32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 KMEČKI UPOR V OKOLICI VIŠNJE GORE ZA ČASA ILIRSKIH PROVINC LETA 1813 JANEZ ŠUMRADA Slovenski kmet, torej velika večina sloven- skega ljudstva, je sprejel novico o nastanku sicer kratkotrajnih Napoleonovih Ilirskih provinc (1809—1813) na naših tleh z nezau- panjem. V dolgotrajnem obdobju avstrijsko- francoskih vojn je bil namreč kar trikrat (1797, 1805, 1809) pobliže spoznal francosko vojsko, saj je prodrla v slovenske dežele in jim zlasti ob tretji okupaciji naložila tako visok vojni davek, prisUno posojilo in druge obveznosti (rekvizicije živil in živine, oblačila za vojsko in njena nastanitev), da se je gos- podarsko izmozgano prebivalstvo na Kranj- skem deloma že poleti, zlasti pa oktobra 1809 dvignilo v pravem kmečkem uporu, ki so ga zmogli Francozi zatreti le z vojaško silo.* Ta- ko skaljene odnose bi bila lahko francoska oblast po ustanovitvi Ilirskih provinc popra- vila le z radikalno rešitvijo poglavitnega družbenega vprašanja, z odpravo fevdalizma, kar je kmet od režima-dediča francoske re- volucije pač upravičeno pričakoval; tega se je balo tudi plemstvo.^ Toda nova oblast se je lotila agrarnega vprašanja z obotavlja- njem, rešitve, ki jih je navsezadnje uvelja- vila, pa so bile samo polovičarske. Kmalu po ustanovitvi Ilirskih provinc je razglasila, da ohranja do nadaljnjega stare družbene raz- mere iz avstrijskih časov: v veljavi da so še vnaprej stari davki in fevdalne obveznosti »po stari navadi«.^ Razmere so so trenutno obrnile na bolje, ko je generalni guverner maršal Marmont v odloku z dne 16. julija 1810 razglasil, da se zmanjšajo urbarialne in desetinske obveznosti podložnikov do zemljiških gospodov za eno petino, kar je potrdil tudi cesarski osnovni ustavni dekret iz 1811, ki je pa hkrati odpravljal brez od- škodnine le »robote strogo osebnega znača- ja« in določal, da je mogoče vse pravice fevdalnega značaja, »izvirajoče iz nekdanje prepustitve zemljišča«, odkupiti. V praksi je to pomenilo, da je bila dejansko odprav- ljena le tlaka gostačev in kajžarjev brez zemlje, ki je bila pa na Kranjskem že od reform Jožefa II. naprej omejena le na 12 dni na leto. Za vse ostale fevdalne obvezno- sti pa so bile v bistvu le povzete določbe avstrijskega patenta iz 1798, saj je že ta uvajal možnosti njihovega odkupa.* Takš- na rešitev agrarnega vprašanja seveda pri- čakovanj slovenskega kmečkega podložnika ni mogla zadovoljiti, temveč je povzročila med najširšimi plastmi prebivalstva silo- vito nezadovoljstvo, ki je prišlo do izraza zlasti potem, ko so začeli januarja 1812 v Iliriji veljati nekateri francoski zakoni (ta- ko Code Napoleon) in se je zaostrilo pro- tislovje med hkrati obstoječim sodobnim buržoaznim državnim aparatom ki je uki- nil in prevzel nase upravne in sodne funk- cije zemljiških gospodov ter vpeljal v pro- vincah francoski davčni sistem, in le neko- liko omiljenimi v bistvu pa neokrnjenimi in v privatnopravno sfero potisnjenimi fevdal- nimi odnosi. Paralelno sta namreč obstajala dva nasprotujoča si gospodarska, družbena in pravzaprav tudi miselna sistema: oba, tako sodobni fiskalni sistem buržoaznega francoskega cesarstva kot stari sistem fev- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 33 dalnih obveznosti pa sta istočasno pri- tisnila na slovenskega kmeta in bistveno poslabšala njegov položaj, ki je bil že tako težak (splošen gospodarski zastoj, nepresta- ne vojne in z njimi povezana bremena, zlasti konskripcije ljudi in živine). V takš- nih razmerah se je začelo med kranjskimi kmeti leta 1812 širiti mnenje — njegovi av- torji so bili po prepričanju francoske poli- cije »ljudje s slabimi nameni« (hommes mal intentionnés), kar utegne biti namigovanje, da so bili sovražniki francoske oblasti, de- jansko pa je bilo njihovo ravnanje le glo- boko protifevdalno in torej načeloma ni mo- glo biti proavstrijsko — da so z uveljavitvijo francoske zakonodaje odvezani tlake in fev- dalnih dajatev. Še več, med ljudmi so krožUi celo po- narejeni vladini dokumenti, ki so oprav- ljanje fevdalnih obveznosti izrecno prepo- vedovali. Kmetje so temu pač rade volje nasedli, začeli so se zbirati, kar bi lahko postalo precej resno, toda vlada je dala ne- kaj posameznikov aretirati, generalni gu- verner Bertrand pa je objavil svoj odlok z dne 4. junija 1812, s čimer sta bila po- novno vzpostavljena red in mir.^ Bertran- dov odlok pravzaprav natančneje tolmači osnovni ustavni dekret iz 1811: podložniki morajo še vnaprej odrajtovati za petino zmanjšane fevdalne dajatve; tiste, ki bi tega ne hoteli, bo oblast prisilila z eksekucijo in nastanitvijo vojakov. Bertrand pri tem iz- recno poudarja, da je od tlake odpravljena le že navedena delovna obveznost gostačev in kajžarjev in da je v izključni cesarjevi pristojnosti odločitev, kako in po kakšni ceni bo moč odkupiti posamezne služnosti.' Določila osnovnega ustavnega dekreta so ostala v veljavi do konca francoske vladavi- ne na naših tleh. Toda niti s tolikšnimi kon- cesijami Francozi niso pridobili simpatij plemstva, kar je generalni Intendant grof Chabrol proti koncu francoske dobe tudi izrecno priznaval,^ obenem pa so zapravili možnost, da bi postale množice kmečkih podložnikov steber režima, kar je poleg Chabrola upravičeno ostro kritiziral zadnji üirski generalni guverner Joseph Fouché v svojem pismu Napoleonu že po propadu Ilirskih provinc.^ To pa seveda ne pomeni, da se vrhovi francoske uprave v Iliriji niso za- vedali nevzdržnosti sistemske — dvojnosti, saj je mogoče iz poročil intendantov posameznih provinc o stanju uprave konec 1812 — po- slali so jih generalnemu intendantu, ta pa kasneje kopije notranjemu ministru v Pa- riz — razbrati, da so dovolj realno dojemali kritičnost obstoječih razmer in da so nanje še pravočasno opozarjali.* Chabrol, ki je bil sier po prepričanju in poreklu konservati- vec, se je tudi sam zavzemal za odpravo fevdalizma in je na temeljno sistemsko pro- tislovnost večkrat opozoril cesarsko vlado.^" Čeprav je obstajala med francoskim viso- kim uradništvom struja, ki je zagovarjala odpravo fevdalnih odnosov brez odškodni- ne — pripadal ji je vsaj v zadnjem ob- dobju francoske vladavine tudi Chabrol sam^^ — je pripravil glavni komisar za pravosodje Ilirskih provinc osnutek cesarje- vega dekreta o odkupu fevdalnih obvezno- sti,i2 ki je predvideval rešitve, kakršne so bile uveljavljene v hanzeatskih departma- jih. Celo ta povsem nerevolucionarna va- rianta razrešitve agrarnega vprašanja je obležala v dolgi razpravi v pariškem Držav- nem svetu,iä zdi se, da predvsem zato, ker se je, kot piše Chabrol generalnemu guverner- ju Junotu, samemu Napoleonu zdelo pri- merno, da »v tem trenutku v ničemer ne spreminja v provincah uveljavljenega siste- ma« (Sa Majesté ayant juge a propos de ne rien changer dans ce moment au Systeme étahli dans les provinces, podčrtal J. S).i* Slovenski kmetje seveda niso le pasivno čakali, kako bodo nove oblasti razrešUe vprašanje odprave fevdalizma, ampak so jasno izražali svoje nezadovoljstvo z uveljav- ljeno francosko politiko. To se je kazalo ta- ko v posamičnih dejanjih, katerih storilcev oblasti povečini niso odkrile — npr. jeseni 1812 požig gospodarskih poslopij, v katerih sta hranila letino smledniški gospod baron Lazarini in tamkajšnji mer^s — kot tudi v pravih, množičnih kmečkih gibanjih. Ze konec leta 1811 je izbruhnilo nezadovolj- stvo med kmeti v novomeškem okrožju, očitno zato, ker zemljiška gospostva niso ho- tela upoštevati določil Marmontovega od- loka o zmanjšanju dajatev za petino. Fran- coska oblast je »sprejela ukrepe za zagoto- vitev izvajanja zakonov« in je torej zašči- tila interese podložnikov. Istočasno je pri- šlo v območju boštanjskega sodišča (pri Grosupljem) v isti kresiji do neredov ob izterjevanju kontribucije, zaostale od 1809. Kmetje so žalili vojake, ki so kontribucijo pobirali, navsezadnje so jih celo pregnali, upirali pa so se tudi poravnati obveznosti do zemljiških gospodov in pobiranju dese- tine. Ilirska vlada je poslala v Boštanj od- delek žandarjev, ki so aretirali sedem kme- tov in ostali v kraju, dokler se razmere niso uredue. Uporniško vzdušje pa je tedaj goto- vo prevevalo tudi druge predele Dolenjske in Notranjsko, kajti Intendant Kranjske je »zaradi uvedbe novih predpisov, izterjeva- 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 nja zaostale kontribucije, približevanja vo- jaške konskripcije in še posebej zavoljo vsakodnevnih prepirov med zemljiškimi gospodi in njihovimi podložniki« (discussious j our näheres entre les seigneurs et leurs vassaux) zahteval, naj nastani vlada v No- vem mestu in Postojni po eno pehotno četo. Dejansko so v Novo mesto poslali celo, v Postojno pa pol čete, vendar je za ohra- nitev reda zadostovala prisotnost nekaj orožnikov.!® Junija 1813 je zavrelo v višnjegorskem kantonu. Generalni Intendant Chabroi je sredi meseca pisal generalnemu guvernerju Junotu, da v nekaterih dolenjskih občinah, še zlasti pa v Stični, prebivalstvo nepotr- pežljivo prenaša pezo fevdalnih dajatev. »Dobivam mnogo pritožb in ne prikrivam si, da kmet, ki mora istočasno plačevati ta- ko zemljiški davek kot dajatve, ki jih je dolžan zemljiškemu gospodu, le s težavo preživlja sebe in družino, potem ko je te raznovrstne obveznosti poravnal«. Chabroi nadaljuje, da je v splošnem poročilu o upravi Ilirskih provinc na to opozoril no- tranjega ministra, in seznanja Junota s ce- sarjevim mnenjem, naj se v tem trenutku uveljavljenega sistema ne spreminja. »Po- membno je, da sprejmemo vse potrebne ukrepe za ohranitev (uveljavljenega siste- ma), dokler se mu (cesarju) ne bo zdelo pri- merno odpraviti fevdalnih dajatev ali pa po- nuditi tistim, ki jih morajo prenašati, mož- nost, da jih odkupijo«. Chabroi opozarja, da je prišlo prejšnje leto zaradi godrnjanja in protestov do nekakšne opozicije in da utegne imeti uprava skrbi, če bi se to nadaljevalo. Iz poročil kranjskega intendanta in novomeške- ga poddelegata je generalni Intendant sicer dobil vtis, »da vzrok nezadovoljstva ni toliko teža fevdalnih dajatev, temveč ščuvanje ne- katerih nemirnih duhov, ki ne oznanjajo le, da se ni treba pokoravati zakonom in od- klanjati plačevanja fevdalnih obveznosti am- pak da se je treba zoperstavljati tudi davkom, ki so jih dolžni vladi«. Kranjski Intendant je označil Chabrolu kot najnevarnejše agitatorje Jožefa Marinčiča, Marka Kozlevčarja in Ma- tevža Urbasa, ki so bili prebivalci stiske ko- mune. Chabroi je prosil guvernerja, naj jih da aretirati, kar je Junot 17. junija dejansko tudi ukazal storiti. Toda na terenu so se stvari odvijale po svoje. Lokalni orožniki so že v noči s 16. na 17. junij aretirali poleg Marinčiča še Jožefa Skušo, doma iz višnjegorske merije, namera- vali pa so prijeti tudi Franca Galeta, a ga niso našli doma. Ujetnika so odpeljali v žan- darmerijsko postajo v Višnji gori. Sosedje so sicer skušali aretacijo preprečiti, sredi noči se jih je nekaj zbrelo in so hoteli žan- darje napasti. Brigadir jih je večkrat opom- nil, da bo ukazal uporabiti orožje, kar je eden od žandarjev povedal tudi po sloven- sko (en langue carniole), toda jasno je, da ga kmetje niso poslušali, saj so žandarji zatem enega od njih ranili. Ko se je po vaseh raz- vedelo, kaj se je ponoči zgodilo, je med ljud- mi zavrelo. Približno šesto kmetov je brez orožja prišlo v Višnjo goro in zagrozili so, da bodo mesto zažgali, če oblasti ne bodo iz- pustile prijetih tovarišev. Da bi se izognil večjim neredom, je dal višnjegorski mer oba izpustiti. Lokalne oblasti so o dogodkih na- glo obvestile Ljubljano, od koder so poslali v Višnjo goro kapetana Andreja Petkoviča, komandanta cesarske žandarmerije na Kranjskem, ki je prišel z orožniki, kolikor jih je mogel na hitro zbrati, in oddelkom 50 italijanskih lovcev. Kranjski Intendant je po- slal h generalnemu guvernerju, ki ni bil v Ljubljani, hitrega sla. Junot je ukazal, naj takoj krene v vasi okoli Višnje gore 220 hr- vatskih huzarjev in zadostno število orožni- kov, ponovno naj primejo oba kmeta, poleg njiju pa še deset premožnih posestnikov, ki so sodelovali v uporu, vse skupaj pa naj zatem odvedejo v tržaške zapore.*^ Vojaki pa v Višnjo goro niso prišli pred 21. junijem, zato so oblasti skušale zlepa. Višnjegorski mer Ignac Krompolj, kanto- nalni mirovni sodnik Ignac Uršič in kapetan Petkovič so pozvali na zaslišanje 13 kmetov, ki so jih postavili ljudje za svoje zastopni- ke. Dogovorjeno je bilo, da pridejo v Višnjo goro prostovoljno 18., ker pa tega niso sto- rili, so jih dali naslednji dan privesti. Ma- tevž Urbas, Marko in Anton Kozlevčar so za- stopali merijo Stična, Andrej Planinšek, Jo- žef Finec, Lovrenc Zupančič, Jernej Skalnik in Jurij Sadar merijo Višnja gora, merijo Šmarje Lovrenc Rus, dobrepoljsko merijo Martin Zupančič in Pavel Rus, turjaško Martin Jeraj, Miha Smrekar pa je bil iz- voljeni zastopnik merije Veliki Gaber. Na vprašanje, zakaj je prišlo v Višnjo goro to- liko ljudi, so jasno odgovorili, da so prišli zahtevat, naj izpustijo njihova tovariša ali pa da mora ista usoda doleteti vse, ker da so vsi krivi. Rade volje so obljubili, da bodo Marinčiča, Skušo in Galeta odvedli sami v Ljubljano pred kranjskega intendanta, na ponovljeno vprašanje o vzroku »zborovanja, ki je imelo značaj upora« pa so v bistvu ponovili prejšnji odgovor in dodali, da niso poznali vzroka aretacije in da so menili, da prijeta nista kriva. Na tretjič postavljeno vprašanje so dobili zasliševala sicer druga- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 35 čen, a še vedno izmikajoč odgovor, da je pri- šlo v deželi do nemirov zato, ker je bil pri aretacijah nekdo ranjen. Šele na neposredno postavljeno vprašanje, če ni morda glavni vzrok njihovega nezadovoljstva, da nočejo plačevati zemljiškim gospodom njihovih pra- vic, kakor to ukazuje zakonita oblast, so predstavniki upornih kmetov odgovorili, »da splošno nezadovoljstvo dejansko izhaja iz te- ga, ker ne sodijo, da bi bili še dolžni plače- vati zemljiškemu gospodu njegove pravice; nameravajo se obrniti do višjih oblasti, če naj dajatve obstanejo; če je takšen ukaz vla- de, so pripravljeni plačati, kar bo zemljiški gospod zahteval« (qu'effectivement le mé- contentement general provient de ce qu'ils ne se croyent plus obliges de payer le droit du seigneur, que leur intention est de s'ad- resser a l'autorité supérieure pour demander si cet impót doit encore exister et que si c'est un decret émané du gouvernment ils sont pres (sic) a payer ce que le seigneur exigera). Ko so jih vprašali, kakšne utemeljene razlo- ge imajo, da lokalnim oblastem ne zaupajo, so odgovorili, »da so pod avstrijsko vlado njihovi zemljiški gospodje počeli, kar so ho- teli, da pa ima nj. vel. Napoleon drugačen sistem, da sicer redno plačujejo davke in da jim je povrh naložena še tlaka za popravilo glavne ceste ter da ne morejo izpolniti, kar njihov zemljiški gospod zahteva« (que sous le regne d'Autriche leurs seigneurs faisaient ce qu'ils voulaient, mais que S. M. Napoleon avait un autre Systeme, que d'ailleurs ils payent régulierement leurs contributions, qu'en outre ils étaient encore surcharges des corvées de grande route et qu'ils ne pouvai- ent pas suffir a ce que leur seigneur voulait exiger d'eux). Na vprašanje, če poznajo od- lok generalnega guvernerja Bertranda z dne 4. junija 1812, kakor jim ga je v kranjskem jeziku objavil pred oltarjem njihov župnik, so kmetje odgovorili, da med njimi ni niko- gar, ki bi tega dekreta ne poznal, da pa se mu nočejo podrediti, »ker jim ni treba biti podložen dvema gospodarjema, ker morajo plačevati ali cesarju ali zemljiškemu gospo- du, ne pa obema« (par ce qu'ils ne doivent pas étre tributaires a deux maitres, qu'ils doivent payer a l'empereur ou a leur seig- neur mais non a tous les deux) in da se pri tem sklicujejo na prejšnji odlok maršala Marmonta z dne 16. julija 1810. Komisija jih je pozvala, naj prisežejo, da bodo spoštovali zakone, se podredili vladi in njenim orga- nom, se mirno vrnili na svoje domove in po- čakali na odločitev najvišje oblasti. Vse to so bili zastopniki podložnikov pripravljeni sto- riti, vendar s pogojem, da bo člen, ki jih obvezuje plačati zemljiškemu gospodu, pri tem izvzet (a condition que Particle qui nous oblige de payer a notre seigneur sera exclu). Predstavnik oblasti jih je zatem ostro poka- ral in jim povedal, da med suvereno oblastjo in njenimi podrejenimi ni mogoče postavljati pogojev, pod katerimi bi ubogali vladine za- kone, in jim je dal nekaj časa, da bi spremenili zadnjo izjavo. Kmetje so na to odločno od- govorili, da ne morejo plačevati zemljiškega in premoženjskega davka pa še gospoščin- skih pravic obenem. Ko so bili tretjič po- zvani, naj popravijo svojo izjavo, so pod- ložniki rekli, da si pridržujejo dati odgovor kranjskemu intendantu ali pa predstavniku vlade Ilirskih provinc, hkrati pa da prosijo, naj jih do dokončne odločitve ne silijo k plačevanju z nastanjanjem vojakov (par voie garnisaires).i9 Zasliševalcem so kmetje ob- ljubili, da se bodo odpravUi v Ljubljano pred intendanta že naslednji dan 20. junija:. De- jansko je prišlo 21. junija v Ljubljano 12 odposlancev; intendantu so predali, kakor so bili obljubili, tri može, ki so jih hotele oblasti nekaj dni poprej aretirati. Tudi pred inten- dantom so vztrajali pri svojih stališčih o pla- čevanju fevdalnih dajatev. Vrnili so se do- mov; ker pa je Intendant medtem prejel ukaz generalnega guvernerja, da jih je treba pri- jeti, jih je ponovno poklical v Ljubljano, jih dal zapreti in 29. junija s spremstvom od- vesti v tržaške zapore, kamor so zatem pre- mestili tudi tiste tri, ki so jih bili 21. junija pripeljali v Ljubljano. Oblasti so začele s preiskavo, kdo je bil poglavitni organizator gibanja; upor se je medtem namreč razširil tudi v okolico Litije in Novega mesta. Proti fevdalnim obveznostim so se začeili upirati kmetje tudi drugod na Kranjskem (tako oko- li Podkorena na Gorenjskem) in v drugih deželah. Prišlo je tudi do spopadov in pre- tepov (rixes), kranjski policijski komisar Toussaint pa sklepa, da bi utegnue biti po- sledice resne, če bi bile oblasti, tako kot so bile v Višnji gori, uporabile le nenasilne ukrepe.2o Zal o razpletu dogodkov v Višnji gori in njeni okolici ter drugod, koder so se kmetje upirali, ne vemo ničesar. Sklepamo pa lahko, da so Francozi deželo naglo pomi- rili, kjer ni šlo drugače tudi z vojaško silo. Vsekakor so bile razmere do 1. julija že po- vsem urejene, saj Toussaint kakšnih nemirov v svojem poročilu sploh ne omenja več.^i Izvoljeni kmečki predstavniki merij višnje- gorskega kantona pa so še v začetku avgusta 1813, ko se je francoska vladavina na naših tleh že začela naglo približevati svojemu koncu, čepeli v tržaških zaporih. Tedaj jih omenja v svojem rednem poročUu komisar 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 Toussaint in priporoča, naj o primeru ob- vestijo generalnega guvernerja Fouchéja, da bo odločil o njihovi usodi. Zanje da se je zelo zanimal tudi Séguier, francoski konzul v Trstu.22 Fouché je dal jetnike izpustiti, kmetom in zemljiškim gospodom pa je hkrati priporočil, naj bodo strpni.^s ^ OPOMBE 1. O uporniškem gibanju 1809 prim. August Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, IV. Theil, Laibach 1876, str. 293—304; Josdp Mal, Zgodovina slovenske- ga naroda. Najnovejša doba, Celje 1928 si., 61—64; o uporu pri gradu Hošperk in v Bi- stri na Notranjskem Stane Granda, Notranj- ski kmet in Francozi, Notranjski listi III/1986, str. 61—66. — 2. Prim. Zoisovo pismo Erbergu z dne 14. aprila 1810, v: France Kidrič, Zoisova korespondenca II, Ljubljana 1941, str. 149 do 152. — 3. J. Mal n. d., str. 106. — 4. Prav tam; Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega na- roda V, Ljubljana 1961, str. 116 oz. Ljubljana 1974 str. 186. — 5. Archives Nationales, Paris (naprej: AN), F' 6553, Extralt des rapports de police de la lere quinzaine de juin 1812, dto. 20. junij 1812: Des hommes mal intentionnés avaient suggéré aux paysans de la Camiole que par la mise en activité des lois frangaises, ils étaient dispenses de payer les corvées et rede- vances seigneuriales; on avait répandu de faux actes du gouvemement qui en défendaient le payement. Les paysans ayant ajouté foi a ces suggestions, il y avait eu des rassemblements qui auraient pu prendre un caractere sérieux. Mais un arrété pri par le gouverneur general et l'arrestation de quelques indlvidus ont rétabli l'ordre et tout porte a penser que ce moment d'erreur n'aura aucune suite. — 6. J. Mal. n. d., str. 108. —• 7. Chabrolovo pismo notranjemu mi- nistru, dto. 29. april 1813, AN, FIE 61, objavila Monaka Senkowska-Gluck, Gradivo za zgodovino agrarnega sistema v Ilirskih provincah, ZC XXVII /1973 str. 16. 8. Fouchéjevo pismo Napoleonu, dto. 13. oktober 1813, AN, AF IV, 1713, ob- javila Senkowska-Gluck, n. d. str. 17—18. 9. AN, FiE 62 hrani kopije poročil petih inten- dantov. Manjka le poročilo o provinci Kranj- ski, ker je bil novi Intendant v njej le drugo polovico leta 1812. Zanimivo je, da je Chabroi poslal poročila v vednost notranjemu mini- stru šele 23. julija 1813, po tem, ko je že do- bro vedel, da tudi cesar sam v danih razmerah nasprotuje odpravi fevdalizma v Iliriji (prim, spodaj). Poročila je objavila Senkowska- Gluck, n. d., str. 6 si. 10. Prim. Chabrolovo pismo generalnemu direktorju računovodstva občin pri francoskem notranjem ministrstvu, dto. 29. september 1812, AN, FiE 67 in Chab- rolovo pismo notranjemu ministru, dto. 29. april 1813, AN, FIe 61. Obe je objavila Sen- kowska-Gluck, n. d., str. 15, 16. 11. Citirano Chabrolovo pismo notranjemu ministru, kot v op. 10. 12. Osnutek dekreta (projet de décret) omenja večkrat v svoji korespondenci Chabroi, tako npr. v odgovorih, ki jih je poslal na po- ročila o stanju uprave v provincah leta 1812 (prim. op. 9) intendantom Istre (dto. 8 maj. 1813), civilne Hrvatske (dto. 12. maj 1813) in Koroške (dto. 26. maj 1813). Ti dokumenti, ki jih avtorica ni objavila in jih ne omenja, jasno dokazujejo, kako vztrajno in obsežno akcijo za odpravo fevdalizma je v tem času vodil generalni intendant Ilirskih provinc. Hranijo jih v AN, FIE 62. Osnutek dekreta sicer omenja tudi J. Mal, n. d., str. 106. — 13. Tako omenjeno Fou- chéjevo pismo cesarju, gl. op. 8. — 14. Chab- rolovo pismo generalnemu guvernerju Junotu, dto. 15. junij 1813, spodaj v celoti objavljam, ker je v neposredni zvezi s kmečkim uporniš- kim gibanjem v višnjegorskem kantonu (gl. op. 17). Senkowska-Gluck le površno povzema del vsebine (n. d., str. 16). — 15. Prim. Extrait des rapports des police de la seconde quinzaine de septembre 1812, dto. 14. oktober 1812, in poročilo generalne inšpekcije cesarske žandar- merije policijskemu ministru, dto. 9. oktober 1812, oboje v AN, F' 6553. — 16. Extrait des rapports de police du ler octobre au ler de- cembre 1811, s. d., Bertrand ga je poslal po- licijskemu ministru v Pariz z dopisom dto. 18. december 1811, AN, F' 6553. — 17. Arhiv SR Slovenije, Ljubljana (naprej: AS), Glavni in- tendant Ilirskih provinc (1809—1813) (naprej: GI), f. 41, pp. 876—877, Chabrolovo pismo ge- neralnemu guvernerju Junotu, dto. 15. junij 1813: »Dans quelques communes de la basse Camiole, notamment dans celle de Sittich, les habitants souffrent impatiemmient le poids des redevances seigneuriales. De nombreuses re- clamations me parviennent et je ne me dissimu- lo pas que le cultivateur qui a a payer en meme temps et la contribution fonciere et la rede- vance qu'il doit a son seigneur, trouve avec peine les moyens de pourvoir a sa subsistance et a celle de sa famUle apres avoir satisfait a ces différentes obligations. Dans un rapport gene- ral sur l'administration de ces provinces que j'ai adressé a M. le Ministre de l'Intérieur, je lui ai présente ces considerations, mais S.[a] M.[ajesté] ayant jugé a propos de ne rien chan- ger dans ce moment au systeme établi dans les provinces, il importe de prendre toutes les mesures propres a le maintenir jusqu' a ce qu'il lui ait paru convenable ou d'abolir les prestations féodales, ou d'offrir a ceux qui ont a les supporter, les moyens de les racheter. Dans le courant de l'année damiere, les mur- mures avaient mis un caractere d'opposition qui pouvait donner a l'administration des cra- intes sur leurs suites. Mais j'ad eu Ideu de m' appercevoir par les rapports de M. l'Inten- dant et de M. le Subdélégué de Neustadt, que le mécontentement n'avait pas tant pour cause le poids des redevances, que les instigations de quelques esprits inquiets qui prechent la dé- sobeissance aux loix et le refus du payement non seulement des redevances féodales, mais encore des impots dus au gouvemement. M. rintendant me signale comme les plus dan- gereux les nommés Joseph Marintschitsch, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 37 Marc Kosleutschar, et Mathieu Urbas, tous trois habitants de la commune de Sittich. Votre Excellence pensera sans doute qu'il est impor- tant de prevenir les suites que pourraient avoir I'influence de ces individus sur l'esprit du people; et Elle eroira peut étre devoir les faire arreter par mesure de haute poldce«. Na p. 876 marginalna beležka guvernerja Junota: »Le 17 juin rep. a M. Tint. Gal et donne au Commie Gal de police de la Camiole l'ordre d'arréter les trois instigateurs de la désobéissance aux lois«. — 18. Pismo generalnega inšpektorja ce- sarske žandarmerije notranjemu ministru dto. 3. julij 1813, AN, F' 6553. Priložena mu je ko- pija zapisnika zaslišanja 13 kmečMh zastop- nikov v Višnji gori, dto. 19. junij 1813; Extrait des divers rapports a soumettre a S. E. le Ministre de la police generale de l'Empire, s. d-, AS, Gi, f. 39, pp. 272—279. — 19. Zapisnik zaslišanja v Višnji gori, kot v op. 18. — 20. Extraits des divers rapports, kot v op. 18; pi- smo generalnega inšpektorja cesarske žandar- merije notranjemu ministru, kot v op. 18. — 21. Rapport de police pour la premiere quin- zaine du juillet 1813, s. d., AS, Gl, f. 39, p. 268. — 22. Rapport de police, dto. 4. avgust 1813, AS, Gl, f. 39, pp. 304—307. — 23. J. Mal, n. d., str. 109.