgovorne naloge pri vodenju tehnologije v proizvodnji celuloze in investicijah. Kot vodja tehničnega sektorja je uspešno uveljavljal strokovne pristope pri vodenju tehnologije in organizacije dela ter pri tem uspešno odpravljal mojstrsko miselnost in mentaliteto. Vodil je investicije tako pri izgradnji papirnega stroja z energetiko kot pri raznih rekonstrukcijah v tovarni, vključno z zadnjo rekonstrukcijo v obratu celuloze. Velik delež je prispeval k dvigu storilnosti v proizvodnji in kvaliteti tako v proizvodnji celuloze kot v proizvodnji papirjev. Zato je vedno podpiral tako kadrovsko politiko, ki je zagotavljala ustrezno strokovno znanje na vseh odgovornejših delih in nalogah v proizvodnji, energetiki, vzdrževanju in razvoju. Le tako se je lahko tovarna uveljavila kot proizvajalec kvalitetnih proizvodov celuloze in papirjev v jugoslovanskem prostoru pa tudi na evropskem tržišču. Kreativno je sodeloval v vseh integracijskih procesih in s svojo visoko strokovnostjo prispeval velik delež k kreiranju in doseganju planskih ciljev tako kratkoročnih kot tudi srednjeročnih in dolgoročnih. Pri vodenju tehničnega sektorja in razvoja pa si je vedno prizadeval, da bi tovarna poslovala s čim nižjimi stroški in s tem dosegala maksimalno rentabilnost poslovanja. Take cilje je zasledoval tudi pri pripravljanju in izvajanju investicij. Aktivno sodeluje tudi v raznih strokovnih telesih DO, SOZD GLG in Splošnega združenja papirne industrije. BREDA PLETERSKI, ekonomski tehnik, vodja plansko-analitske službe -RED DELA S SREBRNIM VENCEM V tovarni se je Breda Pleterski zaposlila 1963. leta in opravljala prva leta zaposlitve odgovorne funkcije v računovodstvu, pozneje pa prevzela vodenje plansko-analitske službe. Pri svojem delu je pokazala izredno delavnost, kreativnost in samoiniciativo. Tako v krogu najodgovornejših in vodilnih delavcev kot na samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in neposredno med delavci se je zavzemala za uspešnost poslovanja tovarne, predvsem za ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Stalno je opozarjala na gibanje pomembnih kazalcev poslovanja, v prvi vrsti pa na gibanje stroškov poslovanja. Z veliko odgovornostjo se je zavzemala kot strokovna delavka za uveljavljanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami DO Aero. Aktivno je sodelovala pri delu raznih strokovnih teles, kakor tudi v samoupravnih organih. S svojim strokovnim delom in kot družbenopolitična delavka uživa med kolektivom velik ugled in zaupanje. LJUDMILA SUŠA, dipl ing. - vodja laboratorija za celulozo, pinotan in vode - RED DELA S SREBRNIM VENCEM Ljudmila Suša se je v TOZD zaposlila leta 1965. Ves čas je aktivna v samoupravnih organih, predvsem pa na področju družbenega standarda. Poleg tega pa posveča veliko dela in zavzetosti inovacijski dejavnosti. Raziskovalni skupnosti je že leta 1974 prijavila projektni nalogi Termična obdelava sulfitne lužnice in priprava dispergatorja za naftne izplake. Obe nalogi sta bili kreditirani s strani Republiške raziskovalne skupnosti in Jugobanke. Ta inovacija je bila leta 1977 tržno uveljavljena. Nadalje je z grupo strokovnjakov - sodelavcev izdelala nov tehnološki postopek in nov proizvod z imenom »pinosol«. Ta proizvod ima širši družbenogospodarski pomen, ker omogoča reševanje problematike onesnaževanja okolja in industrijsko pridobivanje deficitarnih domačih proizvodov. Za svoje delo na inovacijskem področju, ki presega njeno redno delo je dobila več priznanj v DO, kakor Raziskovalni skupnosti SRS. Aktivno sodeluje z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani, kjer je soavtor dveh raziskovalnih nalog. VINKO GREGORIN, elektrikar, vodja skupine elektrikarjev - MEDALJA DELA Vinko Gregorin se je v tovarni zaposlil leta 1973. S svojim strokovnim delom in zavzetostjo že v času investicije pri izgradnji papirnega stroja kakor tudi pozneje pri njegovem obratovanju si je pridobil velik ugled in zaupanje. Zaupana so mu najodgovornejša in najbolj zahtevna dela in nalo- ge pri elektro vzdrževalnih delih v proizvodnji papirja. Velike zasluge ima pri preprečevanju zastojev v proizvodnji papirja, kakor tudi za hitro odpravljanje okvar. Živi s tovarno in njenimi problemi in vedno je na razpolago, kadar so potrebne intervencije vzdrževalcev pa naj bo to ponoči ali nedeljah in praznikih. Tudi pri rekonstrukciji obrata celuloze je bil vključen v strokovno ekipo ter pokazal iz- redno prizadevnost in požrtvovalnost Po ustanovitvi nove KS Vaše - Goričane se je aktivno vključil v organe te skupnosti ter pokazal veliko zagnanost, da bi v tej KS dosegli večji napredek na vseh področjih. Po podelitvi odlikovanj je predsednica občine Ljubljana-Šiška tov. Anka Tominšek čestitala celotnemu kolektivu, ter mu zaželela dobre poslovne rezultate. Pomembna priznanja sindikalnim delavcem Letos sta v maju mesecu prejela zlati in srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije naša sodelavca: SATLER Stane iz Šempetra in TEHOVNIK Milan iz Medvod. Tovariš SATLER Stane je prejel ZLATI ZNAK Zveze sindikatov Slovenije za svojo dolgoletno aktivno delo v Zvezi sindikatov TOZD, občine Žalec, aktivno delo v samoupravnih organih TOZD in krajevne skupnosti. Razen tega tovariš Satler aktivno deluje kot član moškega pevskega zbora »Svoboda« Polzela in okteta Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec. Veliko se je vključeval v prostovoljne delovne akcije pri izgradnji avto-poligona v Šempetru in gasilskega doma AERO TOZD Kemija Šempeter. Veliko prostovoljnega dela je posvetil tudi preventivnemu cestnemu prometnemu varstvu in mentorstvu pri izvajanju teh programov na osnov- nih šolah. Tovariš Satler je bil za svoje prizadevno delo odlikovan že v preteklosti, ko je prejel: srebrni znak ZSSS, plaketo samoupravljalcev, bronasti grb občine Žalec, priznanje OF, Savinovo plaketo občine Žalec in druga. V mesecu maju je Milan Tehovnik prejel srebrni znak sindikatov Slovenije. Milan Tehovnik je rojen 1.1. 1932, opravlja dela in naloge orodjarja. V tovarni se je zaposlil leta 1962. Je vesten in marljiv delavec. Aktivno se je in se vključuje v delo družbeno političnih organizacij, kjer v sedanjem mandatu deluje kot podpredsednik OO ZS v TOZD in član izvršnega odbora, velikokrat pa je bil izvoljen v organe samoupravljanja in izvršilne organe. Bil je večkrat član delavskega sveta tovarne, je član delavskega sveta DO Aero in član koordinacijskega odbora sindikata na nivoju SOZD GLG. V sedanjem mandatu je tudi podpredsednik OO TOZD Medvode, vse prevzete funkcije je opravljal in opravlja v zaupanje vseh, ki so ga izvolili. Zaradi svoje aktivnosti je dobil že priznanje kluba samoupravljalcev občine Šiška in bronasti znak DO Aero, ki se podeljuje najbolj aktivnim članom samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Priznanje SOZD »GLG« Bled Ob 10-letnici SOZD GLG sta v mesecu aprilu prejela priznanje Andrej Rozman in Slavko Zule kot član prvega kolektivnega organa SOZD GLG. Andrej Rozman pa zaradi aktivnega sodelovanja v organih samoupravljanja SOZD GLG. Andrej Rozman, je rojen 21. 2. 1937, po poklicu je kemijski tehnik, ki opravlja dela in naloge vodje lesnega prostora in priprave lesa. V tovarni se je zaposlil po končani poklicni papirniški šoli 1953. leta. Delovno razmerje je prekinil samo zaradi odslužitve vojaškega roka, nakar se je ponovno vrnil nazaj v tovarno. Ob delu je dokončal srednjo tehniško šolo. Andrej Rozman je izredno vesten, marljiv in vzoren delavec. Aktivno se je vključeval tudi v delo družbenopolitičnih organizacij, kjer je deloval kot član izvršnega odbora, večkrat pa je bil izvoljen v organe samoupravljanja in izvršilne organe. Večkrat je bil član delavskega sveta tovarne, delavskega sveta DO Aero, kakor tudi član delavskega sveta SOZD GLG. Glede na delovno mesto, ki ga zaseda, ima pri svojem delu veliko stikov z delavci, člani SOZD GLG, ki dobavljajo naši tovarni osnovne surovine za celulozo, to je celulozni les, žamanje in sekance. K. D. nmš merm 10-letnica SOZD »GLG« Bled Leta 1974 so se večje lesno predelovalne organizacije na Gorenjskem, gozdno gospodarski organizaciji ter Tovarna celuloze in papirja Medvode odločile za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela pod skupnim nazivom Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG« Bled, s tem da so v aktu o ustanovitvi določili osnovne cilje združitve. Med osnovne cilje združitve štejejo predvsem skupen in usklajen razvoj skupnega planiranja, razdelitev programov v lesni predelavi, optimalno izkoriščanje obstoječe lesne surovine ter drugih dopolnilnih materialov, skupna skrb za trajnost lesnih surovinskih virov, skrb za razširitev trgovinske mreže, trajno nastopanje na tujih tržiščih, združevanje dela in sredstev, idr. K SaS o združitvi v SOZD »GLG« so v letu 1974 pristopile naslednje DO: DO Osnovna dejavnost Število zaposlenih 1. GG Bled varstvo, gojenje in izkoriščanje gozdov 500 2. GG Kranj varstvo, gojenje in izkoriščanje gozdov 500 3. Alples Železniki proizvodnja pohištva, transportnih naprav ter obdelovalnih strojev za lesno industrijo 1000 4. Jelovica Škofja Loka proizvodja stavbnega pohištva in montažnih objektov 1250 5. LIP Bled proizvodnja stavbnega pohištva in elementov za gradbeništvo 1100 6. ZLIT Tržič proizvodnja pohištva iz masivnega lesa in strojev za lesno industrijo, sedežnega pohištva ter embalaže 300 7. GIP Gradis Ljubljana TOZD LIO Šk. Loka proizvodnja stavbnega pohištva ter montažnih zgradb 300 8. AERO Celje TO tovarna celuloze in papirja Medvode 550 V SOZD »GLG« združuje delo torej ca. 5.500 delavcev, poleg tega pa je preko gozdarskih DO vključenih še okrog 2.000 kooperantov. Pomembnejši podatki o finančnem stanju v SOZD v letu 1984 Celotni prihodek Dohodek Bruto dohodek Akumulacija Izvoz Povprečno uporabljena poslovna sredstva 27.019 milijonov din 7.483 8.450 1.317 21,6 milijonov USA dolarjev 7.126 milijonov din Iz navedenega je razvidno, da je bilo sodelovanje članic GLG v SOZD res uspešno. -KD- Obiskali so nas ... Našo delovno organizacijo so v maju mesecu obiskali delavci delovne organizacije MLADOST ČUPRIJA s katerimi nas veže že dolgoletno sodelovanje na družbenopolitičnem in poslovnem področju. Predstavniki Mladosti so bili naši gostje tri dni in so si poleg mesta Celja in njegovih znamenitosti ogledali tudi TOZD Grafiko ter obiskali Rogaško Slatino. Na slavnostni večerji, ki so se je udeležili poleg naših vodilnih in vodstvenih delavcev ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, tudi predstavniki Skupščine občine Celje, so si izmenjali spominska darila in darilo Rokometnega kluba Aero Celje ter Rokometnega kluba Radnički Čuprija. Obisk v naši TOZD Grafika Gostje so si ogledali zgodovinske znamenitosti Celja MLADI ZA MLADE IZ DELA ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV Mednarodno leto mladine - 1985 Predsednika konferenc IO ZS sta izmenjala spominski darili Tudi »rokometaši« so izmenjali pozdrave in darila Generalna skupščina Združenih narodov je že leta 1979 sprejela odločitev, da bo leto 1985 mednarodno leto mladine pod geslom »sodelovanje, razvoj in mir.« Namen te odločitve je seznaniti svetovno javnost o problemih in težnjah mladih ter zagotoviti čimbolj aktivno sodelovanje mladih v ekonomskem in socialnem razvoju in izgradnji miru. Mladi predstavljajo kar 45 % prebivalstva v svetu, do leta 2000 se ocenjuje, da bo mladih od 15.-24. leta starosti okoli 1.180 milijonov. Ocenjeno je, da se bo leta 2000 populacija mladih povečala v afriških deželah za 80 %, v industrijskih državah pa samo za 5 %. Kakor je različno število mladih v posameznih državah (ponekod predstavljajo mladi izpod 20 let 30 %, v nekaterih pa že kar 50-60 % prebivalstva), tako je različen tudi položaj mladih. Povsod pa je cilj mladih isti - v čimvečji meri sodelovati v življenju in delu svoje dežele. Mladi se štejejo v eno od grupacij, ki so najbolj občutljive na svetovne probleme, kot so ekonomska odvisnost, nezaposlenost, lakota, razmere človekovega okolja, droga, delinkvence, nasilja, rasizma in apartheida, nepismenosti, itd. V 125 državah so formirali koordinacijske komiteje, katerih naloge so dogovoriti spremembe na področju izobraževanja, zaposlovanja, strokovnega usposabljanja, pomoči beguncem, zdravstva, akcija za zmanjšanje uporabljanja mamil, itd. Organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) je v okviru sistema OZN najbolj zainteresirana za probleme mladih in je organizacija, na katero se mladi tudi največ obračajo. Aktivnosti te organizacije so usmerjene na tri področja: - spodbujanje raziskovanj o problemih mladih v svetu, - izmenjava informacij o mladih in za mlade, - dajanje pomoči za realizacijo sprejetih programov, ki imajo za cilj povečati aktivnost mladih v vseh aspektih družbenega življenja. UNESCO uresničuje predvsem naslednje naloge: - v sodelovanju s Programom OZN za razvoj (UNDP) pomaga v posameznih državah pri izvedbi nacionalnih programov, katerih cilj je omogočiti zaposlovanje mladih, - izvaja strokovno usposabljanje mladih, - pomembna je naloga - borba proti nepismenosti (ocenjuje se, da bo L 1990 v svetu 900 milijonov nepismenih), - UNESCO sodeluje s približno 1.700 inštituti v 88 državah - članicah UNESCA (v Jugoslaviji sodeluje UNESCO zli šolami), * - sodeluje z organizacijami mladih pri organiziranju prostovoljnega dela, pri reševanju nezaposlenosti, pri organizaciji tečajev, različnih klubov, poletnih taborov za različna strokovna usposabljanja, dopisno šolanje ... - spodbujanje mladih za aktivnosti na kulturnem področju (igre, lutkarstvo, gledališča, folklora, glasba), UNESCO pomaga predvsem na tehničnem področju za strokovno usposabljanje gledaliških skupin, organizira mednarodna glasbene tribune ... V mednarodnem letu mladine bodo organizirane naslednje akcije: - izdelana bo študija o nezaposlenosti mladih, o vključenosti študentov na univerzah v razvojnih procesih, študija o problemih in željah mladih delavcev, - organizirani bodo posveti in srečanja mladih, - realizacija projekta, ki bi naj omogočila zmanjšanje nepismenosti, - organizirana bo vrsta posameznih oblik prostovoljnega dela mladih (v Jugoslaviji bo organizirana akcija mladih za zaščito zgodovinskih pomnikov), - organizirana bodo srečanja mladih pisateljev in avtorjev knjig za mlado, - v teku je mednarodna izmenjava filmov na temo Mednarodnega leta mladih ... AŽ Socialni položaj mlade generacije Republiška konferenca ZSMS bo konec meseca junija organizirala problemsko konferenco na temo socialni položaj mlade generacije. Čeprav delovni naslov konference odpira mnogo vprašanj in zahteva mnogo odgovorov o problemih, ki danes tarejo mlade, so področja omejena samo na tista, kjer se kažejo najbolj žgoča protislovja našega družbenega razvoja: stanovanja, zaposlovanje, štipendiranje, otroško varstvo. Tokrat bi želeli delavce Aera seznaniti z nekaterimi podatki s področja -brezposelnost in aktivna politika zaposlovanja. BREZPOSELNOST IN AKTIVNA POLITKA ZAPOSLOVANJA očitno predstavljata razvojni, ekonomski in socialni problem, povezan z razmerji in odnosi v izobraževanju in združenem delu. Čeprav je pri nas stopnja brezposelnosti relativno nizka, pa podatek, da je brez zaposlitve največ mladih in strokovno usposobljenih ljudi pove, da glavno breme tega problema nosi prav mlada generacija. Stopnje odkrite in latentne brezposel- nosti: stopnja stopnja odkrite latentne Aktivno prebivalstvo brezposel. brezposel. (skupaj) 2,1 2,0 starosti: _ . 15-24 let 9,3 o,u 25-34 1,7 35-44 0,9 0,9 45-54 1,3 0,8 2,7 55-64 - Vir: Inštitut za sociologijo Čeprav je za čas po problemskih konferencah »o brezposelnosti« (ZSMS) in »zaposlovanju« (SZDL) značilno, da je zaustavljena rast števila brezposelnih, je zaskrbljujoče, da za tem ne stojijo ukrepi aktivne politike zaposlovanja, večji del produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda, večja udeležba znanja in kvalificiranega dela v proizvodnem procesu. Število iskalcev zaposlitve v SR Slo-vmiji 1984 1983 1984 I. 1983 januar 16.556 16.908 102,1 februar 16.243 16.376 100,8 marec 15.773 15.579 98,8 april 15.087 14.498 96,1 maj 14.336 13.711 95,6 junij 14.066 13.814 98,2 julij 15.158 14.850 98,0 avgust 15.670 15.288 97,6 september 16.363 15.939 97,4 oktober 16.606 15.794 95,1 november 16.655 15.562 93,4 december Vir: RS ZSS 16.858 15.394 91,3 Bolj od relativno nizke, stagnirajoče brezposelnosti, je zaskrbljujoča struktura brezposelnih, med katerimi predstavljajo večino družbeno najbolj izpostavljene kategorije kot so ženske, mladina in iskalci prve zaposlitve. Iz podatkov je možno razbrati, da je v zadnjem času delež žensk, mladih do 26 let in iskalcev prve zaposlitve naraščal. Delež žensk med vsemi iskalci zaposlitve je v obdobju 1981-1983 znašal v povprečju nad 60 %, delež mladih do 26 let okrog 78 %, iskalcev prve zaposlitve 35 %. Narašča tudi delež kvalificiranih kadrov od 32,4 %v letu 1980 do 47 % v letu 1983. V letu 1983 je kar 47,3 % takih, ki na zaposlitev čakajo več kot 6 mesecev (dolgotrajna brezposelnost). Groba raziskava vendar pokaže, da v Sloveniji obstaja brezposelnost premajhnega povpraševanja ter brezposelnost zaradi neusklajenosti med po- vpraševanjem in ponudbo po delu. Prvo tvori predvsem t. i. ciklična brezposelnost, ki nastane zaradi cikličnih gospodarskih gibanj (nanjo odpade 42 % celotne brezposelnosti), druga pa t. i. frikcijska brezposelnost (33 %) in strukturna brezposelnost (26 %). Obstoječo brezposelnost pa je potrebno postaviti ob bok razvojnim usmeritvam slovenskega gospodarstva. Te temeljijo na zahtevi po zviševanju organske sestave kapitala (uvajanju visokih tehnologij, procesno vodeni, računalniško podprti proizvodnji, avtomatizaciji in robotizaciji). Prestrukturiranja kot dolgoročnega procesa prilagajanja proizvodnih zmogljivosti obstoječim in pridobljenim proizvodnim dejavnikom (med drugimi je važno zlasti znanje), ne bo možno doseči brez stalnega naraščanja zaposlenosti, strokovno višje usposobljenosti kadrov. Kljub temu, da v mnogih občinah ugotavljajo, da so kadri postali ovira nadaljnjega razvoja, pa je tekoče povpraševanje po delavcih izrazito neambiciozno. Kar 49 % tekočih potreb gre na račun delavcev s poklicem ozkega profila (I. in II. zahtevnostna stopnja izobrazbe), 29-30 % po delavcih s končano dvo do tri letno poklicno šolo (III. in IV. zahtevnostna stopnja izobrazbe), v ca. 20 % pa združeno delo povprašuje po ostalih stopnjah izobrazbe. Povpraševanje po kvalificiranem delu torej stagnira. V takšnih razmerah bodo diplomanti usmerjenega izobraževanja težko našli delo, kar do neke mere nakazujejo podatki o iskalcih ponovne zaposlitve, prijavljenih pri skupnostih za zaposlovanje. Prvi vzrok, prenehanje delovne organizacije, opozarja na to, da doslej nismo poznali t i. ekonomskih viškov in jih tudi DO niso načrtovale. Z večjim poudarkom tržnim zakonitostim in postopni odpravi socializacije izgub pa se bo ta problem zaostril. Velik del investicij (34 %) v osnovna sredstva bo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerjenih v razširitev, modernizacijo ali rekonstrukcijo proizvodnje, nad 20 % investicijskih sredstev pa v objekte gospodarske infrastrukture,- sredstev za investicije v nove zmogljivosti in s tem za dodatno zaposlovanje bo sorazmerno malo (ker bo torej večji del investicijske dejavnosti, namenjene za modernizacijo obstoječih proizvodnih zmogljivosti, se bodo deloma sproščali tudi t. i. tehnološki viški). Možnosti za hitrejše zaposlovanje v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, ob predvideni nizki stopnji rasti sredstev za te dejavnosti bodo relativno omejene. Strokovnjaki ocenjujejo, da v SR Sloveniji okoli 150.000 zaposlenih predstavlja tehnološki višek delovne sile. Drugi vzrok pa kaže, da med iskalci ponovne zaposlitve narašča delež tistih, ki jim je iztekla zaposlitev za določen čas, med katerimi je vedno več pripravnikov. POVZETEK IN USMERITVE ZA NADALJNJE AKTIVNOSTI TER PRIPRAVA SKLEPOV Kljub temu, da število brezposelnih stagnira, pa znotraj njega nastajajo strukturne spremembe, ki govore, da je to vedno bolj problem mlade generacije. Neambiciozno povpraševanje po strokovno usposobljenih delavcih negativno vpliva na aspiracijo mladine po izobraževanju, hkrati pa ovira prestrukturiranje gospodarstva. Specifičen slovenski problem predstavljajo tehnološki viški delovne sile (ca. 150.000 zaposlenih), za katere se ocenjuje, da bodo v prihodnosti zaradi posodabljanja proizvodne strukture, večje vloge tržnih zakonitosti in postopne odprave socializacije izgub hitreje naraščali. Odpiranje novih delovnih mest bo zaradi usmeritev investicijske politike (npr. večji del sredstev za saniranje izgub), manjšega zaposlovanja v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, ter relativno velikega odliva akumulacije za poravnavo raznih obveznosti zelo omejeno. Širitve zaposlitvenih možnosti nimajo realne osnove. Na drugi strani imamo le deklarativno in globalno razdelano politiko zaposlovanja, ki nima razdelanih programov in ukrepov za reševanje posameznih vrst brezposelnosti, predvsem pa prilagojenih cilju odprave brezposelnosti in ustvarjanja zaposlitvenih možnosti mladi generaciji - nosilki znanja. Zato je potrebno: - analizirati oblike brezposelnosti in sprejeti temu primerne ukrepe njenega odpravljanja, predvsem pa rezultatom analize primemo operacionalizirati tisti del dolgoročnega stabilizacijskega programa, ki govori o zaposlovanju,- - pri pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov vprašanje zaposlovanja in odpravljanje brezposelnosti reševati skozi vplivanje in investicijsko politiko, ki bo usklajena s plani razvoja, s prizadevanji za izvozno usmeritev gospodarstva, za uvajanje znanosti, tehnike in visoke tehnologije v produkcijo; -nadaljevati z aktivnostmi za ustanavljanje malih proizvodnih enot (poročilo o dosedanjem delu, rezultatih in programu za naprej bo za to točko posredovano naknadno). Uveljavljanje ostalih možnosti za samozaposlovanje: - podpreti in zahtevati konkretne ukrepe za skrajšanje delovnega časa. ŠPORT IN REKREACIJA Rokometaši »AERA« v sezoni 1984/85 Sezona 1984/85 se je za rokometni klub Aero-Celje končala dokaj uspešno, saj je ponovno tako kot lani osvojil naslov najboljšega moškega rokometnega kluba v Sloveniji. Kljub temu pa se v naši delovni organizaciji, ki je že vrsto let pokrovitelj kluba, najde mar-sikak nasprotnih celjskega rokometa, našega pokroviteljstva in finančne pomoči. Verjetno je to tudi posledica slabega informiranja in zato nepoznavanja razmer ter dela v klubu, kar bomo skušali popraviti s tem prispevkom. Na začetku in za »osvežitev spomina« naj navedemo nekaj najosnovnejših podatkov in uspehov celjskega rokometa. Najboljši v Sloveniji Rokomet se v Celju igra neprekinjeno že 40 let - od leta 1945 do 1958 kot veliki rokomet, od leta 1951 naprej pa kot sedanji mali rokomet Rokometni klub »Aero« - Celje je že vrsto let najboljši moški kolektiv v Sloveniji, njegovi največji uspehi pa so: - osem sezon nastopanja v I. zvezni ligi (prvič v sezoni 1966/67 in zadnjič v sezoni 1983/84), - trikratni finalisti jugoslovanskega pokala (1976/77, 1978/79 in 1980/81), - štirikratni mladinski državni prvaki (77, 79, 80 in 82) ter trikratni vi-cešampioni (76, 78 in 81), - večkratni članski, mladinski, kadetski in pionirski prvaki SRS. Iz ekipe »Aero« - Celje je do sedaj izšlo 32 državnih reprezentantov, in sicer: - 6 v A reprezentanci, - 5 v B reprezentanci, - 2 v študentski reprezentanci in - 19 v mladinski državni reprezentanci, od tega štirje v ekipi, ki je leta 1981 v Lizboni osvojila naslov svetovnih prvakov. Slovenskih reprezentantov pri tem niti ne štejemo, za ilustracijo razmerja moči v naši republiki pa samo podatek, da je od leta 1981 naprej v vseh mladih republiških selekcijah kar 1/4 ali 25 % celjskih rokometašev. Sezona 1984/85 V minuli sezoni je v rokometnem klubu »Aero« - Celje v vseh selekcijah (člani, mladinci, kadeti, starejši in mlajši pionirji) treniralo in nastopalo okoli 80-100 igralcev. Članska ekipa je ponovno sezono v II. zvezni ligi odigrala manj uspešno, kot smo pričakovali in na koncu pristala v drugi polovici lestvice na 8. mestu z osvojenimi 20 točkami (45 % od vseh možnih). Glede na probleme v ekipi (Anderluh), poškodbe nekaterih ključnih igralcev (Toplak, Ščurek, Razgor, Mahnič), izrečene kazni (Tomič, Selčan, prenehanje nastopanj (Jonak, Zupanc) in odhode v JLA (Lesjak, Doberšek) pa smo po globljem premisleku lahko z rezultati članov kljub temu zadovoljni. Ekipa je pokazala nekaj odličnih iger (Dinos-Slo-van, Zamet) in doživela sem ter tja tudi kakšno »katastrofo« (Zagreb, Zamet, Istra turist), kar vse kaže na zgoraj omenjene težave in nehomogenost ekipe. Še najbolj smo lahko s člani zadovoljni po nastopanju v YU-pokalu, kjer so po ponovni zmagi nad večnimi rivali iz »Dinos-Slovana« osvojili naslov republiških prvakov in se na koncu uvrstili med osem najboljših ekip v državi. Mladinci so imeli tokrat eno svojih najslabših sezon, saj so na republiškem prvenstvu z obilo športne smole osvojili le 4. mesto. Izkazali so se na nekaj prijateljskih tekmah in turnirjih, na koncu pa so se zaradi pomanjkanja igralskega kadra v I. ekipi praktično razšli in priključili članom. Tu so sicer redki posamezniki (Anžič, Robida, Markovič) pokazali nekaj odličnih iger, vendar pa jim manjka še veliko dela in zagrizenosti ter nekaterim predvsem discipline. Prav gotovo najbolj perspektivna pa je v tem trenutku kadetska ekipa, ki jo uspešno vodi priznani rokometni strokovnjak prof. Tone Goršič. Čeprav je ekipa zaradi odsotnosti svojih najboljših posameznikov (kapetan Jeršič in vratar Anžič) na minulem republiškem turnirju kadetov v Celju 27. 4. 1985 prepričljivo osvojila 1. mesto brez izgubljene tekme. Premagala je vrstnike iz Metaloplastike, Slo-ge-Bosnaprevoza in Zagreba, le mladi rokometaši iz ljubljanskih Prul so jim uspeli odškmiti točko. Prepričani smo, da je s temi in še nekaterimi drugimi mladimi posamezniki na pohodu nova »zlata generacija celjskega rokometa! ČLANI V SEZONI 1984/85 - čepijo (z leve): Anžič, Zupanc, Mahnič, Selčan, Markovič, Kvartič, Kleč; stojijo (z leve): Privšek (sekretar kluba), Tomič, Toplak, Anderluh, Robida, Bala, Ščurek, Ivezič, Bambir (trener), Petru (tehn. vodja). KADETI V SEZONI 1984/85-čepijo (z leve): Prosenik, Strašek, Lončar, Cvetko, Goršič, Privšek; stojijo (z leve): Franc, Čater, Banfro, Lovšin, Jeršič, Anžič, Goršič (trener). STAREJŠI PIONIRJI »AERA« - PRVAKI SRS ZA LETO 1984. Čepijo (z leve): Veš-ligoj, Ratej, Lupše, Novak, Tome, Herbst, Leskovšek, Matovič; stojijo (z leve): Virt (trener), J. Cvetko (tehn. vodja), Šušterič, Banjeglav, Krajnc, Šafarič, M. Cvetko, Oblak. Izmed mladih selekcij so v pretekli sezoni edinole starejši pionirji osvojili naslov republiških prvakov. Svojo premoč so potrdili še z osvojitvijo 3. mesta na osnovnošolskem prvenstvu Slovenije ter 1. mesto na močnem tradicionalnem turnirju v Izoli (6 ekip) in 3. mesta na turnirju v Prulah (8 ekip). Fantje so v sezoni 1984/85 skupno odigrali 39 prvenstvenih in prijateljskih tekem ter jih od tega izgubili samo šest! Mlajši pionirji (I. 1971), od katerih jih večina nastopa tudi v starejši ekipi, so v predtekmovanju osvojili 1. mesto na Štajerskem ter se uvrstili v republiški finale, ki bo septembra letos v Celju. Ostala problematika Verjetno si ni težko predstavljati, da je v klubu, ki ima okoli 100 igralcev, 8 redno in honorarno zaposlenih ter 40 bolj ali manj aktivnih članov uprave, življenje zelo razgibano in pestro. Čeprav se je v klubu preteklo sezono posvečalo veliko pozornosti tudi mladim selekcijam, pa ostaja skrb 5. letne športne igre SOZD GLG V počastitev 10-letnice SOZD GLG in 120-letnice strojne izdelave papirja v Medvodah so bile pod pokroviteljstvom SOZD GLG in v organizaciji Aero-TOZD Medvode 18. maja 1985 izvedene letne športne igre SOZD GLG. Organizator Aero član SOZD GLG s 5.404 zaposlenimi je povabil k sodelovanju vse članice SOZD: Alples Železniki, Jelovica Škofja Loka, GG Bled, LIP Bled, Zlit Tržič, GG Kranj in Gradis iz Škofje Loke. Kar 286 tekmovalcev in tekmovalk se je pomerilo v namiznem tenisu, streljanju, šahu, balinanju, kegljanju in malem nogometu. Tekmovanja so bila zelo izenačena, saj je Alples iz Železnikov za točko premagal Jelovico iz Škofje Loke in na tretjem mestu je Lip iz Bleda z zaostankom samo treh točk. Rezultati: EKIPNO MOŠKI 1. Jelovica 29 2. Alples 28 3. Aero Medvode 25 4. GG Kranj 22 5. Lip Bled 20 6. GG Bled 18 7. Gradis 17 8. Zlit 11 za prvo ekipo slej kot prej najpomembnejša. Zaradi krajše ali daljše odsotnosti nekaterih ključnih igralcev ter slabega nadaljnjega izbora je bilo vodstvo prve ekipe in z njim tudi celotna uprava kluba marsikdaj na robu obupa. Posledice takšnega stanja v ekipi so bili vedno slabši treningi in nekaj izjemno slabih tekem na koncu sezone, ki so dodobra razredčile še tiste vnete gledalce v hali Golovec. Na koncu se je sicer vse srečno izteklo, lahko pa bi se ob takšni izenačenosti ekip v II. ZRL tudi mnogo huje - z izpadom v slovensko ligo. Pred začetkom nove sezone bo imela zato uprava kluba največ dela z igralskim kadrom za prvo ekipo. Obeta se nekaj pomembnih novih okrepitev, ki bodo popolnoma jasne šele v prestopnem roku (20.-30. 6. 1985), pa tudi vprašanje trenerja še ni dokončno rešeno. Ko bo vse to znano, bomo lahko tudi bolj realno ocenili željo za povratek v I. ligo, kar bi bilo v prihodnjem letu, ko slavi Celje 40-letnico rokometa, najlepše darilo klubu in vsem njegovim zvestim pristašem! - aš - EKIPNO ŽENSKE 1. Lip Bled 18 2. Alples 14 3. Jelovica 12 4. GG Kranj 10 5. Gradis 8 6. GG Bled 4 7.-8. Aero Medvode 3 7.-8. Zlit 3 Predsednik IO ZS Aero - Medvode Marjan BUH podeljuje spominsko plaketo EKIPNO SKUPAJ: 1. Alples Železniki 42 2. Jelovica Škofja Loka 41 3. Lip Bled 38 4. GG Kranj 32 5. Aero Medvode 28 6. Gradis Škofja Loka 25 7. GG Bled 22 8. Zlit Tržič 14 Organizacijski odbor se zahvaljuje vodilnim delavcem TOZD Medvode in SOZD GLG za pomoč pri izvedbi iger, vsem športnikom pa nasvidenje na 6. letnih igrah SOZD GLG v Tržiču. Franc Hočevar Prvo mesto v balinanju je osvojila ekipa Aera iz Medvod 4. srečanje športnikov Sava Kranj in Aero Celje Športno-rekreacljsko srečanje delavcev kranjske SAVE in naše delovne organizacije so postala tradicionalna, saj so bila letos Izvedena že četrtič. Tokrat so se v Celju, 8. junija, pomerili športniki obeh delovnih organizacij v šestih panogah - v malem nogometu, rokometu, kegljanju in namiznem tenisu (moški in ženske), šahu in ribolovu. Posamezne aktivnosti so se odvijale na športnih igriščih COŠ Fran Roš, kegljišču Ingrada, na Ipavčevi ulici in Šmartinskem jezeru. Izidi srečanj pa so naslednji: Tekma v malem nogometu je bila dokaj izenačena, kar kaže tudi neodločen rezultat 2: 2. Šele po izvajanju kazenskih strelov so bili boljši naši nogometaši, končni izid pa je bil 5 : 4 za Aero. V rokometu je bilo boljše naše moštvo, ki je zmagalo s 44: 37. Na kegljišču Ingrada so bili boljši naši kegljači, pri ženskah pa športnice kranjske SAVE. Še rezultati: Moški: AERO : SAVA - 2325 : 2204 Ženske: AERO : SAVA - 1320 : 1395. V namiznem tenisu so premočno zmagali delavci kranjske SAVE, ki so imeli v svojem moštvu tudi bivšega državnega reprezentanta Riharda Freliha. Le prvemu igralcu AERA - Vladu Gajšku je uspelo osvojiti tri sete, končni izid pa je bil 8 : 1 za SAVO. Precej boljše so bile naše igralke namiznega tenisa -Tatjana Zilli, Danica Štruc in Milka Orač. Nasprotnice so povsem nadigrale in zmagale s 5:0, brez izgubljenega seta. Prvič na srečanju s kranjsko SAVO so zmagali tudi ša-histi AERA in prispevali svoj delež k skupni zmagi naših športnikov. Rezultat je bil 17 : 15, v Aerovem moštvu pa so bili: Jože Peternel, Marjan Špiljar, Zvone Jezernik in Vlado Pipal. Med posamezniki je bil najboljši Jože Peternel. V ribolovu so nas zastopali tekmovalci iz Šempetra. Običajno na srečanjih v tej panogi zmagujejo Gorenjci in tako je bilo tudi tokrat ko so bili boljši s precejšnjo prednostjo. Vsa prva tri mesta so osvojili tekmovalci SAVE - Mišo Čuhalev, Marjan Čater in Slobodan Bajc - ki so skupaj ulovih 103 ribe. Tekmovalci iz šempetrskega tozda Ivan Žohar, Jože Radišek in Zvone Cotič so uplenili 50 rib. Tekmovalci naše delovne organizacije so v skupnem seštevku točk zmagali z 10:6 in na letošnjem srečanju drugič osvojili prehodni pokal. Rado Faktor Izlet v Istro z ogledom Brionov V mesecu maju je bil v organizaciji OOZS Aero Medvode izveden dvodnevni izlet v Istro z ogledom Brionov. V rahlo oblačnem sobotnem jutru sta izpred tovarne krenila na pot dva avtobusa z delavci Aera. Organizacijsko izvedbo izleta je prevzela organizacija Alpetour iz Škofje Loke, pod vodstvom vodičev Janka in Barbare, ki sta skrbela za informacije, točnost in prehrano. Omenim lahko, da sta uredila tudi problem zaradi strašne žeje, ko je v restavraciji v Rovinju zmanjkalo osvežitve. Na samem potovanju smo si najprej ogledali Škocjanske jame, ki so zelo zanimive. Po ogledu jame smo imeli v naravi piknik, na katerem ni manjkalo jedače, pijače, športa in seveda smeha. Popoldne smo si ogledali Pulo in njene znamenitosti, posebno zgodovinske zanimivosti, ki smo jih obiskali pod vodstvom vodiča Janka. Zvečer smo se nastanili v avtokampu Beograd pri Rovinju. Njihove usluge niso bile na zavidljivi ravni. Zjutraj smo utrujeni odšli v Rovinj na sprehod. Mnenja so bila zelo različna. Veliko se jih je vračalo v avtobus veselih, nasmejanih obrazov, posamezniki pa so bili zaskrbljeni nad cenami v predsezoni. V popoldanskem času so nas s predhodnim štetjem odpeljali na otok Veliki Brion. Takoj na začetku smo z navdušenjem opazovali jahti predsednika Tita. Sprejela nas je prijetna vodička, ki nas je popeljala najprej na fotografsko razstavo gostov na Brionih. Nato v živalski vrt. Po 20 minutnem odmoru smo se vkrcali v majhen vlak in si ogledali safari, rimske izkopanine, mimo vil (Brionka, Bela vila) ter po drevoredu pinij, mimo najstarejše oljke (ca. 1400 let) do muzejev narodne umetnosti in nato nazaj v Fažano. Po dolgi, vami in hitri vožnji z avtobusi smo si privoščili v Senožečah še malico. Izlet je bil zelo prijeten, veliko smo videli, spoznali nove znance, in utrdili prijateljstva. Zato si delavci Aera iz Medvod želimo še več takih izletov. S seboj pa vabimo tudi tiste sodelavce, ki se do sedaj niso udeležili izletov. Bilo je prijetno. Marjan Buh Rekreacija na letnem oddihu Mnogo je ljudi, ki se že pred letovanjem vesele poletnega dopusta, ki ga bodo preživeli predvsem v brezdelju in sončenju. Kdor se bo odločil za takšno obliko oddiha, naj se zaveda, če je sončenja preveč, utegne le-to škodovati koži in živčevju. Poletje nudi izredno veliko možnosti za športno-rekreacijske aktivnosti. V prednosti so seveda aktivnosti v vodi in na njej. Med temi moramo najprej omeniti plavanje, ki ima največji vpliv na razvijanje in ohranjanje funkcij srčno-žilnega in dihalnega sistema. Znanje plavanja ne omogoča le varno in sproščeno gibanje v vodi, marveč daje možnost aktivnega vključevanja tudi v druge športno-rekrea-tivne dejavnosti na vodi in v njej. Med temi naj omenimo smučanje na vodi, jadranje na deski, klasično jadranje, potapljanje in druge aktivnosti. Smučanje na vodi je ena od zahtevnejših aktivnosti. Za smučanje na vodi ni potrebno, da imate lastno opremo, saj mnoge turistične organizacije ponujajo v svojih rekreacijskih centrih tudi opremo za smučanje na vodi. Jadranje na deski je aktivnost, ki je med najbolj priljubljenimi aktivnostmi letnega oddiha. Res je, da ta aktivnost zahteva v začetku večja finančna sredstva, vendar se vam bodo kasneje bogato obrestovala, zlasti, če boste v celoti obvladali tehniko jadranja. Poleg jadranja na deski pa je na morju in večjih jezerih razširjeno tudi jadranje. Jadranje je prav gotovo eno najzahtevnejših vodnih aktivnosti. Pri tem ne mislimo le na precejšnja finančna sredstva, ki jih mora posameznik ali skupina vložiti v nakup večje ah manjše jadrnice, marveč na tehniko jadranja v ugodnih in manj ugodnih vremenskih razmerah, zlasti na morju. Pri potapljanju je treba vedeti, da je voda dober prevodnik in da odvzema veliko toplote, zaradi česar se telo zelo hitro ohlaja. Vedeti je treba tudi, da pritisk z globino narašča in plavalcu postavlja globinske in časovne meje. Marsikoga bo tudi zanimalo čolnarjenje oziroma veslanje na morju, na mirnih in morda še bolj na tekočih vodah. Potovanje na rekah je prav gotovo izredno zanimiva in privlačna dejavnost, saj ga lahko združite tudi s taborjenjem. Med koristnimi aktivnostmi je tudi ribolov. V naših razmerah je ribolov možen ob morju, jezerih, pa tudi v višinskih in nižinskih sladkovodnih rekah. Za poletni čas ob morju, jezerih ali rekah so priljubljene in koristne aktivnosti tudi: badminton, igre z žogo, balinanje, namizni tenis, sprehodi, kolesarjenje ... Peter Svet Kje bodo letos letovali delavci iz Medvod? Kot vsako leto bo tudi letos največ delavcev iz Medvod letovalo v prikolicah. Tovarna razpolaga z osmimi prikolicami in sicer: tri prikolice smo postavili na otok Krk - Punat, avtokamp Pila, tri so na otoku Pagu -Novalja, avtokamp Straško, dve v Puli - Premantura, avtokamp Stupice, ena na otoku Cresu v Martinščici in ena v Čateških Toplicah. Poleg tega pa smo v Rovinju najeli apartma z dvema sobama, kuhinjo in kopalnico. Izmene letovanja trajajo 10 dni, prva izmena bo lahko letovala že od 1. 6. 1985 dalje, zaključek sezone pa bo 19. 9.1985 ko bo letovala zadnja izmena. Razpored letovanja je izdelala posebna komisija za letovanje na podlagi točkovnega sistema, ki ga predvideva pravilnik o koriščenju počitniških kapacitet. Cena dnevnega koriščenja prikolic bo znašala 500 - din, v najemni sobi v Rovinju pa 1000- din. Zaradi padanja življenjskega standarda delavca je zanimanje za tovrstno letovanje iz leta v leto večje, zato ni čudno, da vsako leto ostane nekaj delavcev, ki izpadejo iz koriščenja počitniških kapacitet tovarne in se morajo potem sami znajti, kakor pač vedo in znajo, saj regres, ki ga dobi vsak delavec tovarne še zdaleč ne zadostuje več niti za 7-dnevno letovanje v hotelu slabše kakovosti za eno osebo. Poleg prikolic tovarna nudi delavcem koriščenje jadralnih desk, ne glede na to, če delavec letuje v tovarniških prikolicah ali v lastni režiji. Tovarna razpolaga s tremi jadralnimi deskami, ki jih delavci koristijo na podlagi prijav. Uporabljajo pa jih lahko tudi med krajšimi počitnicami ali za konec tedna, kolikor so proste. Cveta Robas LITERARNI UTRINKI To pot v naši rubriki objavljamo nekaj prispevkov, ki so jih posamezni člani Zveze afriških študentov iz Ljubljane in Maribora, pripravili za svoje glasilo GLAS AFRIKE. Na glasilo so nas opozorili člani predsedstva kluba OZN Aero Celje, ki z Zvezo afriških študentov dalj časa sodelujejo. Omenimo naj še to, da je bila 23. maja proslava ob 22. obletnici obstoja Organizacije Afriške enotnosti v Ljubljani. Na proslavo so bili vabljeni tudi predstavniki našega kluba. Študentje so pripravili zanimiv program v katerem je med drugim sodelovala tudi njihova folklorna skupina. Podelili so tudi nagrade in pohvale posameznim aktivnim članom zveze, našo delovno organizacijo pa so še posebej pohvalili zaradi sodelovanja in pomoči, ki jim jo nudimo že vrsto let Častna člana Zveze afriških študentov sta postala Borut Mašat in Anita Žoher. Kriza v Afriki Današnja kriza v Afriki je splet različnih okoliščin, od katerih so nekatere bile neizogibne. V tem članku bom pisal o več vzrokih in to: o zgodovinskih dejavnikih, slabi gospodarski politiki, svetovnem ekonomskem sistemu, naravnih katastrofah in o migracijah. V času kolonizacije Afrike sta bili svetovni sili Velika Britanija in Francija, ki sta tekmovali, da bi svoj vpliv čimbolj razširili in tako dobili poceni surovine za svojo proizvodnjo (v takratnem začetku industrijske revolucije) doma. V njihovem interesu ni bilo, da bi enakopravno sodelovali z Afriko, ravno tako je njihova kolonialna politika bila različna. Kolonialisti so začrtali nerealne meje. Na svojih teritorijih so začeli z brezobzirnim izkoriščanjem surovin, z izgradnjo plantaž in spodbujanjem misionarjev, da bi le- ti ustanovili šole in s tem širili evropsko kulturo med domačini. Naj omenim le eno obliko kolonizacijske politike, to je arikulture, in jasno bo zakaj je ta politika pripomogla k današnji krizi. Vzemimo primer britanskih kolonialistov. Ko so ti opazili da kava uspeva v Ugandi, niso poskušali uvesti proizvodnje različnih kultur, ampak so vzpodbujali razvoj monokulture. Enako se je dogajalo v Gani s proizvodnjo kakaa. Ni bilo v njihovem interesu, da bi imeli dve koloniji z isto proizvodnjo. Britanija je dobila kakao iz Gane, kavo iz Ugande, čaj iz Kenije, kikiriki iz Gambije, palmovo olje iz Nigerije itd. Ko so se kolonije osamosvojile, je njihovo gospodarstvo in nacionalni dohodek bil odvisen od ene same proizvodnje. Še bolj zaskrbljujoče je, da so cene teh surovin bile odrejene v Evropi in Ameriki. Določanje teh cen je pogosto politično orodje, s katerim se pritiska na posamezne proizvajalke, tako, da so kljub politični neodvisnosti, afriške države še vedno ekonomsko odvisne. Drugi vzrok krize je slaba gospodarska politika afriških vlad. Mnoge afriške države so v poskusu hitre industrializacije pozabile na istočasno potreben kmetijski razvoj. V šestede-setih in sedemdesetih letih so bili afriški voditelji bolj zainteresirani za ideologijo in nabiranje lastnega bogastva in avtoritete kot za razvoj in blaginjo naroda. Niso poslušali strokovnjakov OZN, ki so opozarjali, da se Afrika v takratnih razmerah ne bo mogla sama prehranjevati zaradi visoke natalitete in slabe kmetijske proizvodnje. Namesto planiranega dolgoročnega razvoja se je Afrika soočala z državnimi udari, vojnami in vdori. Zaradi nestabilne politične situacije je delež tujih investicij močno padel. Za sedanjo krizno situacijo nosi del odgovornosti tudi politika afriških vlad. Tretji vzrok krize je svetovni ekonomski sistem. Kakor sem že prej omenil, se surovine iz Afrike prodajajo na svetovnem trgu, kjer cene določajo industrijski proizvajalci in pri tem ne upoštevajo realnega razmerja surovina - končni proizvod. Sistem je nepravičen, vendar se kapital, ki je nujno potreben za razvoj Afrike, dobi v razvitih industrijskih državah. Dve svetovni organizaciji, ki sta bili ustanovljeni z namenom, da pomagajo deželam v razvoju (Svetovna banka in Svetovni monetarni sklad) sta se pokazali kot nerazumevajoči za probleme držav v razvoju. To lahko razložimo tudi z dejstvom, da ima v tej organizaciji vlada ZDA glavni vpliv. Afrika dolguje 150 mi-ljard dolarjev, to je toliko, kot dolgujejo samo tri države v Latinski Ameriki (Brazilija, Argentina in Mehika). Ne- katere afriške države dolgujejo glede na sedanjo svetovno zadolženost smešno majhno vsoto, vendar njihovi upniki ne želijo odobriti novih kreditov. Visoka vrednost dolarja je privedla do situacije, da so obrestne mere neprimerno večje od realne vrednosti prvotnega dolga. Če industrijsko razvite države resnično želijo pomagati državam v razvoju, je nujno potrebno, da se sedanji svetovni ekonomski sistem spremeni. Četrti vzrok za krizo v Afriki so naravne katastrofe. Nekateri deli Afrike, zlasti iz sahelske regije, niso imeli dežja že pet let, puščava se širi in s tem se že tako skromno obdelovana površina zmanjšuje. Zaradi pomankanja namankalnih sistemov in zastarele tehnologije se kmetijski pridelek zmanjšuje in ne pokriva potreb naro- Negro-af riška književnost »Vsak starec, ki umre v Afriki, je neraziskana knjižnica, ki gori.« (Ama-dou Hampate Ba) Ta slavna misel nekega malijskega književnika izraža doseg bogastva afriške kulturne dediščine. Da bi ga ocenili je treba vedeti, kaj to bogastvo, premalo znano svetu, vsebuje. Kadar govorimo o negro-afriški književnosti je seveda veliko tistih, ki se sprašujejo, zakaj pa negro in zakaj afriška Tako bi odgovorila: mislim na negro-afriško književnost, ker gre ne samo za afriške skupnosti, ampak tudi za črnske skupnosti, ki so se iztrgane iz njihovega kontinenta, nastanile na tujem ozemlju. Ne moremo mimo dejstva, da načini izražanja teh črnskih skupnosti izpričujejo globino njihovih afriških korenin. Tukaj bi dala primer dveh temnopoltih Američanov: Lang-stona Hughesa, ki je napisal knjigo »Naša zemlja« in Cunteeja Cullena, katerega dela »Dediščina« jasno izraža domotožje za Afriko. V negro-afriški književnosti je treba razlikovati napisana dela v evropskih jezikih, in ustno izročilo, ki se rojeva v afriških jezikih: da. S primernim kmetijskim planiranjem in povečano proizvodnjo bi lahko posamezne države ustvarjale rezerve, ki bi v času naravnih katastrof omilile hude posledice. Veliko preseljevanje iz vaških sredin v urbana okolja je s seboj prineslo probleme nezaposlenosti, probleme adaptacije, novih kulturnih meril, stanovanj in življenska razočaranja doseljencev. V trenutni svetovni situaciji težko verjamem, da se bo naša kriza kmalu umirila. Osebno vidim delno rešitev problema v razvoju kmetijske proizvodnje, realnejših cenah surovin, ustvarjanju rezerv, razvoju namakalnih sistemov in infrastrukture; in na svetovni ravni v odpisu nekaterih dolgov ter investiranju kapitala v Afriko. PETER BOSSMAN Ustno izročilo je daleč najstarejše, najpopolnejše in najpomembnejše. Prenešeno iz generacije v generacijo, to bogato in kompleksno izročilo izraža hkrati celotno afriško kulturno dediščino in prave vrednosti Afrike -vrednosti njene civilizacije. Afriško ustno izročilo vsebuje vse vrste in pristopa k vsem temam: pripovedke, legende, obredne pesmi, mite itd. Razširja zgodovino, družinske tradicije, norme običajnega prava ter religijo in moralo. Povezana z življenjem skupnosti je ta književnost eden najpomembnejših in najdragocenejših virov za poznavanje afriške misli. V resnici ni nikoli nehala obujati in oživljati večerov v vaseh z legendami. Širila se je tudi v dobi kolonizacije, kajti tujci niso razumeli afriških jezikov. Zato bi poudarila, da je to ustno izročilo rezervoar naše avtentičnosti. Nagel vdor Evropejcev na afriško celino je povzročil znamenite spremembe na družbeno kulturni ravni, katerih posledice so pomembne. Belec bo uveljavil svoje kulturne vrednosti, svojo pisavo in jezik. Pisava je omogočila zapis uporniških misli, upora proti kolonizatorjem in izkoriščanju ter hkrati tudi to, da so kolonizatorji spoznali, da niso zaželeni. Videli bomo tudi, da se je dezalienacija književnega izražanja pri nekaterih piscih uveljavila šele po bolečem ujetju zavesti zaradi njihove družbene politične situacije. To je popolnoma jasno, ko opazimo agresivni značaj njihovih del in prednosti za nekatere teme, kot so: upor proti kolonizatorjem, izkoriščanje, vizija bodočega sveta, kjer bo rasizem ukinjen ... Številne pesnitve, dela in gledališke igre vse to izražajo. NANA-A1SSA TOURE ZA DOBRO VOLJO — Že stokrat sem ti pokazal, kako se to dela! — Sinko, če se želiš naučiti igrati karte, si moraš zapomniti eno samo stvar: vse je odvisno od sreče! — Vidiš, da so si naju zapomniti! Ali poznamo računalnike? Sestavki, ki smo jih pričeli objavljati, naj bi nudili bralcu naše DO zaokroženo celoto osnovnega znanja o razvoju računalnikov. Posamezna poglavja bodo podajala tudi klasifikacijo računalnikov od zmogljivih poslovnih sistemov do majhnih hišnih računalnikov. Cilje, ki jih želimo doseči, lahko izrazimo z naslednjo vsebino: — spoznavanje metod in tehnik pristopa k pripravi in obdelavi podatkov, - pravilno pojmovanje zmogljivosti računalnikov, — komuniciranje z računalniki in vpogledi v programske jezike, - spoznavanje dela s hišnimi računalniki. 1. ZGRADBA ELEKTRONSKIH.RAČUNALNIKOV Računalnik delimo glede na funkcije, ki jih posamezne elektronske komponente opravljajo, na dva dela: - centralni del ali procesor, - periferne enote. Centralni del računalnika izvršuje numerične in nenu-merične operacije s podatki, shranjuje neposredno uporabljene podatke kakor tudi rezultate ter skrbi za pravilen vrstni red izvrševanja operacij. Poleg tega kontrolira operacije perifernih enot. Centralni del ali prostor je sestavljen iz treh pomembnejših delov. To so: - krmilna enota, - aritmetična in logična enota, - notranji pomnilnik. Periferni del elektronskega računalnika je komunikacijska vez med centralnim računalnikom in zunanjim svetom. Omogoča čitanje podatkov, izpisovanje rezultatov in shranjevanje podatkov v zunanjih pomnilnih medijih. Tudi periferne enote delimo v tri pomembnejše kategorije: - vhodne enote, - izhodne enote, - zunanji pomnilniki. PERIFERNI DEL CENTRALNI DEL Centralni pomnilnik Aritmetična enota Krmilna enota Izhodne Vhodne enote Zunanje pomnilni enote Razčlenitev elektronskega računalnika na osnovne enote Krmilna enota dirigira operacije celotnega računalniškega sistema. Določa katera instrukcija mora biti v danem trenutku izvršena, jo pokliče in ugotovi, kaj morajo posamezni deli računalnika z zahtevo izvršiti. Aritmetična in logična enota izvršuje osnovne aritmetične in logične operacije (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, negacije, konjukcije). Izvaja pa tudi primerjalne operacije kot so primerjava dveh vrednosti po velikosti. Notranji pomnilnik shranjuje podatke in programske in-strukcije v binarni obliki. Podatke shranjuje v pomnilnih celicah. Vsaka celica ima svojo adreso in je tako enolično določena. Vhodne enote sprejemajo podatke in programske inst-rukcije, ki so pripravljene v takšni obliki, da jih računalnik lahko sprejme (magnetni trak, disketa). Podatke, ki jih vhodne enote sprejmejo, se po kanalu posredujejo v notranji spomin elektronskega računalnika. Izhodne enote prenašajo rezultate iz notranjega pomnilnika na izhodne medije v čitljivi obliki (tiskani rezultati, grafični prikazi). Zunanji pomnilniki shranjujejo velike množice podatkov na svoje medije v trajni obliki. Tako shranjene podatke je možno vsak trenutek ponovno prečitati. Zunanji pomnilni mediji so lahko tudi prenosni in jih lahko med zaporednimi obdelavami shranjujemo v trezorje, ki so locirani izven sistemskega prostora. Periferne enote s centralnim računalnikom niso povezane neposredno, ampak preko tako imenovanih komunikacijskih kanalov, ki skrbijo za prenos podatkov v obe smeri. Na obeh straneh omenjenih kanalov so še priključeni pretvorniki, ki podatkovno strukturo spreminjajo iz oblike primerne za centralno enoto v obliko primerno za posamezne periferne enote. 2. KLASIFIKACIJA ELEKTRONSKIH RAČUNALNIKOV Elektronske računalnike delimo po njihovih sposobnostih oziroma po kapaciteti njihovega notranjega spomina, ki je sestavljen iz pomnilnih celic. Vsaka celica je samostojen pomnilni element s prirejeno adreso (naslovom), ki enolično določa njeno mesto v notranjem pomnilniku. Iz vsake celice se da prečitati podatek ali ga v njo vpisati, ne da bi bila pri tem motena vsebina druge celice. Vsebina v določeni celici ostane nespremenjena, dokler ni preko nje vpisan nov podatek. Pomnilna celica z najnižjo adreso ima naslov 0. Najvišja adresa v pomnilniku pa je odvisna od velikosti računalnika. Pomnilniki majhnih računalnikov so sestavljeni iz nekaj tisoč, pomnilniki velikih sistemov pa iz nekaj milijon pomnilnih celic. Notranji pomnilnik elektronskega računalnika je običajno grajen modularno, tako da ga je možno po lokaciji instalacije dograjevati in s tem povečati velikost celotnega sistema. Pomnilne celice centralnega pomnilnika so lahko sestavljene iz feritnih jedrc, ki jih je možno elektromagnetno polarizirati in se uporabljajo kot osnovni nosilci elementov informacije. Po feritnih jedrih so te vrste pomnilnikov imenovane tudi feritni pomnilniki. Vse informacije v računalniku so izražene v binarni obliki. Vsak element informacije (bit) ima lahko le dve vrednosti in sicer 0 in 1. Ti vrednosti se lahko predstavita s polarizacijo feritnega jedrca v eni ali drugi smeri. Pomnilna celica je sestavljena iz toliko feritnih jedrc, kolikor vsebuje binarnih pozicij. Vsakemu bitu torej pripada po eno jedrce. Ob čitanju neke določene informacije iz pomnilnika mora biti podan naslov pomnilne celice, v kateri je ta shranjena. Pri zapisu informacije je treba poleg naslova podati tudi vsebino, ki jo želimo vpisati v pripadajočo celico. Primeri treh številskih sistemov: BINARNI......... 23 22 2' 2° 1010B DECIMALNI....... 103 102 10' 10° 10D HEXADEC ........ 163 162 16' 16° AH Centralni pomnilnik je sestavljen iz štirih delov: - iz feritnega pomnilnika v ožjem pomenu besede, - iz adresnega registra pomnilnika, - iz prestreznega registra pomnilnika in - iz regeneracijskega vezja. Feritni pomnilnik v ožjem pomenu besede je sestavljen iz feritnih jedrc, ki jih informacijski signali odvisno od informacije polarizirajo v eni ali drugi smeri. Na ta način je možno informacijo zabeležiti in jo zadržati, dokler je to potrebno. V adresnem registru pomnilnika mora biti pred začetkom pomnilnega cikla shranjen naslov, ki informaciji odpre pot med navedeno pomnilno celico in prestre-zalnim registrom pomnilnika. Ob zapisu informacije mora biti ta pred začetkom pomnilnega cikla shranjena v pre-strezalnem registru pomnilnika, od koder ji je pot odprta v ustrezno pomnilno celico. Ob čitanju se informacija prenese v obratni smeri iz pomnilne celice v prestrezalni register pomnilnika, od koder lahko potuje na druga mesta v računalniku. Pri procesu čitanja se vsebina prebrane celice sicer poruši, vendar jo regeneracijsko vezje takoj vpiše nazaj. Proces čitanja je torej sestavljen iz dveh faz: iz čitanja in regeneracije informacije. Pomnilne celice so tisti elementi, ki jih lahko samostojno naslovimo. Vse pomnilne celice imajo enako dolžino,-informacije pa, ki jih želimo shraniti v pomnilniku, niso enako dolge. Sestavljene so iz zaporedja znakov, ki je lahko daljše ali krajše. Množino informacije, ki predstavlja logično celoto in jo kot tako obravnava tudi računalnik, imenujemo računalniško besedo. Število znakov v besedi je lahko konstantno, lahko pa tudi spremenljivo. Glede na to ločimo: - računalnike s konstantnim številom znakov v besedi, - računalnike s sporemenljivim številom znakov v besedi. Pri računalnikih s konstantnim številom znakov v besedi so vse besede enako dolge. Vsaka pomnilna celica predstavlja eno besedo. Vsaka informacija, ne glede na svojo dolžino, zavzame prostor ene pomnilne celice. Če je informacija krajša od konstantne dolžine besede, se presežna mesta izpolnijo z ničlami. Informacija je le v izjemnih primerih daljša kot dovoljuje dolžina besede. V takšnih primerih je zapisana v več zaporednih besedah. V splošnem lahko trdimo, da je naslov besede enak naslovu pomnilne celice, v kateri je ta shranjena. Celotni blok znakov, ki predstavlja besedo se prenese v pomnilni element ali iz njega hkrati. V računalnikih s spremenljivim številom znakov v besedi se lahko to število v odvisnosti od dolžine informacije poljubno spreminja. Beseda je dolga toliko znakov kolikor jih sestav ja informacijo. Vsak znak je shranjen v posebnem pomnilnem elementu, ki ga je možno nasloviti. Beseda je shranjena v več zaporednih pomnilnih celicah, njen naslov pa je možno določiti po dogovoru. Tako je lahko npr. naslov besede imenovan tisti naslov pomnilne celice, v kateri se beseda začenja. Zaradi poljubne dolžine besed mora biti označen tudi konec besede. Ta je označen s posebnim indikatorjem v zadnjem znaku besede. Poznanih je več metod, kako definirati naslov in dolžino besede. Nekateri računalniki navajajo besede z naslovom pomnilne celice, v kateri se beseda začenja, ter s številom znakov, ki besedo sestavljajo. Računalniki s konstantnim številom znakov v besedi se imenujejo besedno orientirani računalniki, računalniki s spremenljivim številom pa znakovno orientirani. Vsak izmed navedenih konceptov ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Prednost besedno orientiranih računalnikov je njihova hitrost Pri pozivu besede iz pomnilnika je pozvan celotni blok znakov v besedi naenkrat, vzporedno. Vzporedno so obdelane tudi aritmetične operacije nad podatki. Znakovno orientirani računalniki uporabljajo zaporedno tehniko prenosa in obdelave podatkov, kar pomeni, daje treba klicati in obdelati znak za znakom. Na drugi strani pa imajo ti računalniki bolje izrabljeno pomnilno površino, saj beseda zavzame le toliko prostora, kolikor ga informacija zares zahteva. Večina velikih in hitrih računalnikov, zlasti tistih za znanstvene obdelave, uporablja besedno, večina računalnikov, usmerjenih na poslovne in komercialne probleme pa znakovno orientacijo. V nekaterih računalnikih je možna uporaba obeh načinov adresiranja (po izbiri). Pri besedno orientiranih računalnikih so pomnilne celice precej daljše kot pri znakovno orientiranih. Zato kapaciteta pomnilnika ni odvisna le od števila pomnilnih celic, temveč tudi od njihove dolžine. V pomnilniku se lahko shranijo bodisi programske in-strukcije bodisi podatki. Razlika med instrukcijo in podatkom na zunaj ni opazna, zato jih računalnik formalno tudi ne more ločiti. Z drugimi besedami: nad instrukcijami se lahko izvršijo aritmetične operacije in podatki se lahko uporabijo kot instrukcije, ne da bi računalniško vezje to zaznalo. Velikost elektronskega računalnika merimo torej po velikosti notranjega pomnilnika, čeprav je za točno opredelitev potrebno poznati še druge parametre. Le redko pa bomo srečali računalnike, katerih ostale lastnosti ne bi bile prilagojene velikosti spomina. Tako so računalniki z večjim spominom tudi hitrejši in zmogljivejši. Prav zaradi tega se skoraj brez napake lahko odločimo za klasifikacijo računalnikov na podlagi velikosti njihovih notranjih pomnilnikov. Računalniki firme IBM imajo osnovno adresno enoto BYTE sestavljeno iz 8 BIT-ov (Binary digit). Tu velja dogovor: 8 Bit-ov 16 Bit-ov ... 32 Bit-ov ... in še 1024 BYT-ov 1000 KB .... 1000 MB . .. 1 Byt (»Bajt«) 2 Byt-a ...... 1 polbeseda 4 Byt-e ........ 1 beseda 1 KB (»en kilo bajt«) 1 MB (»en mega bajt«) 1 GB (»en giga bajt«) Z zgoraj pridobljenim znanjem lahko poskušamo klasificirati elektronske računalnike v naslednje skupine: - procesni in mikroračunalniki, - mini računalniki, - veliki poslovni sistemi. Procesni in mikroračunalniki imajo kapaciteto notranjega spomina od nekaj KBYT-ov (npr 2 KB) do nekaj deset KB (npr. 32 KB, 64 KB, 96 KB). V to skupino spadajo vsi procesni računalniki, ki avtomatizirajo delovni proces na določenem stroju s tem, da digitalno krmilijo in regulirajo delo stroja. Še ena vrsta računalnikov spada v to skupino. To so vse vrste hišnih računalnikov. Mini računalniki imajo kapaciteto notranjega spomina od nekaj deset KB do nekaj sto KB. Naštejemo nekaj takšnih, ki jih imamo tudi v DO Aero: -MDS 21/40 ......... 96 KB - IBM Sl/M ........ 128 KB - IBM Sl/U......... 384 KB Predstavnik mikro računalnikov (Hewlett-PackerdHP 5182A) Njihovo mesto je predvsem vključitev v računalniško mrežo, kjer se odlično izkažejo kot distribuirane postaje. Veliki poslovni računalniki imajo kapaciteto od nekaj sto MB do tisoč MB. V to skupino spadajo poslovni raču- nalniki, ki obvladujejo več različnih poslov hkrati, ter so vezani v računalniške mreže z drugimi sistemi ali terminali. Primer velikega sistema je IBM 3090 s kapaciteto notranjega spomina 512 M byt-ov. Poslovni računalnik VAX 75 J 8 priloga - računalniki Najnovejši velik računalnik IBM 3084 STAOKOV- uecnm ^ ATomtu\ VtlM VIOLINA LANTAN STAŽ SLOVAN UtlblC-M-IME POKOJNIK NACIJA 5 KAPUCO TUJE Za nagradno križanko št. 3 smo prejeli 127 rešitev. Žreb je nagrade razdelil takole: 1. nagrada - 600 din - Breda GABERŠEK, TOZD Kemija Celje 2. nagrada - 400 din - Vesna BREZAK,_TOZD Grafika 3. nagrada - 200 din - Vesna STEPANČIČ, DSSS Izrezke z rešitvijo nagradne križanke št. 4 pošljite na naslov: Kadrovski in splošni sektor AERO, Čuprijska 10, Celje. Na kuverto napišite: NAGRADNA KRIŽANKA 4. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki bodo v našem uredništvu do 17. julija 1985. Celje - skladišče D-Per 452/1985 19854097,4