Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 » Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto I. - Štev. 29 Gorica - 17. avgusta 1949 - Trst Izhaja vsako sredo ^nciiini Itull Naša doba je izrazito »množična, masovna«. Posameznik se v množi: ci zgublja kakor zrno peska na ce? sti, kakor kaplja v luži. Vse hoče biti množično. Imamo množične se: Stanke, množične manifestacije, množična zborovanja, množične on ganizacije... Tako je nujno prišlo tudi do množične filozofije in do ka je že kar sram, imeti o stvareh množičnega prepričanja. Posamezni: lastno, mnenje, držati se lastnega pre: pričanja, verjeti lastnim očem in uše: som, misliti po logičnih pravilih, priti do zaključkov, ki niso množični... V krščanskem razodetju naletimo tako rekoč na vsaki strani na obsod-■ bo tega množičnega kulta. Samota, ne množica je mati velikih idej, začetnica slavnih del. Mojzes je dob go vrsto let preživel v sa7 loti, pre: den je stopil na čelo izraelskemu ljudstvu, ga izpeljal v svobodno do: movino ter mu dal postavodajo, ki je ostala slavna v zgodovini. Pre: roki stare zaveze so se v samoti pripravljali na svojo težko nalogo učiteljev in svariteljev. Zadnji med njimi — Janez Krstnik — je že mlad sel v puščavo. Jezus Krtstus sam se je 40 dni postil v puščavi, Predno je nastopil svoje javno po: slanstvo. Največji med njegovimi apostoli, Pavel, je pred svojim na* utopom prebil tri leta v arabski Puščavi. V srednjem veku so naj’■> večji kulturni delavci prihajali iz samote puščavskega ali samostanske: ga zatišja... Antikrist ne mara samote. V s a: 'noti sc njegovi nauki razblinijo v goljufne mehurčke iz mila. V samoti s® razlete njegovi obeti kakor fata niorganu. V samoti-se pokaže, da je °n duh teme in groze, sovražnik človeške sreče. Njegov element je hrup in šum velikih množic, ki v laktu ponavljajo slepilna gesla in morejo v raztresenosti doumeti njih pra. ega pomena. Od takega hrupa omamljen je slovenski pesnik pel: »Ljubim jih, s hrupom in šumom, ta velika mesta; skoznje v svobodo, skoznje v bo: dočnost gre cesta. ..« Pa ni bilo res. In se je izkazalo, da cesta v lobodo in boljšo bodočnost ne vo= po ti strani. In vendar so stotine ^'Hjonov ljudi v ti zmotni veri. Množični kult je ponižanje člos X'eške osebnosti. V množici se člo: Vek utaplja, izgublja neodvisnost in 6v'obodo, ki mu po naravi gre kot Pametnemu bitju, šum in trušč ga ^arrii, ne s[j$j ve£ svoje lastne X>eK0, ne sliši rešilnih klicev in opo: 'rtov; omami g a tako, da niti go: V°riti ne more več prav in po pa: l>lel’■ ampak le po taktu množične fonke. , krščanstvo pa hoče imeti človeka l^Ostegu takih spon. da se more duh ^ '8oti h večnim idejam, volja za: JePeneti po vekotrajnih vrednotah. f samoti premišljevanja naj tako °č izgine minljivi svet, da ost a: po besedah Terezije Velike Razgled po svetu Al. še: Bog in duša. v . si že bil pri zaprtih duhovnih ®lah? proč od vsakdanjih opravil, jc|0<“' od radija in časopisa, proč od *petavih znancev’ in puhlih pogo: n Poskusi enkrat. Samota je 1 hi ja pot k Bogu. Trgovska pogodba med Italijo in Jugoslavijo Italija in Jugoslavija sta pod-; pisali trgovinsko pogodbo, ki je veljavna za leto dni in določa izmenjavo blaga v obeh smereh v skupni vrednosti 54 milijard lir. V zvezi s podpisom te pogodbe je dal .italijanski! zunanji mu listu »Corriere della Sera« minister grof Sforza milanske-daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: »Ne smemo pozabiti, da je Tito socialist, ki hoče predrugačiti svoje ljudstvo. Ne verjamem, da bi Tito izdal svoje ideale ... Nihče naj ne misli, da bi se Tito preusmeril na Zahod« ... Tistim, ki si delajo še kake utvare, da bi se Tito spreobrnil od komunizma, je sam jasno povedal, kai misli, v govoru predstavnikom svoje armade v Skopi ju, ko je rekel: »Enkrat za vselej je treba vedeti, da se mi nahajamo' v taboru demokratičnih in socialističnih (to je komunističnih) sil, predvsem pa v vrsti socialističnih držav. Mi smo dosledni iti zvesti socializmu, leninizmu in stalinizmu (torej temu, kar je sv. stolica pred kratkim jasno prepovedala katoličanom pod kaznijo izobčenja) itn ne odstopimo niti za korak od teh znanosti in nikomur ne dovolimo, da bi izmaličeval njihovo praktično uporabo«. „Mir se utrjuje* Generalni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je pred par dnevi v nekem svojem govoru izjavil, da so po njegovem mnenju vsi odgovorni državniki trdno odločeni preprečiti novo vojno in bodo zato napeli1 vse s:»le, da ohranijo mir. »Menim, da se bo nadaljevalo olajšanje mednarodne napetosti, ki se je lahko ugotovilo zadnje mesece.« Organizacija ameriških vojaških sit Z namenom, da bi se dosegla večja enotnost ameriških oboroženih sil, je bil sklenjen nov poseben zakon. Na podlagi tega zakona je predsednik Truman imenoval generala Omarja M. Bradleva za predsednika načelnikov glavnega stana Združenih držav. Bradleyu, ki je bil do sedaj načelnik glavnega stana vojske, bodo odslej podrejeni admiral Luis Denfeld, načelnik glavnega stana mornarice, getu ral Hot Vandenberg, načelnik letalskega glavnega stana in novi načelnik glavnega stana suhozemskih vojaških sil. Brad-leyeva naloga bo doseči tisto večjo enotnost oboroženih sil, ki jo predvideva zgoraj omenjeni zakon. Bradley je bil imenovan za načelnika glavnega stana vojske januarja 1948. Od preteklega februarja dalje je predsedoval načelnikom glavnih stanov začasno general Eisenhovcr, kateremu je Truman poslal zdaj pismo, v katerem se mu zahvaljuje za vse njegovo delo. Za hitro rešitev vojaške po-j moči Evropi Pred ameriškima senatnima odboroma za zunanje zadeve in za oborožene sile so govorili vojaški načelniki Združenih držav in obrambni minister ter se izjavili za hitro odobritev programa vojaške pomoči. Obrambni minister Johnson je izjavil, da bi vojaški organi pristali na nakazilo 60% vsote v gotovini, ostalih 40% pa naj bi se ilzdalo v obliki odobritve pogodb na breme proračuna prihodnjega proračunskega leta. Načelnik generalnega štaba vojske general Omar Bradlev je govoril v imenu vseh načelnikov glavnega stana. Izjavil je, da bo obrambni svet 12 držav Atlantske pogodbe pričel poslovati v treh ali štirih mesecih. Odobritev programa vojaške podpore — je nadaljeval — pa bi medtem koristila morali narodov zahodne Evrope in pospeševala njihov program samopomoči. Bradlev je nadalje izjavil, da bodo dišave. Z-ahodne zveze (Velika Britanija, Francija in države Beneluxa) tvorile jedro I evropske obrambe. Ugotovil je, j da občuti Francija po zadnji vojni močno pomanjkanje orož-| ja in da bo zato predmet posebne pozornosti v okviru programa vojaške pomoči. Ameriška Bela knjiga o Kitajski Ameriško zunanje ministr-| stvo je objavilo 1000 strani ob-' segajočo Belo knjigo o Kitajski. Knjiga opisuje položaj na Kitajskem zlasti v zadnjih petih letih in nakazuje, kakšno politiko bodo Združene države vodile v bodočnosti do te države. »Srce Kitajske je v komunističnih rokah«, pravi knjiga. »Nacionalistična vlada ne bo mogla braniti niti' južne Kitajske pred komunistk Krivdo za poraz nosi v veliki meri podkupljiva Čang-kajšekova vlada in Sovjeti, ki so podpirali kitajske komuniste. Združene države niso mogle ničesar storiti za rešitev Kitajske in morajo zddj motriti na položaj tako, kakršen dejansko je. Če pa bi kitajski komunisti skušali napasti kako sosedno nekomunistično državo, jih a-meriška Bela knjiga svari, da bi to pomenilo kršitev načel listine Združenih narodov in bi morale nastopiti proti njim Združene države, kakor tudi ostale članice Združenih narodov.« Evropski svet Evropski svet, ki od 7. t. m. zaseda v Strasburgu, obstoji iz dveh teles, te ministrskega odbora, ki ga tvorijo zunanji ministri desetih držav, sedanjih članic Združene Evrope, in iz posvetovalnega zbora, ki ga sestavljajo parlamentarci teh držav (87 po številu). Ministrski svet je trenutno še jedro te nove organizacije, zbor državnih poslancev in senatorjev, ki so jih imenovali parlamenti včlanjenih držav, ima samo posvetovalni glas. Ministrski odbor, v katerem sodeluje tudi zunanji minister grof Sforza, je začel s svojim delom 7. t. m. in določil dnevni red »posvetovalne skuščine«. Ta se je sestala 10. t. m. Slavnostni otvoritveni seji tega izrednega zborovanja, ! kateremu je svetovni tisk "nadel i ime »evropski parlament«, je ! predsedoval stari francoski politik Herriot. Za predsednika je bil izvoljen Belgijec Spaak. Pod vodstvom borbenega Churchilla je posvetovalna skupščina ♦okoj zahtevala razširjenje svojih pravic in samostojnost dela. Iz življenja Cerkve Protestanti in komunizem Zastopniki protestantskih cerkev, ki so se pred kratkim zbrali na kongresu v Chichestru, so enoglasno izjavili, da se komunizem na noben način ne more skladati s krščanstvom. Na vprašanje časnikarjev je poglavar chichesterske cerkve dr. Bell izjavil, da po njegovem mnenju noben član krščanske cerkve ne more biti član komunistične partije, ker je nauk te slednje neskladen s krščanstvom. Dr. Fielbor. predsednik norveške cerkve, ie pritrdil, da ni mogoče biti kristjan in Istočasno slediti totalitarnim naukom. Tudi dr. Frej iz ZDA je dal slično izjavo, češ da kdor resno pre-motri vprašanje, bo spoznal, da se človek ne more istočasno proglašati za kristjana in komunista. Kot se vidi iz teh izjav, se večina protestantskih cerkva lijema s katoliško cerkvijo v obsodbi komunizma1. Če bi' imeli oni kako osrednjo oblast, bi prav tako izobčil] komunistične privržence iz svoje srede, kakor jc to naredil sv. oflcij v Rimu. Tudi vojaki v boju zoper izobčenje Na Češkem ie zadnji dekret sv. oficija, ki je izobčil komuniste iz sv. Cerkve, zelo razburil duhove v vladnih in partijskih vrstah. Najprej so prepovedali, da nihče ne snic dekreta prebrati v cerkvi, nato da nihče ne sme dekreta Izvajati, sedaj so pa poklicali na pomoč še vojake. Obrambni minister Svoboda ji v posebnem proglasu povabil vojsko, naj podpre vlado v ostrem boju zoper Cerkev. Nasvetoval je tudi, naj se vpišejo v vladno katoliško akcijo. Medtem pa je generalni vikar iz Litomeric vrnil ministrstvu dekret, s katerim se prepoveduje izvajanje določil o izobčenju komunistov, z izjavo, ki med drugim pravi: »Ne znamo prebrati vašega podpisa. Potem pa vas tudi vprašujemo, kaj se vtikate s svojim »katoliškim konzisto-rijem« v zadeve Cerkve?« Naučilo ministrstvo ie tudi dalo v tem boju svojo pomoč ter zaukazalo vsem veroučiteljem, da položijo prisego zvestobe državi in Socializmu. V zahvalo pa> jim je plače več kot dvakrat povišalo. Ali bi ne bil tukaj zelo na mestu protest »Pr. dnevnika« zaradi takega- favoriziranja ve-rouoiteljev na račun ubogih delavcev? 600 letnica smrli bi. Bertranda Kmalu bomo praznovali 600 letnico smrti oglejskega patriarha bi. Bertranda, ki so ga zahrbtni morilci usmrtili na potu pri RPchinveldi (Furlanija) 6. junija 1351. BI. Bertrand ie bil velik in svet patriarh, ki je predvsem skrbel za preprosto ljudstvo. Zato se je tudi zameril plemenitašem, ki so ga dali zahrbtno umoriti. Videm in Spi-limberg se že pripravljata na praznovanje te stoletnice. Napovedujejo pa, da bodo prišli romarji tudi iz Tolose (Francija), odkoder je bil patriarh doma. Sedmo poročilo gen. Aireya General Airey je objavil sedmo poročilo a upravi anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja za čas od 1. aprila do 30. junija 1949. Poročilo obsega] običajni okvir in so nanaša na politična, gospodarska in finančna vprašanja. i Jasno je, da je noročilo sestavljeno tako, da v celotni črti opravičuje politiko Zavezniške vojaška uprave] ki se ravna po navodilih generala Aire-ya. Iz poročila je videti„■ da se Zavezniška vojaša uprava zelo trudi, za gospodarski, industrijski in finančni napredek Trsta. V uvodu omenja general Airey na kratko tudi upravne volitve. Na koncu je general dostavil svoje, zdaj že običajno, čeprav tokrat nekoliko omiljeno mnenje, da »bodočnosti Trsta ni iskati v tem, da M bil večna fragmentarna in nenaravna dr-žavd, ki ja je spravil v življenje vojni razkroj, marveč v skorajšnjem sporazumu med prizadetimi državami„ da se vrne Italiji«. Tržaške volitve tega mnenja niso potrdile, ker prvič to vprašanje pri volitvah sploh ni bilo postavljeno, drugič zato, ker pri volitvah ni prišla do izraza volja vsega prizadetega prebivalstva, saj so lahko, volili mnogi, ki Trsta že leta in leta niso videli, pravi Tržačani pa niso mogli voliti in tretjič zato, ker je kljub vsemu temu nad 40%: volivcev povedalo, da si želijo ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. ENAJSTA NED. PO BINKOSTIH Iz svetega evangelija po Marku Tisti čas je odšel Jezus iz tirskih krajev ter šel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. In pripeljejo mu gluhonemega ter ga prosijo< da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil svoje prste v ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, vzdihnil m mu rekel; Efeta — to je: Odpri se! — In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je prav govoril. Zapovedal jim je. naj nikomur ne pravijo; pa bolj ko iim je prepovedoval, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: Vse je prav storil: gluhim je dal, da slišijo, nemim, da govore. Za telesno in razumno bitje, kot je človek, je gluhonemost zelo velika nesreča. To so dobro vedeli usmiljeni sorodniki in prijatelji gluhonemega iz današnjega evangelija, ki so ga pripeljali pred Jezusa s prošnjo, naj bi položil roko nani in ga ozdravil. Kako so cenili dar govora in sluha, so pokazali po ozdravljenju, ko so na vso moč razglašali storjeni čudež ter strmeli, govoreč: Vse je prav storil: gluhim' je dal, da slišijo, nemih, da govorijo. Jezik je za nas najodličnejši oddajni aparat, s katerim oddajamo svoje misli drugim ljudem. Ušesa so pa najvažnejši sprejemni aparat, s katerim sprejemamo misli drugih ljudi. Ta izmenjava misli prinaša ljudem neizmerno* veliko koristi, tolažbe, veselja ter vsestranskega napredka, ako so misli, ki si jih medsebojno izmenjujejo, zdrave, pametne, dobre, t. i. po božji volji. Če se pa mislil v pokvarjenem umu in spačenem srcu izpridijo in tako izprijene prenašajo od človeka do človeka, postaneta tudi darova govorice in sluha za človeka pogubna. Marsikdo ima dar govora, pa kaj mu to pomaga, ko narobe, nespametno, grešno, pohujšljLVo govori! Bolje bi bilo zanj, da bi ne govoril. Marsikdo ima tudi sluh in veliko posluša in sliši, pa kaj mu pomaga ta dar, če svoja ušesa odpira le nespametnemu govorjenju, medtem ko jih morda v svoji izprijenost: vprav trdovratno zapira dobremu, izpodbudnemu in svetemu govorjenju! Ali ne bi bilo bolje zanj, da bi Stvarnik nikdar ne spregovoril nad njegovimi ušesi besede »Efeta«, odpri se? Torej darova jezika in sluha nam postaneta zares dragocena šele tedaj, ako prav govorimo in prav slišimo in poslušamo. O vseh božjih darovih velja to, da so nam resnično koristni le tedaj, ako Jih prav, t. j. po božji volji uporabljamo; v nasprotnem primeru nami postanejo pogubni. To je potrdil Jezus sam, v današnjem evangeliju. Ko je bil gluhonememu odprl ušesa in razvezal jezik, je ta ne le slišal in govoril, ampak evangelij pravi, da je »prav« govoril. Na svetu je vse polno ljudi, ki gladko govorijo, a le redkokdaj kako stvar »prav« povedo, ker imajo od današnjih zmot glavo vso zmedeno. Poznamo pa gluhonemega, ki se je naučil v gluhonemnici za silo govoriti. Ta le malo in s težavo govori, toda kar govori, govori »prav« in brez napak zoper človeško zdravo pamet in božje razodetje. To pravilnost v poslušanju in govorjenju bi mu mogli zavidati milijoni navidezno zdravih ljudil In ti? Ali govoriš prav? Resnično? Pošteno? Krščansko? Pogumno? Za čast božjo in zveličanje bližnjega? In kako poslušaš? Da si kaj dobrega ali morda le kaj slabe- i ga zapomniš? Da spoznaš resnico, alii morda samo zato, ! da se v zmoti in hudobiji potrdiš? Tu pa tam ti tako izpraševanje vesti ne bo škodovalo. Socialna šola Stara zgodba za (KONEC) Globoko je zdrsela uradna Francija na poševni deski revolucije. Odpovedala se je Bogu. Strašna blaznost je zajela voditelje in pariško pocestno množico, tako, da se ie že samemu Robespierru zdela stvar neumna in nevarna. Da bi napravii konec tej tragični komediji, se je iznebil nekaterih svojih tekmecev Dantona in prenapete zev, Heberta, s tem, da iih je dal obglaviti na morilnem odru, kjer so prej padale tolike nedolžne žrtve revolucije. Uvidel je, da z boginjo »Razuma« ni bile doseženo nič drugega, kot da je množica popolnoma podivjala in se poživalila. Zato je ukazal zbornici, naj izglasuje novo postavo. In takoj so dekretirali: Nad nami biva Najvišje bitje, ki ie Bog, in naša duša je neumrljiva. Robes-pierre sam ie vodil v Tirlerij-skem vrtu kot veliki duhovnik prvo češčenje tega »Najvišjega bitja« v spomladi 1794. A začel je prepozno krotiti revolucijo. Razpaljena in krvi-žejna množica se ne da tako hitro ukrotiti, kakor se da razdražiti1. Že v juliju 1794 je sedel Robespierre sam na zatožni klopi pred konventom, in 29. julija je bil z 71 drugimi revo-lucionarci tudi sam obglavljen. Je pač stara izkušnja, da revolucija žre svoje lastne starše. Ko se napije dovolj nedolžne in krivične krvi, počasi izplahne. Po Robespierrovi smrti so prišli na krmilo zmernejši in treznejši revolucionarji. V maju 1795 je zbornica izdala postavo, da se smejo cerkve uporabljati ne le za državne slovesnosti, ampak tudi za katoliško bogoslužje. Prikazali so se spet iz svojih skrivališč prvi duhovniki, najprej zapriseženi, ki jih pa ljudstvo ni spoštovalo, nezapri- seženi pa so morali ostati še vedno v ozadju, ker zanje ni veliala še nova postava. Šele ko je Napoleon Bona-parte 9. novembra 1799 nastopil vlado v Franciji kot prvi konzul in uvidel, da ni mogoče voditi ljudstva brez vere in pomoči Cerkve, je začel s sv. stolico pogajanja za konkordat, ki je bil končno 15. avgusta 1801 podpisan in je vrnil Franciji verski mir. To staro zgodbo francoske revolucije smo hoteli našim bralcem napisati, da se ne bodo čudili, ako kaj podobnega doživljajo in bodo še doživeli v današnji revoluciji, v katero se ie vrgel četrti stan — ročni delavec, da bi dosegel pravico tudi za se. Pa spet ponavlja pod vodstvom voditeljev — brezbožnikov iste napake, ki jih je delal tretji stan pred 170 leti. Proč z Bogom, proč s Cerkvijo! so si izbrali za bojni klic. — Ne Bog ne Cerkev nista delavstvu nič na poti do njegovih upravičenih ciljev. Bog bi ne bil Bog, ako bi ne terjal pravice za vsakega človeka, ki je njegova stvar. Cerkev uči že 19 stoletij, da je delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati vnebovpijoč greh. Od Leona XIII. dalje kaže delavstvu pot, kako bi brez strašne revolucije prišlo do pravične plače, zdravega stanovanja in starostne preskrbe. Pa je žalostno dejstvo, da Cerkve niso hoteli poslušati ne kapitalisti, ki se krčevito drže svojih predpravic, a tudi ne delavci, ki so se Cerkvi že tako odtuiili da se za njena navodila sploh niso brigali — po veliki večini. Za strokovna društva in delavske sindikate, ki so jih papeži ponovno priporočali, so se začeli prepozno zanimati in tako so postali lahek plen brezbožnih marksistov in leninistov, ki nočejo mirnega razvoja v človeški družbi, ampak nasilno revolucijo. Tudi ta zgodovinski prevrat se bo nekoč končal, in sicer z uspehom delavstva — pa ne na podlagi komunističnega totalitarnega gospodarstva, ker to le še boli zasužnji delavca,ampak na podlagi naravnih zakonov, ki jih vsebujejo desetere božje zapovedi. Zato bo moralo tudi delavstvo znova dekretirati, da biva Naivišje bitje, Bog, in da je temu Bogu človek vsled. svoje neumrljive duše odgovoren za svoja dejanja. Tedaj se bo začelo oblačno nebo revolucije znova jasniti. Koledar za prihodnji teden 21. avgusta. NEDELJA. Enajsta pobinkoštna. Ivana Chamtal (izg. Šantal). 22. PONEDELJEK. Srce Mariji* no. — Timotej, Hipolit, muč. 23. TOREK. Filip Benicij, spozn. 24. SREDA. Jernej, apostol. Ta apostol je imel dve imeni: Natanael in Bartolomej (Bortolo). Slovenci pa smo ga nekoč zamenjali s cerkve* nim učenikom Irenejem ter mu po svoje prikrojili ime v »Jernej«. Na Tržaškem sta mu posvečeni župni cerkvi na Opčinah in v Barkovljah. 25. ČETRTEK. Ludovik (Ludvik), kralj. To je bil francoski kralj Ludvik IX., sin svete Blanke. Peljal je križarsko vojsko v Palestino, da bi svete kraje otel mohamedanskim Saracenom. Ob drugem takem poho* du je umrl od kuge, ki je kosila križarje. 26. PETEK. Cefirin, papež. 27. SOBOTA. Jožef Kalasancij, sp. Bil je doma na Španskem, deloval pa je največ v Rimu posebno za vzgojo mladine. Umrl je lota 1648. Naša kratka načelna razmišljanja o krščanskih pogledih na socialno in gospodarsko življenje se bližajo h koncu. Še nekaj načelnih ugotovitev, pa bomo zaključili našo »socialno šolo«, ki izhaja v »Katoliškem glasu« od njegove prve številke sem. Danes se bomo na kratko ustavili pri razmerju med državo in gospodarskim življenjem. Država, čuvarica pravičnosti in skupne blaginje, se mora zanimati tudi za gospodarsko življenje. Ce pa bi država odvzemala manjšim družbam, živečim na njenem ozemlju, tiste dolžnosti, ki jih te družbe lahko same izpolnjujejo, in jih pritegnila nase — kakor delajo desničarske ali komunistične totalitarne države — bi bilo tako početje krivično in škodljivo za zdrav in naravni družbeni red. Pravilno in modro ie zato, da država prepusti vodstvo mani važnih gospodarskih zadev manj važnim skupinam ali organizacijam, da bo sama lažje popolneje izpolnjevala tiste naloge, ki spadajo v njen izključni delokrog. Država naj daje takemu gospodarstvu le splošne smernice, pazi, da se ne izpridi, ga^ pospešuj e ali omejuje, kakor pač zahtevajo okoliščine in potrebe. Edino v toliko torej lahko država posega v živijeji.je in delovanje manj važnega gospodarstva. To poseganje se v pr- vi vrsti nanaša na zaščito človeškega življenja. 'Z ozirom na višji namen mora država skrbeti zn potrebno zakonodaio, ki ščiti delavca, omejuje število delavnih ur na dan, prepoveduje nočno delo, ukazuje nedeljski počitek, varnostne naprave po podjetjih, izdaja potrebne zdravstvene predpise in skrbi, da bodo delavci in nameščenci deležni bolniškega, brezposel-nostnega, starostnega in nokoj-ninskega zavarovanja. Država ima tudi pravico in dolžnost zagotoviti, da bosta v gospodarskem življenju zagotovljena pravičnost in dobra vera. Zato sme s polno pravico pobijati nedovoljeno špekulacijo in oderuške obresti. V času pomanjkanja mora skrbeti, da bo-.do^ najnujnejše potrebščine, pravično, enakomerno in po nizki, oblastno določeni ceni dostopne vsem potrošnikom in ne le ti-' stim, ki si jih lahko za drag denar kupijo. Država mora skrbeti tudi za to, da razne gospodarske družbe ne bodo slonele na goljufiji in škodovale dobrovernim članom. Zato mora izdelati točne predpise za ustanavljanje in poslovanje takšnih družb in strogo zahtevati, da se družbe po predpisih ravnajo. Paziti je treba zlasti na razne anonimne družbe, ki često skrivajo v sebi velike goljufije na škodo delničarjev in javnosti. Država načelno sicer prepusti vodstvo in lastništvo nod-jetij zasebnikom, zakonito pa lahko posega v njihovo delovanje v toliko, v kolikor jih ščiti pred tujo konkurenco (z zaščitnimi carinami itd.) ali jim pomaga do lažjega dostopa na tuje trge (s konzularno službo, trgovinskimi delegacijami, trgovinskimi pogodbami itd.) (I)alje) P1 P, b, N Co ra ni pr ne Siz SVETO LETO 1950 Sveto leto, ki ga je sv. oče proglasil letos na vnebohod s posebnim pismom (bulo), ima namen, da pozove ljudi ne samo k pokori in poboljšamju življenja, nego da jih tudi spodbudi k posvečenju življenja po besedah sv. pisma: »Posvetite se in bodite sveti, ker sem jaz svet, Gospod, vaš Bog.« Praznovanje svetega leta izvira iz judovske postave, ki je vsako petdeseto leto imenovala jubilejno leto. V tem letu so odpuščal dolgove, osvobojali sužnje in vračali nekdanjim lastnikom zemljo, ki so jo ta čas kupili. Beseda »jubilej« izhaja i'z judovske besede, ter pomenja ovnov rog, ki so vanj trobili da so ljudstvo zbirali na javne shode. V krščanski dobi so se jubilejna leta praznovala samo vsakih sto let. A prvo sveto leto, za katero imamo neovržnih dokazov, je sveto leto, ki se je praznovalo leta 1300. Proglasil ga je papež Bonifacij Vlil. Pravijo, da je tedaj prišlo dva milijona romarjev v Rim, med njimi tudi pesnik Dante. Čeprav je papež Bonifacij ukazal, da se sme praznovati sveto leto samo vsakih sto let, jo že eden njegovih naslednikov, papež Klement VI., določil, da bo sveto leto tudi leto 1350. Pravijo, da je to naredil na prošnjo pesnika Petrarke in pa svete Brigide, ki je s svojo hčerko sv. Katarino tudiii bila med romarji. Papeži1 so takrat bivali v Avignonu na Francoskem, zato je papež poslal posebnega kardinala v Rim, da je tam otvoril v njegovem imenu sveto leto. Toda da bi mogli ljudje vsakega rodu biti deležni1 izrednih duhovnih milosti svetega leta, so končno prišli papeži do tega, da so začeli praznovati sveto leto vsakih 25 let. Vendar« pa so bile včasih na svetu take razmere, da se niso mogla sveta leta vedno vsakih 25 let praznovati. Tako n. pr. leto 1800 ni bilo proglašeno za sveto leto, ker je takrat papež bival v pre gnanstvu na Francoskem. PraV tako niso praznovali svetega leta zaradi političnih neprilik leta 1850 im 1875. Mnogim iz-med nas pa so še dobro v spo-minu sveti leti 1900 in 1925. Poleg rednih svetih let praznuje sv. Cerkev tudi izredna jubilejna leta ob priliki kaki'1' izrednili dogodkov. Tako je H-pr. pokojni papež Pij XI. praZ' noval poleg rednega svetega leta še dve izredni sveti leti; 1929, ko je on praznoval 50-let' nico svojega mašništva, in i>;l 1933 v spomin na 19. stoletnic0 Kristusove smrti-. Na sveta leta se Rim vedno \ veliko skrbnostjo pripravlja, sal gre za, to, da sprejme in pr®' skrbi z vsem potrebnim mihi0' ne romarjev. Prihodnje leto ra' čunajo, da juh bo prišlo dv,J milijona. Zato so v Rimu usta' novili poseben odbor, ki je pr® vzel vso skrb za organizacij svetega leta. V vsaki deželi r so ustanovili posebne naro-dj? odbore, k,ii imajo nalogo, \ priredijo velika narodna roiflj nja za jubilejno leto v Ri!l. Vsako skupno romanje m()h imeti s sabo tudi duhovnika, [ pa naj nima tehničnega stva, temveč naj skrbi1 bolj 1 L čal Hi o vai b<>, Pa *‘t£ Poj ga Pije 1 q gi m tn k< za sk V °pa cctia ^bc *IEI Kt SVi Oj >a !n »Sa raj, '°tni boi * Je sob °rju I bt, O di »Ro, Po idit, i Vos H.. duhovni blagor romarjev. Sv. stolica tudi noče, da bi organizatorji imeli kake dobičke. Za-to mora biti svota za udeležbo tako preračunana, da se pokrijejo dejanski stroški, a nič več. Tudii ital. vlada se pripravlja na ta veliki dogodek katoliškega sveta. Pod vzela je vrsto javnih del v Rimu z namenom, da olajša življenje romarjev v svetem mestu. Tako n. pr. hitijo z deli pr>5 novi glavni železniški postaji, ki mora biti za sveto leto končana, da bodo mogli številni romarji kar najhitreje potovati'. Prav tako skuša železniško ministrstvo kar moči izboljšati promet na železnicah. Obljubili so tudi znatna znižanja za skupna romanja v Riitm (od 20 do 50 %). Potem Pripravljajo velike prostore za prenočišča, bodisi v Vatikanu kakor tudi drugod v Rimu. Napovedali so za jubilejno leto tudi razne mednarodne svetovne kongrese. Posebna novost za Rim pa bo nova podzemska železnica, ki bo prvič začela obratovati prihodnje leto. Vezala bo novi kolodvor s samostanom Tre Fontane. To železnico so začeli graditi že več let pred zadnjo vojno z namenom, da bi vezala postajo z veliko razstavo E 42. Sedaj pa bo prišla prav svetoletnim romarjem. Dolga je 9 km. Pridno gradijo tudi »Domus pacis«, hišo miru, in druge palače. Romarji bodo lahko obiskali' tudi nove grobnice pod baziliko sv. Petra, kjer so odkrili ostanke pokopališča, na katerem je bil pokopan sv. Peter. Na sveto leto se seveda pripravljajo tudi znameniti rimski »crceroini« (vodniki), ki vam za primerno napitnino govorijo vse jezike in vam razkažejo vse rimske znamenitosti od kapitolskih gosii in kloak do stebra bičanja v cerkvii sv. Praksede. Z eno besedo: Rimljani se pripravljajo s polno paro na sveto leto, mi se pa tudi začnimo pripravljati s tem, da bomo z liro k liri začeli zbirati potrebni denar za svetoletno romanje. Gospodarski listek Obseg Marshallovega plana K Marshallovemu planu je pristo* pilo 19 držav, in sicer: Anglija, Francija, Italija, Belgija, Luksem* burg, Danska, Nizozemska, Nor veš* ka, Švedska, Irska, Grčija, Švica, Avstrija, Portugalska, Turčija, I* slandija, Posarje in zavezniški Nemčiji (anglosaksonska in fran* coska). Torej vse evropske države, razen Rusijo in njenih satelitov, Špa* lije in Finske. Slednja bi prav rada pristopila, a je preblizu komunistič* nega raja, Španije zaradi njenega fa* šizma pa nihče ne mara. Delovati je začel Marshallov plan 1- aprila 1948 in po načrtu ho kon* čal 30. junija 1952. Do takrat bi se koralo gospodarstvo zgoraj imeno* Vanih držav dvigniti, da ne bi potre* kovale nobene pomoči več. Do tedaj Pa je pomoč res izdatna, in da bodo čitatelji imeli v tem pogledu nekaj Pojma, navajamo množine blaga, ki Ea dobi Italija v razdobju od 1. ju* ja 1949 do 30. junija 1950: Dobi 11 milijonov q žita, nad 1 milijon q bombaža, 27 milijonov q premo* ga, 25 milijonov q petroleja, 1.8 milijonov q železa in jekla, za 4.9 milijonov dolarjev mlečnih izdel* kov, za 6.1 milijonov dolarjev lesa, za 4.8 milijonov dolarjev kmetij* skih strojev. Vse to blago dobi Italija zastonj, r,r>a pa ga mora prodati po dnevnih tCr>ah, izkupiček pa se steka v po* ^ben fond (ERI’ — evropski rekon* strukcijski plan), katerega se potem porabi v Italiji za izsuševa* nje močvirij, za pogozdovanje, za melijoracije, za moderniziranje tvor* nic, itd. itd. Seveda Amerikanci kontrolirajo, za kaj se ta denar po* rabi. Za celotni Marshallov plan žrtvuje Amerika v celi dobi, to je v 4 letih, nad 20 milijard dolarjev, kar pomeni po tečaju 600 lir za en dolar ogrom* no svoto 12,000.000.000.000 lir ali dvanajsttisočmilijard lir. Zaključek Marshallov plan pa ne predvideva samo ameriške pomoči potrebnim, zgoraj navedenim državam: navede* ne države si morajo tudi medseboj* no pomagati: povečati morajo med* sebojno izmenjavo blaga in navezati zdrave gospodarske odnose. Če pa je gospodarstvo med državami te* sno, se samo ob sebi razvijejo tudi politične veze in danes se že govori o »Združeni Evropi«. Do te je sicer pot še dolga, a poslanci posameznih držav o tem že razpravljajo in rav* no v teh dneh zboruje prvi »ev* ropski parlament« v Strasburgu. Prvi korak k zdrušitvi bo skoraj gotovo odprava carinskih mej med država* mi. V tem pogledu prvačita Italija in Francija, ki sta že sklenila to* zadevni sporazum, ter Benelux (zveza med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom), ki je carinske me* Pri naši koloniji v Žabnicah Trst, 8. 8. 1949. Pravkar sem se vrnil z dvodnev* nega obiska pri naši šolski koloniji v Žabnicah. Pot me je prav za prav nanesla v ta prelepi kraj slučajno in priložnostno. Seveda sem kaj rad sprejel ponudbo dobrega prijatelja Zdenka iz Trsta, ki me je zapeljal s svojo novo »Miško« zadnje C se* rije v brezhibnem poletu čez Gori* co, Videm in Pontebo v Žabnice. »Glej jih, to so oni« rečem prija* telju, ko je naš avto pridrdral v Žabnice. Vračali so se ravnokar, kakor sem kmalu zvedel, s popol* danskega izleta v Ovčji vasi. Bili so v prekrasni dolini ob izviru Bele pod Montežen in Višem. »Danes jim bo teknila- večerja«, sem dejal prijatelju. Utrujenost, ki se je brala z mladih obrazov, bo že jutri imela dobre posledice v mladih, zdravih telesih. Njihove čiste in ne* dolžne duše se bodo za dolga leta, da, morda do konca življenja, na* pajale ob nepozabnih spominih na naravne krasote zelenih travnikov in žuborečih gorskih potokov, na opojne vonje smrekovih gozdov, na raznobarvne, tu sive, tam temne strmo, padajoče stene Montaža in Viša. Na vso to opojnost barv in vonja pa razliva sonce svoje blago* dejne žarke, ki titrajo v kristalno čistem ozračju. Nepozabna slika! Pomislim: Tu mora iz dna mladih duš zaoriti proti sinjemu nebu slo* venska pesem tja do belih hišic le* pe Ovčje vasi v zahvalo Stvarniku za tako doživetje. — Kolonija, ki sta jo organizirala Slovensko karitativno društvo in je že ukinil. Za gospodarstvom in politiko pa maršira vedno vojaščina. Amerika nudi že danes pomoč v orožju mno* gim državam, s^daj ie zaprosila za to pomoč Francija in v Aneriki baš razpravljajo v obeh zbornicah o vo* jaški pomoči Evropi. Polagoma se zapadna Evropa krc* pi: njeno gospodarstvo celi rane, medsebojni politični spori ponehu* jejo in se urejujejo. Danes je že gotovo, da če bi komunisti hoteli zavladati nad eno državo Marshal* lovega plana, bi naenkrat imeli proti sebi vseh 19 zgoraj imenovanih dr* žav z vso orjaško silo Amerike in njeno atomsko bombo vred. In pred atomsko bombo imajo komunisti strah, in velik strah, in še ga bodo imeli, četudi od časa do časa izne* sejo, da jo ima tudi Rusija, česar atomski strokovnjaki ne verujejo, Amerikanci pa tem manj, ker imajo take priprave, ki bi zaznamovale eksplozijo, kot zaznamujejo naši potresomeri vsak potres, četudi je na nasprotni strani sveta. Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta šteje v prvem tumusu okrog 100 dečkov (druga, dekliška kolonija bo štela približno ravnotoliko in bo šla v Žabnice po 15. avgustu t. 1.) Nastanjena je v ljudski šoli v Žabnicah. V zračnih in velikih učil* nicah so v lepih vrstnih redih po* stavljene železne postelje v dveh vrstah ena nad drugo. Otroci spijo pri odprtih oknih. Zrak je ponoči precej hladen, zlasti proti jutru po* stane že mrzel. Dečki se zarijejo v tople odeje in spijo do 7 ure zjutraj. Zanimala me je prehrana. Poprašal sem nekatere otroke ali so zadovolj* ni. Vsi so mi rekli, da je hrana dobra, obilna in tečna. Neki so bili popolnoma iskreni, pa so mi odgo* vorili: »Zares, tu je lepo, a tudi do* ma je lepo«. Pomislil sem, da se je takih že prijelo domotožje — želja po materinem objemu, sladkih be* sedah in vsakoterih slaščicah, ki jih seveda življenje v koloniji ne more nuditi. Bili so med temi 9 do 12 letnimi dečki tudi taki, ki so bili v dnevni borbi s svojimi razvajeni* mi ali pa nenavajenimi in občutlji* vimi želodčki. Večina njih pa bi ho* tela neprestano jesti. Zlasti jim ni bilo nikdar dovolj južine. Svež in čist gorski zrak jim dela velik apetit. Voditelji kolonije so imeli polne roke posla, da so vse to spravili v red in disciplino. Mislil sem, da ni lahko zadovoljiti vsakogar. Vendar je treba pomisliti, kolikšne žrtve so potrebne za ustanovitev take poletne kolonije, kadar ni na razpo* lago široke državne podpore. Drugi dan so otroci pod vodstvom svojih učiteljev romali na božjo pot na Sv. Višarje. Bilo je zopet pesmi in veselja. Kadar ni izletov v na* ravo, se otroci poučujejo v petju, v slovenščini in krščanskem nauku ali pa jim učitelji pripovedujejo le* pe pravljice. Bolj živahni pa se igrajo na dvorišču okrog šole. Otro* ci so zdravi. Le eden deček je mo* ral prekiniti bivanje v koloniji. Moje kratko bivanje je žal bilo pri koncu. Moral sem se posloviti od svojega sinčka in ostalih. Še prej sem utegnil si ogledati Belopeška jezera, nad katerimi kraljuje Man* gart in njegova gorska skupina. Pre* daleč bi me zavedel opis te krasote. Ko bodo naši dečki videli še ta na* ravni zaklad, bo njihov spomin na bivanje v koloniji zares nepozaben. Pi stil sem jih vesele in razigrane. Zgrabila me je huda želja, da bi ostal taim en mesec ali dva. Ni bilo mogoče. Veselilo me je, da je to omogočeno našim otrokom. »Zbo* gom in na svidenje« sta mi donela še dolgo na poti nazaj po lepi Ka* nalski dolini. Kulturni obzornik NOVA REVIJA V Celovcu na Koroškem izhaja nova revija, ki jo izdaja Mohorjeva družba. Ime ji je »Družina in dom«. Izhaja vsak mesec ter prinaša poljudno literarne članke, pesmi, povesti in podobno. Namen revije je, nuditi slovenskim družinam zdravo in zabavno čtivo. Prinaša tudi ilustracije, zlasti fotografije z lepe koroške zemlje. V prvi številki pove: »Družina in dom! Naslov prosvetnega mesečnika naše Mohorjeve družbe je hkrati naš delovni program in naša zaobljuba. Iz zdravih družin hočemo v zdravo narodno in božjo družino srečni bodočnosti nasproti!« No- vi mesečnik toplo pozdravljamo in mu želimo, da bi mogel uspešno vršiti med koroškimi Slovenci visoko nalogo, ki si jo je nadel. Romanje Matere božje po Tržaškem Začetek na Opčinah Zadnjo nedeljo so se začeli veliki dnevi marijanskih slavnosti na Tr* žaškem. Prva slovesnost na Opčinah se je zvršila v tako velikem obsegu in tako lepo, da tega nihče ni pri* čakoval. Kljub dežju se je openska cerkev napolnila do zadnjega kotič* ka. Po lepem nagovoru je gospod kanonik Kramarič v škofovem ime* nu blagoslovil prekrasni kip fatim* ske Matere božje. Koj nato se je razvila ogromna procesija, kakršne zelo verjetno še na Opčinah ni bilo. Iz vse procesije je dihala pristna pobožnost krščanskega ljudstva, ki spremlja svojo Pomočnico na nje* nem kraljevskem zmagoslavnem po* hodu. Več skupin je molilo sv. rožni venec. Marijine pesmi so odmevale med okrašenimi hišami. Vas je kra* silo več lepih, preprostih slavolokov. Ob vsej poti skozi vas je bilo zelo veliko gledalcev, ki so se lepo kr* ščansjvo obnašali. Kip so nosila be* looblečena openska dekleta. Na me* ji župnije so sprejeli Marijo repen* taborski verniki. Tam je prva po* staja na dolgem romanju, ki ga bo naredila milostna fatimska Kraljica po tržaških slovenskih vaseh. Naj bi bilo Marijino romanje v veliko du* hovno korist in tudi čast vseh tr* žaških župnij in vasi! Možje in fantje! Ne pozabite na duhovne vaje, ki bodo za vas v goriškem malem se* menišču od 3. do 7. septei»bra. V molku in tišini raste, kar je božjega! Za vpis se oglasite pri domačem dušnem pastirju, ali pa pišite narav* nost v Gorico: msgr. Novak Alojzij, Corte San Uario 7, Gorica. L’ ERMITE 6IERRE Kako sem ubila svojega otroka ŠESTNAJSTO POGLAVJE v.^jec se je ravno bril, kar sc usta« 'n zamahne z britvijo: '‘Salament! Ali prav slišim ali mejijo ušesa? Zdi se mi, kakor da ”**>inik prepeva neko pesem!« uoniinik se je res vračal z jutra* ^ sprehoda in je bil silno veesl, Je slednjič vendarle prišel sam s°boj na jasno; po nasipu ob in mimo ujčevega okna je ve* 0 Pel patronaško koračnico: Odrešenik, sem sklenil že: darujem svoje Ti srce! ^ (>žica!« vzklikne ujec skozi od* jlo.a VTata, »Rožica, pojdite sem, boste slišali svojega sina...« Wl'°SPa Yhold-V prihiti v jutranji az‘te, da vas ne, zagleda! ^ Zdaj pa vidim, da i Ali mu ni Dominik je stopal po drevoredu zelenih hrastov, ki rastejo okrog »Turkiza« in nadaljeval: Komu pa naj ga tudi dam, saj Ti si mi ustvaril ga da ni umrlo, si hranil ga s krvjo Telesa svojega ... »Saj je že čisto ob pamet!« za* mrmra mati. »Kje pa je neki spet bil? ... Kaj je tudi tam spodaj po* leg la Garennerie kakšen župnik pa kapelica? Da bi le skoraj doča* kali oktobra, potem upam, da se bodo vsi pobrali domov v Pariz. Tedaj pa se začne resno delo...! Res, da je še nekoliko mlad, a zato je še bolj nevarno, in najrajši bi ga poročila z Lolito, čim se mi ponudi piilika. Šele za tem bom imela mir... Končno pa smo drevi vsi povabljeni na večerjo k Presvesovim. Upam, da se bo tam pelo kaj drugega, ne take trapaste pesmi!« Tu vstopi Dominik, ki je takoj spoznal, da sta sc menila o njem; vendar ni maral nič povpraševati, zato ujec naglo roče: »Veš kaj, Dominik, naznanjam ti veselo vest, prav za prav dve: naj* prej, da smo drevi povabljeni na \ečerjo v »Ker*Mimie« ,.. Dominik ne reče ne bev ne mev. »Ali ti je všeč?« »Je in m!« »Meni se zdi Presvesova Lolitica prav prijazna!« »Nič ne rečem, da ni.« »Potem tudi ti tako misliš?« »Ravno tako!« »Torej?« »Torej?« »Poslušaj me, Dominik! Če bi bil jaz tako mlad, kakor si ti, pa tako bogat, bi dejal sam sebi; fant, živ* ljenje je kratko .. .ma ima danes več provincij: za Slovenijo, za Italijo, za Avstrijo, za Hrvatsko, za Bosno, za Severno in Južno Ameriko. Trenutno biva ju* bilantka v Lemontu v Združenih državah, kamor se je odpeljala z letalom ob smrti tamošnje provin* cialne prednice. Vrhovni protektor te slovenske sestrske kongregacije je kardinal Fumasoni * Biondi. Jubi* lantki iskreno čestitamo i.n ji želimo še mnogo blagoslovljenih let. „SOČA“ — komunističen list V uvodniku poslednjei »Soče« od' 13. t. m. je ta Ust jasno odkril svojo komunistično opredelitev irt\ s, tem pokazal\ da smo imeli prav, če smo ga uvrstili med prepovedane liste. Kdorf bere »Sočo«, smrtno greši. Čel jq še kdo, ki hodi k svj maši in k zakramentom, pa. bere »Sočo«, ali pr? njej celo sodeluje, je na napačni poti in napade: določbam sv. oficijay o katerih smo govorili, v prejšnjih naših številkah. Duhovniška vest Goriško stolnico je zapustil vikar č. g. Tarcisio Nardin, ki je šel za župnika v Campolongo. V stolnici je služboval 7 let in zapustil pri vseh najlepši spomin. Na novem mestu mu želimo obilo uspehov. Odškodnina žrtvam fašizma Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je pred dnevi izjavil, da bodo dobile žrtve fašizma v Nem* čiji odškodnino za utrpelo škodo. Nemške države v ameriški coni so sprejele zakon, ki dovoljuje plačilo odškodnine in določile, da bodo one poskrbele za potrebna denarna sredstva. John Mc Clov, visoki komi* sar za Nemčijo, je že dal ameriški vojaški upravi v Nemčiji navodilo, da odobri zakon v obliki, kot ga je sprejel Svet nemških držav ame* riške cone. Zgleda, da bodo dobili odškodnino Židje in nežidje, ki so pod nacistično strahovlado utrpeli škodo, tudi tisti, ki so Nemčijo zapustili. Pravično in .pošteno bi bilo, če bi se Amerikanci zavzeli tudi za tiste naše ljudi in naše ustanove, ki so na Goriškem in Tržaškem utrpeli škodo zaradi razbojniških akcij in nasikstev italijanskih fašistov. Ame* rikancem je bilo in je deloma še izročeno v varstvo naše slovensko ozemlje. Zato jo njihova dolžnost, da se tudi glede nas Slovencev izve* dejo vsi veljavni zakoni, tudi zakon o povrnitvi škode, ki nam jo je prizadejal divji surovi fašizem. V nasprotnem primeru bo zgodovina očitala ameriški upravi grdo pri* stranost in dvojno mero. Glavni odbor IRO je sklenil v Ženevi dne 7. julija 1949 sledeče * 1. Dne 31. avgusta 1949 je zadnji dan za vpis v IRO za one begunce, ki biivajo izven svojih držav. 2. 15. oktobra 1949 je pa zadnji' dan za vpis v IRO za one begunce, ki bi prišli čez mejo po 31. avgustu. Vsi: begunci, tudi oni, ki so optirali, a nimajo nobene možnosti', da bi se tu naselili, naj ne zamudijo roka za vpis v IRO. Zavedajo naj se, da ne bo nihče potem skrbel za njihovo emigracijo. i Če se pa kdo vpiše v IRO, ni s tem še rečeno, da bo moral odpotovati. IRO ne bo nobenega silil k emigraciji. Vsakdo, ko bo pozvan za emigracijo, se bo lahko odpovedal im bo s tem izbrisan iz IRO. Ne bo pa> nobene možnosti več, da bi se kdo vpisal po 31. avgustu. Ne čakajte zadnjega dneva za vpis! Višek podlosti V Grižah na Štajerskem so komu* nisti zagrešili podlost, ki si jo mo* rejo izmisliti res samo satanski možgani. Ponoči so podrli križ, nato pa so zvalili krivdo na tamkajšnje* ga kaplana g. Franca Bračiča, češ da je on to storil. Seveda so ga skupno z župnikom Jakobom Kosi* jem takoj zaprli. To je res višek podlosti in takšnih dejanj so zmožni samo na j več ji izvržki človeštva. Velike aretacije v Sloveniji Po vsej Sloveniji so komunisti zadnje dni aretirali na tisoče ljudi. Zaprli so celo vrsto ljudi, da jih pošljejo na prisilno suženjsko delo. Ker jih drugače niso mogli pripr viti, da bi »prostovoljno« delali za komunizem, so jih zaprli pod pretve* zo, češ da so »ljudski sovražniki«, ki niso hoteli delati za »novo socia* listično domovino« (brez kruha in brez vina). Poleg teh so zaprli tudi zelo veli* ko ljudi iz političnih razlogov, če* prav so politično popolnoma miro* vali. Zaprli so jih zgolj zato, da bi se kdaj pozneje ne obrnili proti komunistom, če bi jim huda predla. Moka za Trst Volitve v Nemčiji — poraz komunistov Pri nedeljskih volitvah v državni zbor nove, zapadne Nemčije so zma* gali krščanski demokrati, ki so do* bili najlveč glasov in bodo imeli tu* di največ poslancev. Sledijo jim so* eialisti, tretja najmočnejša stranka so liberalci in šele kot četrti pri* dejo’ na vrsto komunisti, ki so doži* veli velik poraz. Krščanski demokrati so doibili 139 poslancev, socialisti 131, liberalci 52, komunisti pa 25. Hitro za komunisti pride Katoliška bavarska ljudska stranka, ki si je priborila 17 poslancev. Potem se vrstijo še številne manjše, večinoma bolj desničarsko usmerjene skupine. Vseh oddanih glasov je bilo 25 mi* liionov, volilo je 78.3 odstotkov vseh volivcev. ROMANJE V TURIN V petek, soboto in nedeljo- (9., 10. in 11. sept.) se priredi ve* liko romanje v Milan*Turin. Na razpolago imamo najnovejiši avto* pulman, ki ima 70 udobnih sede* žev. Odhod iz Trsta v petek 9. septembra ob dveh zjutraj. Vož* nja Trst* Turin in nazaj 4.000 lir. Čas za prijavo izključno samo do 1. septembra. Prijave sprejemajo: knjigarna Fortunato v Trstu, žup* ni urad Dolina, ki romanje organi* žira, in za Goričane: uprava lista »Katoliški glas« (Riva Piazzutta 18). Ko se prijaviš, daj svoj na* slov in denar za vožnjo. V Turinu bomo obiskali celo vrsto svetniških grobov: sv. Janez Bosco, Cafasso, Cottolengo, itd.; v Milanu obiščemo veličastno ba* ziliko Marijinega rojstva. Ustavi* mo se tudi ob Gardskem jezeru in v Veroni. Za prenočišča je pre* skrbljeno Romarji s Tržaškega in Goriške* ga vljudno vabljeni! Romanje bo v vsakem oziru tako organizirano, l da bodo zadovoljni vsi udeleženci. 'T' Prvi namen tega romanja bodi: slovesna zahvala Mariji Pomočni* či v njenem svetišču v Turinu za nepozabne in milosti polne dneve Marijinega obiska po naših žup* nijah! Tri sto ton prvovrstne ERP moke je pripeljala v tržaško pristanišče iz Združenih držav ladja Harry Culbreath. Moko bodo razdelili na angIo*ameriškem področju STO^ja. LISTNICA UREDNIŠTVA Brezimnemu naročniku, (Angelina P. 120): Predpise glede čitanja komunistič* nih listov smo priobčili v uvodnik11 našega lista dne 3. t. m.! UpattiO. da Vaim je zadeva sedaj jasna. DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« Ž. F. pri salezijancih 300; v pr^ slavo zla.tomat.nika č. g. Škabarji daruje oseba v Barkovljah 250’ ---------------------—---------------j Mučič Marija iz Boršta preplačil0 Odgovorni urednik: Stanko Stanič i HO.i— lir. Tiska tiskarna Budin v Gorici Srčna hvala! najmanj pričakovala in jo je tako razdražilo, da je pobesila šobo, se od njega presedla in pri večerji sko* raj ni besedice ni spregovorila. Vila »Ker*Mimie« je bila pritlič* na, samo na podstrešju je imela sobico, v kateri je stanovala Loli* ta. Okrog in okrog hišice so rasle krasne rože, da je skoraj ni bilo videti iz cvetja; najmogočneje so rasle krvomoenice najrazličnješih vrst in barv. Yholdyjevi in Presvesovi so zelo ljubili glasbo; zato so odšli na ve* rando, vso opleteno s srebotom, jasminom, bignonijo in divjo trto. Tukaj je bil klavir, h kateremu se je usedla Lolita, ki je izvrstno igrala na klavir. Z lahkoto je igra* la in pela obenem. Glas je imela zanesljiv in lepo izšolan, da sko* raj ni bilo skladbe, ki bi ji delala težave. »»Kaj pa želite?« se obrne h gostom. »Dominik, kaj bi ti rad?« vpraša gospa Yholdy svojega sina, ker jo jvznemirjala njegova razmišlje* nost. Dominik pomisli in meni: »Najrajši bi slišal nekaj iz tega kraja, kak noirmoutrinski napev. Gospodična Lolita, ali so Vam zna* ne Lidenerjeve pesmi?« Nalašč ji je rekel »gospodična«, ker je vedel, da jo bo s tem naj* bolj zbodel in ker ie hotel, da bi bila razdalja med njima čim večja. »Da, gospod Dominik!« odvrne Lolita. Ujec in obe materi so s-e začude* no spogledali, ker niso vedeli niče* sar, kar sta mlada predobro vedela. Lolita je odšla v svojo sobico z izgovorom, da poišče note, v resnici pa je hotela zakriti solze, ki so ji zalile oči. Ker sc ni mogla takoj potolažiti, je kakih pet minut pre* mikala pohištvo in ropotala, kot da išče knjigo. Nato si odločno obriše oči, se napudra in z notami v roki pogumno steče po stopnicah. »Kaj je Lidcncr res tako strašno lep?« prezirljivo vpraša gospa Yholdy. »Lidcncr opeva ta otok; toliko pa njegove pesmi seveda niso vred ne ko .Samaritanka’.« »Go pedična, nam beste potem zaigrali še .Samaritanko’?« sc ogla* si ujec. Lolita sede h klavirju. »Gospa Yholdv, ali bi mi obra* čali liste?« Drugekrati je to opravljal Do* rninik. Zakaj neki nocoj ne mara? »Še nocoj in nikdar več!« si je mislil Dominik, ki sta ga bolj razjedala bolest in trpljenje, kot je priznal sam pri sebi. Lolita udari po tipkah in zapoje neko staro romanco, ki je nekoč podžigala srca starih Noirmoutrin* cev, danes pa je že precej zastarela. V nevezani besedi se glasi: »Ko sedim na obali in brez skrbi sanjarim, najrajši motrim sinje va* love, ki neprestano butajo ob čeri. Na bregu umira val, ki ga je su* nil iz morja tovariš, kt sili za njim. To je podoba življenja in smrti, ki prihajata iz istega vira. Taka je naša usoda na zemlji: da se vse, pa naj bo človek ali val, ve* nomer spreminja in rodi samo zato, da potem premine. Komaj je otrok zagledal luč sve* ta, že peha pred seboj očeta, obe* nem pa tudi sam hiti proti bregu, da konča kratek tek svojega živ* Ijenja .. .« Napev je bil podoben kakor pri pesmi: Kako sc rad spominjam ... Lolitin glas je bil pretopel za otožno romanco in iz njega je lilo življenje, kakor da je sončni pra* men zablodil med grobove. Ujec je bil mnenja, da je Lide* n er popoln bebec. Kakor da brez njegovih popevk ne bi vedeli, da nas čaka smrt! Kaj je treba to ve* nomer goniti in trobiti na vsakem ovinku! Prav spada taka klavrna pesem v tale gozdič, kjer vse poje o veselju in življenju! Pa tako sol* zavo petje o »sinjih valovih«! Pojdi spat, ta Lidcncr je moral biti brez dvoma jetičen!... Dominik pa je pripomnil, da ga je pesem zelo ganila, ker poje o resni* cah, o katerih ne bomo nikdar zado* sti govorili. »Misli na svoje po* slednje reči, pa nikdar ne boš grešil!« »Ali želiš, da ti kdo zapoje ,Requicm’ ali ,De profundis’?« šeplie mati. »Ali pa bi rad Chopinovo ^ grobnico’?« »Mama, tega nisem rekel! Saj ^ mi sami veleli, naj si izberem, hočem, pa sem si izvolil Lidencr)s' Hvala lepa, gospodična Lolita!-•’ Zdaj pa Vi izberite!« »Ljuba moja mila Lolitica, p,fC* ste omenili .Samaritanko’!« je 1,1 deno in nežno dejala gospa Yho'W5! »Vem, da imate zelo radi sijaji'6^ n*1 i# pesnika Rostanda; tudi jaz ga ',lS ko cenim... Dajte, zaigrajte njegovo .Samaritanko’; res, do. coj nisem niti vedela, da je komponirana.« »In veste, da jo je kompon neka moja prijateljica! Saj je čisto preprosto spremljanje besed ^ Šele enkrat sem jo preigralo, ir#1 prosim, da me ne boste prestr0^ sodili!« , i »Nič se ne bojte, srček zlat1, vsem srcem Vas bom poslušal«' i(t »Izvrstno, Rožica!« pritrdi ujcC . j ošvrkne Dominika dom. z jeznim pot.