£ZO(V/\1921/22' ŠTEVILKA 2. iVAvooTif fin/Ihhl LIST IZDA1A UPRAVA NA’ RODNEGA EIEDAIIHA VlJUBUAI\rURE)A MILAN PUGEU' CEINA1D Spored za 2. teden. Drama Sobota, 8. oktob ra — Ljubezen. A Nedelja, 9. oktobra — Obletnica koroškega plebiscita : 1- A. Aškerc: Knežji kamen. I i o v . Izven, -t. rozar strasti. I Poned., 10. oktobra — Ljubezen. C °rek, 11. oktobra — Zaprto. Xreda, 12. oktobra — Požar strasti. B etrtek, 13. oktobra — Proslava 701etnice češkega pisatelja Alojza Jiraska: Oče. Izven. etek, 14. oktobra — Komedija zmešnjav. E Opera Sobota, 8. oktobra — Tosca. B e eHa> 9. oktobra — Vaška šola. Šeherezada. Izven. °ned., 10. oktobra — Zaprto. °rek, 11 oktobra — Dalibor. E reda, 12. oktobra — Boris Godunov. D etrtek, 13. oktobra — Vaška šola. Šeherezada. A etek, 14. oktobra — Zaprto. Začetek ob 8. Konec ob 11. LJUBEZEN Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Wildgans. Prevel O. Šest. Režiser: O. ŠEST. Martin....................................g. Rogoz. Njegova žena Ana..........................gna Wintrova. Njegova mati..............................ga Juvanova. Vitus Werdegast...........................g. Sest. Vera ... ..........................gna V. Danilova. Madame Charlotte..........................gaJDaniljva. Osiveli gospod............................g. Zeleraik. Sobarica..................................gna Gorjupova. Dejanje se vrši v velikem. mestu, drama, izvzemši tretje dejanje, v hiši zakoncev, tretje dejanje v sobi Vere v zavodu Madame Charlotte. Med prvim in drugim dejanjem ne mine celih 24 ur. Drugo in vsa ostala dejanja se odigravajo tekom par ur. Svetilke za prvo dejanje je posodila tvrdka „Vesta“. Začetek ob 8. Konec ob V2II. Požar strasti Drama v štirih dejanjih. Spisal Josip Kosor. Preložil Ivan Zorec. ■•arija Šalič . . . Mara, njegova žena •“ja, njegov sin Huža, njegova izvoljen ^>uša Rigalin . . . A j03’ ,I?ie?ova žena njihov sin . . Mirko, bivši dijak . hodnik . . Zemljemerec Kaplan j^ežnik . . Pandur . Vasiljevič, gozdar atič, gozdni čuvaj etar Miškovič ^abra Matič Martin Dimič - unja Čovič . Galičev hlapec Je*a, ciganka “eračica . Slepec £'oyek s'polja DV! cigan . . £rv! delavec . jrrvi žandar . rrvo x D ka rugo dekle Režiser: ROGOZ. g. Danilo, ga Borštnikova, g. Drenovec, gna Danilova, g. Rogoz, ga Danilova, g. Gaberščik. Peček. Železnik. Bitenc. Bratuša. Lipah. Smerkolj. Gregorin. Ločnik. Kralj. Plut. Kuratov. Strniša. Mušič, ga Juvanova, gna Rakarjeva. g. Kovič, g. Medven. g. Kovič, g. Šubelj. g. Gabrič, gna Gorjupova. gna Rovanova. gna Sturmova. Tretje Četrto j j gna Le]imanova> Delavci, cigani. Vaška dekleta in vaški fantje, dejanje se vrši v slavonski vasi. Med dtjanjem mine leto, med tretj vasi. im in drugim ii četrtim mine tretjim en dan. Začetek ob 8. Konec ob 10. OČE Drama v treh dejanjih. Spisal Alojz Jirasek. Poslovenil Fran Albrecht. 1 njuni otroci I Kopecky, kmet Njegova žena Anton, pravnik Vaclav Ana Divišek, četrtgruntar Jan, abiturijent | . | Bobeš | nJegova sinova | Janač, pravnik ................. Krivda, imenovan dr. Smetana Vašina | , . . 1 Jilek | bajtarja Pelunkova . . . Prvo vaško dekle Prvi vaški deček Drugi „ „ ■ Prva j druga j vaščanka tretja ’ Režiser: ROGOZ. g. Gregorin, ga Danilova, g. Železnik, g. Terčič. gna Bergantova, g. Rogoz, g. Drenovec, g. Plut. g. Gabrič, g. Kralj, g. Ločnik. g. Medven. gna Rakarjeva. gna Gorjupova. g. Kovič, g. Šubelj. gna Rovanova. gna Lehmanova. gna Sturmova. Romarji, mladeniči, mladenke, godci, vaščani. Dejanje se vrši na vzhodnem Češkem. - 4 - Začetek ob 8. Konec pred 10. Komedija zmešnjav Veseloigra v petih dejanjih (4 slikah).v Spisal Wiliam Shakespeare. Prevel Oton Zupančič. Režiser: O. ŠEST. Solinus, vojvoda efeški.............g. Gaberščik. Aegeon, trgovec iz Sirakuze.........g. Ločnik. c-milija. Aegeonova žena, opatica v Efezu gna Rakarjeva. I trgovci Antifolus Efežan, Antifolus Sirakužan, gornjo Efežan, | J^romio Sirakužan, j Baltazar, Pietro, Antonio, ' ^ngelo, zlatar AC'P>. šomašter in zagovornik drijana, žena Antifolu Efežanu ucijana, njena sestra 'randa, krčmarica . Ječar Sluga Adriane .’ . .’ ) dvojčka, sinova | g* Kralj. ^ Aegeona in Emilije | g. Sest dvojčka, služabni- / g. Daneš ka Antifolov g. Plut. g. Kovič, g. Kuratov, g. Lipah, g. Gregorin, g. Peček, ga Danilova, gna M. Danilova, gna Bergantova, g. Strniša. g. Subelj. Sodni sluge, dvorjani, stražniki, redovnice, rabelj. Dejanje se vrši v Efezu. Po tretji sliki daljša pavza. — ;5 — Začetek ob 8. VAŠKA SOLA Opera v enem dejanju po starojaponski drami „Terakoya“, spisal in vglasbil F. Weingartner. Prevel Zalar. Dirigent: BALATKA. Režiser: G. TRBUHOVIČ. Gemba, komornik prejšnjega cesarja (bas)...............................g. Zathey. Matsuo, vazal prejšnjega cesarja v službi sedanjega cesarja (tenor)...........g. Drvota. Schio, njegova soproga (sopran) . . gna Thalerjeva. Kotaro, njiju 12 letni sin (sopran) . . gna Vera Danilova. Kvan Shusai, sin prejšnjega cesarja, 12 let star, podoben Kotaroju (sopran) ga Trbuhovičeva. Genzo, učitelj (bariton)..............g. Romanovski. Tonami, njegova soproga (mezzo sopr.) gna Sterkova. Choma, kmečki deček (sopran) . . ga Ribičeva. Jecljavec, 15 leten bebast deček (tenor) g. Trbuhovič. Sansuke, stari sluga Matsuoja ... g. Zorman. gna Pompejeva. gna Dežmanova. Učenci............................ gna Jeromova. gna Ponikvarjev a. gna Koreninova. Spremstvo Gembe in Matsuo-ja, vojaki, kmetje in kmetice, mladež. Godi se v šoli Genzo-jevi na vasi blizu prestolnice na Japonskem. 6 — Konec ob 11. ŠEHEREZADA Pravljičen balet po pripovedkah iz Tisoč in ene noči. Vglasbil Rimski-Korsakov. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: H. POLJAKOVA. Osebe v prologu in epilogu : §ah Habrias..........................g. Drenovec. ^eherezada . •.....................gna Chladkova. ^obeida, Seherezadina sestra.........gna Japljeva. Osebe v dejanju: Sultan Harun al Rašid................g. Povše. rincesa Salfinasa, njegova favorita . . ga Poljakova. akizee, druga žena..................gna Nikitina. j j gna Svobodova. ene sultanove..................... gna Špirkova. P ' gna Moharjeva. •^ersuin, indijski princ............g. Strešnjev. Vezirji, evnuhi, sužnji. Začetek ob 8. Konec po 10. TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka (sopran) .... gna Zikova. Mario Cavaradossi, slikar (tenor).............g. Sovilski. Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. Cesare Angelotti (bas)........................g. Zorman. Cerkovnik (bariton)...........................g. Trbuhovic. Spoletta, birič (tenor).......................g. Mohorič. Sciarrone, orožnik (bas) . ..................g. Vovko. Jetničar (bas)................................g. Ribič. Pastir........................................gna Sterkova. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. - 8 - Začetek ob 8. Konec ob 11. DALIBOR Opera v treh dejanjih. Besedilo napisal Jožef Wenzig, vglasbil B. Smetana. Prevel F. Finžgar. Di rigent: A. BALATKA. Režiser: FR. BUČAR. Vladislav, češki kralj (bariton) . . . Dalibor, vitez (tenor)................ M*lada, sestra umorjenega grofa Lito merskega (sopran)................ oeneš, ječar (bas)................. Jrtka, sirota (sopran)............. Vitek, oproda Daliborov (tenor) udivoj, poveljnik kr. straže (bas) ^denkova prikazen g. Romanovski. g. Drvota. ga Levandovska. g. Zathey. gna Thalerjeva, g. Mohorič, g. Zorman. ------------------------------------- gna Chladkova. °dniki............gg-. Perko, Vovko, Povše, Ribič, Pip. Vitezi, vojaki, paži, ljudstvo. Godi se na gradu Hradšinu v Pragi v XV. stoletju. Začetek ob V28. Konec po 11. BORIS GODUNOV Muzikalna ljudska drama v 7 slikah. Vglasbil M. P. Musorgski, predelal in instrumentiral N. Rimski-Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: BORIS PUTJATA. Boris Godunov, ruski car (bariton) . . . Feodor, | njegova / (mezzosopran) . . . Ksenija, / otroka \ (sopran).................. Dojilja ...................................... Knez Vasilij Ivanovič Sujski, (tenor) Andrej Ščfelkalov, tajni pisar, (bariton) . Pimen, kronist, menih, (bas).................. Napačni Dimitrij (Grigorij Otrepjev, tenor) Marina Mnišek, hči vojvode iz Sandomira Varlaam \ . , 1 (bas) . Misajil ( vagabunda , (tenQr) Krčmarica (mezzosopran) . . . Blaznik, (tenor).................... Nikitič, birič, (bariton) .... Telesni bojar, (tenor) ... Lovicki, ( . . I (bas) . Černjakovski j Jezul a j (bariton) Stotnik, (bas)...................... g. Levar, gna Kalouskova. gna Kalinova, ga Smolenskaja. g. Sovilski. g. Pribislavski g. Zathey. g. Kovač, gna Thierryjeva. g. Zupan, g. Mohorič, gna Šterkova. g. Trbuhovič. g. Vovko, g. Bratuž, g. Zorman, g. Perko, g. Zorman. Glasovi iz ljudstva, bojarji, otroci bojarjev, strelci, straže, stotniki, magnati; poljske plemkinje, deklice iz Sandomira, romarji, narod. Godi se 15S 8—1605. Nove dekoracije deloma po načrtu g. Sadikova, deloma po lastnem načrtu naslikal g. Skružny. Nove kostume po načrtu g. Sadikova izdelala ga Waldsteinova in g. Dobry. (Vsebina na strani 16.) — 10 - Genij svojega naroda. (Ob Jiniskovi sedemdesetletnici. »Obnoviti spomin minulih dni ter ž njim osvežiti in oklepiti, pa bodisi i raznetiti k svetemu ognju ..." tako je Alojz Jirasek izpovedal geslo svojega življenja in svojega dela v govoru pri proslavi šestdesetletnice v svojem rodnem kraju Hronovu. To je bilo pred desetimi leti, ko se je boril (,eski narod, kakor mi Slovenci, v najljutejšem in najbrezup-''ejsem boju za svoje življenje. Trdi tuji Dunaj je diktiral Ponosni Pragi, zlati nekdanji prestolici čeških kraljev. En bič Je udarjal po nas vseh. . Letos je A. Jirasek sedemdesetletnik in njegova zlata faga je svobodno mesto svobodnega češkoslovaškega naroda. ako se je dopolnil najgloblji sen pisateljev, uresničila nje-«°va velika vera, s katero je vzgajal in pojil cele generacije svojih rojakov koncem devetnajstega in začetkom dvajsetega °. ja. 1° to mu mora biti ob večeru njegovega življenja na.islajša zavest: da ni sejal svojega trudapolnega dela na Peščena jalova tla; da so tisti ljudje, ki so bili vzgojeni v n.iegovern duhu, v duhu stopnjevane nacijonalne zavesti in 1 Pprnosti, zgradili samostojno češkoslovaško republiko ter . .jo danes preko kaotično razgibanih množic z umnimi ro-a,ni nje usodo. Zakaj A. Jirasek je bil dobri genij svojemu "a50du • ne samo njega najbolj narodni pisatelj, ki je klical z,vljenje mrtva, velikolepa stoletja iz češke zgodovine, dobe d k . dobe teme, dobe miru in pokojnih stremljenj in e viharnih puntov, uporov in borb, ponazorujoč jih z živo-, “,n>i slikami svojega peresa, ni bit samo buditelj in klicar I ece zavesti nacijonalno podjarmljenega češkega človeka, rvec„ je tudi dolga stoletja kot učitelj vzgajal njega mla-b h° ^im legijonarjem, revolucijonarnim borcem za svo-°’ So bila njegova dela svet evangelij. In dasi stoječ ob Ira'11 dnevni politiki je ob najbolj kočljivih, najkritičnejših (r”e ®v°jega naroda, v trdem in mrzlem letu 1917., ko je ir tT .ra*° najstrašnejše nasilje pobesnelega avstroogrskega | arizma preko nas, zbral bdeče zavesti najboljših sinov jega ljudstva, stopil ž njimi pred svoj narod ter povzdignil — 11 - svoj glas. In ta glas je rodil mogočen odmev. Ne samo češkemu naroda, tudi nam Slovencem je dal ta glas utelešenje novih nad, novih perspektiv, novih orijentacij dalekosežnih posledic. In še danes odmeva iz onega črnega molčanja ta pogumni, moški glas v nas vseh, ki smo ga culi. .. * Al. Jirdsek. Jiraskovo zunanje življenje je priprosta, pokojna struga, ki se niti za las ne razločuje od zunanjega življenja poprečnega inteligenta. Iz kmetske hiše v šolo, iz gimnazije na - 12 - univerzo, z univerze v življenje. In tako poteka življenje navidez mirno in enolično do absurdnosti, brez bučnih disonanc, brez viharnih plim in osek — med katedrom v šoli m pisalno mizo v domači izbi. Zakaj pravo življenje človekovo je njegovo delo. Nepretrgano delo, polno notranjih borb ln uaporov Pred nami leži plod Jiraskovega dela: nepregledno je število knjig, ki jih je izročil svojemu narodu. Od prvih početkov krepko, sočno pisanih žanrskih slik, v katerih črta mladi Jirasek ponajveč vojaško življenje iz različnih vojsk novejše češke zgodovine, pa tudi karakteristike ljudskih postav, se polagoma, a zavestno boči črta njegovega lazvoja k sintetičnemu gledanju in pojmovanju, k široko in pestro zasnovanemu obrazovanju in oblikovanju celih dob svojega naroda. Jirasek ni prišel takoj z zgodo-J'1'skim romanom. Prvi njegovi poskusi so pesmi in balade I iliotapčeva žena“, 1871), ki jim je sledil pozneje prvi p or,1ik proze, zbran pod skupnim naslovom „Povesti iz gor.“ . *va J'r^skova zgodovinska povest je „ Viktor", ki še vsa 1 'a tisto sladko, sentimentalno romantiko, ki so jo s površnim otr>antičnim boinbastom uvedli z zgodovinskim romanom in lamo v češko literaturo Klicpera, Tyl, Chocholoušek in ki '^e je ni osvobodil celo romantično-sentimentalni in elegični aclav Beneš-Trebizsky. A vsebina vseh Jiraskovih del te ,° J »Na vojvodskem dvoru", „Raj sveta14 in „Iz burnih že priča o ljubezni, ki je poznejšega avtorja vedno znova vabila k istim predmetom: k črtanju in obrazovanju plodovega življenja njegovega domačega kraja za časa upada ^l'Prebujenja, k slikanju vojaških in plemiških zgodb in avantur, asti pa |{ oblikovanju velike husitske dobe ter zgodovine atovske enote. Iz vseh teh del, ki se gibljejo v najrazno-do • češke zgodovine od prvih začetkov krščanstva svitanja narodovega prebujenja, skrbno opremljenih s kul-no-zgodovinskimi podrobnostmi, pa še veje romantični dih ''“'Novega velikega učitelja, Walterja Scotta. Tudi pisateljevi cj. Zl\e.iši romani in novele, »Malomestne historije“, s svojimi di •■Uni. sP°m'n> na starodavni Litomišl z meščanskimi tradi-Mami in pijaristovskimi gimnazijami, „Filozofska historija“, v '.e avtorju donesla neobičajno popularnost, široko zasno-ro,nan iz dobe rokoko „Zaklad“, „Sosedje“, „V tujih žiio >a^’ ”^'at* vek na Češkem14, idila „Maryla“ in dr. slu-eo h V^or;'u samo kot priprava, kot koncept za zgradbo nje-t.V> ve*ikih monumentalnih stavb, njegovih širokih, globoko n ‘ra,1>h, pestrih zgodovinskih ciklov, v katerih je zrastla "e preoblikovana sila Jiraskova do zenita. <188" 1V' *Z te^ zg°dovinskih ciklov je roman „Med strujami“ ~~1892), v katerem se avtor tesno naslanja na Tomkovo — 13 — raziskavanje Prage v XV. stoletju. V njem je podana doba kralja Vaclava, ki ji je neposredno sledila husitska doba. Borbe kralja s plemstvom in duhovščino ter mogočno gibanje narodovo je snov romanu. A tudi v tem delu so še vidni sledovi romantike Walterja Scotta. — Tik nato pa je literarni razvoj Jira-skov krenil v drugo smer. Ruski in francoski realizem si je jel osvajati svet in tudi Jirasek se je iz konvencionalne romantike razvil v zdravega krepkega realista, ki s skrbno vestnostjo in točno natančnostjo študira milje in vsako podrobnost minulih dob: obleko in orožje, način bojevanja kakor tudi topografijo starih mest, življenje razpadlih gradov in davnih vasi. Vsaka malenkost mu je draga, vse je zgodovinsko verno in pravično, tako se je ves s svojim gorečim srcem potopil v davnine svojega naroda. In vzbrsteli, izzoreli so predragoceni, prežlahtni sadovi. Ali se spominjate „Psoglavcev", teh krasnih hodskih borcev za svobodo, ki so se v obupno-junaški borbi borili zoper zatiranje vlastelinov? Ti smeli, neustrašni psoglavci, ki jih je obudil Jirasek v življenje z mojstrsko monumentalnostjo svoje epike, so postali naravnost simbol vsega češkega narodnostnega boja zoper germansko ekspanzivnost. „Psoglavci“’ se kakor roman, „Temno“ in „Skalaci“ odigravajo v oni bre/.-upni dobi, ko je zadela češki narod strašna katastrofa na Beli gori. — V razdobje XVIII. in XIX. stoletja je posegel Jirasek s svojim petdelnim romanom „F. Z. Vek“. V njem slika pisatelj dobo prebujenja pod Jožefom II. v okviru malega češkega človeka, trgovca, ki se je v življenju nazival František Hek. Krog te osebe je avtor s kroničarsko avtentičnostjo nanizal vso češko družbo, narodove buditelje, literarno, jezikovno, gledališko življenje. In kakor je v tern romanu F. L Vek nosilec prebujene narodove misli med češkim naobraženstvom, tako je v „novi kroniki" „Pri nas“ nosilec te misli narod sam, ki ga vodi umen simpatičen duhoven. Kot nadaljevanje k ciklu Med strujami “ je zanosno pisani „list iz češke epopeje" „Proti vsem14 (1896). Težko vojno ovzdušje krog enookega Žižke je zajeto v tem ciklu, v katerem je predočen vrhunec husitskih bojev, ki se dopolnjujejo v romanu „Husitski kralj" (1921). V dobo taboritskega gibanja pa nas vodi na ogrska in slovaška tla ogromna Jiras-kova kronika „Bratstvo“, v kateri se avtor najbolj približuje genijalnemu poljskemu zgodopiscu H. Sienkiewiczu. Poleg teh veledel, ki so v njih do podrobnosti ponazorjena cela desetletja s svojimi pokolenji češkega plemena, pa je napisal Jirasek še dolgo vrsto drobnih povesti, skic, ostrih karakteristik, historičnih miniatur. Tudi otrokom se je oddolžil ter jim podaril „Stare češke povesti", „Iz minulih dob“ i. dr. — 14 - Ločiti Jiraska-romanopisca od dramatika skoraj da ni potrebno. Kot so namreč nekateri njegovi romani — n. pr. rPsoglavci“, ki jih je Karel Šipek pozneje zares dramatiziral 111 jih je Kovafovic uglasbil — polni notranje dramske dinamike, prav tako so mnoga dramatična dela Jiraskova, tako zlasti „Jan Hus“ in „Žižka“, pravzaprav zgodovinski romani. 'Jiraskova moč tiči v ostri karakterizaciji, pestrem kopičenj« slikovitih scen, v katerih nastopajo cele množice, v preprostem, a krepkem, zares ljudskem dialogu, ki ga često prilagodi dobi "i casu, v katerem se vrši dejanje. Tako nam njegove drame m komedije ne nudijo sicer originalnih, globine človeškega 81 ca pretresujočih konfliktov, pač pa jih uživamo kot široke, Pisane, do poslednjega detajla izcizelirane, verne, iskrene s_ e> Pa bodisi da črta daljna, mrtva stoletja polabskih Slo-'iinov („Gero“, 1904), husitskih vojen („Žižka“, 1903), ro-'oko-dobe („Laterna“, 1905) ali pa tragedije iz ljudskega Z1 vij en ja („Vojnarkau, 1890) in krepko, sočno, s simpatičnim realizrnom pisane kmetske študije („Oče“, 1894). Kot izred-ne^qa..°^)razovatelja žanrskih slik ga vidimo v tridejanski ko-clr- ^e^igova“, (1901). Nemara najboljše Jiraskovo a'natično delo, ki mu je tudi na odru doneslo najčistejši 0*896) ^rama 'z sedemletne vojne „ Emigrant li ^akor v romanu, je tudi v svoji drami Jirasek najbolj te h češki pisatelj v najboljšem in najsvetlejšem pomenu Sv 6Se^e' Njegova osnovna črta je skromnost in ;.riprostost. • 0Je romane imenuje »zgodovinske slike", z izredno nazorno snostjo govori svojemu narodu. .. 1 *ega je nemara razvidno, zakaj da mu v dobi kozmo- ra(j 8 Psihološkega romana domača kritika (Arne Novak) oponaša, češ da je njegova psihologija konvencijonelna, šča |Va er°t'ka sentimentalna, njegova morala malome-čud a’ ne črta junaških postav, ki bi jih čitatelj ob-in n človeško; da ni v njega delih tragičnih usod vin U svetovne ideje, kot jo oblikujeta moderna zgodo-ne * j ro,T1anopisca Flaubert in Tolstoj — Res je, da Jirasek Pe 1 a kozmopolitskih junakov, marveč da je vse gledano iz ves .'V *e njeS°ve ljubljene češke zemlje, s katero se je S{0 PIe*il. Ker je tako lokalno opredeljen, je tako težko pri-liraneri n®ceskeinu čitatelju, ki ga do vseh podrobnosti detaj češk° n®nizanje zgodovinskih faktov naposled utruja. A nij .mu človeku je to drago in milo, ker je vsa ta davna Poded ^ nje£a sa m ega, kri njegove krvi, njegova sveta holm °Van.a *as*‘ Kakor kruh njegovih polj in solnce njegovih ev’ češkemu človeku drago, milo in domače ime njegovega pisatelja, A. Jiraska. — 15 - Sin živega naroda, ki je v borbi za svoje življenje podredil vse svoje velike umske in telesne sposobnosti cilju svoje obrambe, je Jirasek izpovedal svoje umetniško naziranje, zagovarjajoč historični roman, v povesti „Na otoku14, ko je zapisal: „Dokler ustreza zgodovinski roman modernemu napredku v znanosti in umetnosti, dokler bo predvsem širil čisto resnico in resničnost umetnosti se seveda ne sme pozabiti — dotlej bo zmirom upravičen in se bo obdržal kljub vsem napadom. Res je, da vsled tendence često trpi umetnost. A mi smo v borbi in se bojujemo za življenje. Življenje naroda pa je nad vse. Zanj se mora boriti vse — tudi umetnost." Najsi se sodi o tem naziranju kakorkoli, eno je neoporečno: da je iskreno, pošteno in odkrito povedano. Jirasek je tako živel in tako delal. Zato se je s svojimi povestmi zapisal v srce svojega ljudstva, kot se je zapisal s svojimi pesmimi Svatopluk Čech in s svojimi risbami Mikulaš Aleš. A. — 16 — Boris Godunov. Muzikalna drama Musorgskega „Boris Godunov44 spada n>ed največje umotvore ruske kulture. Temo za svoje delo je posnel Musorgski po istoimenski drami, katero je spisal veliki • uski pesnik Aleksander Puškin. Glavne osebe kakor Boris odunov, knez Šujski, Lažni Dimitrij in Marina Mnišek so istorične in dogodki sami so historično resnični, v kolikor je to mogoče. Godili so se v času velike ruske anarhije, ki ■le trajala začetkom 17. stoletja dvajset let. V teh časih je bilo Pismenih aktov sploh malo — in še od teh se je vsled anar-')e večina izgubila. Tako na priliko nihče natančno ne ve, 1 je bil nepravi ali pravi Dimitrij carjevič, katerega so .5*8li rešiti njegovi pristaši. Zavoljo tega sprejmemo te histo-1,1 ne dogodke tako, kakor jih je spisal Puškin, v u k°nCl1 16tega in začetkom 17tega stoletja je caroval . Usiji zadnji car rodu Rjurikovičev Fedor Ivanovič, ki ni otrok. Po tedanjih nasledstvenih postavah bi bil moral '-asesU pištol mlajši njegov brat Dimitrij, ki je bil še otrok. .1 uzji svetovalec Fedora Ivanoviča je bil pametni in močni , ; ,n Boris Godunov, ki je vodil državne posle in na tihem -p n,‘’ da posadi po smrti carja carsko krono na svojo glavo, j 3 ?a se bilo 'znebiti pravega naslednika prestola, ma-n-^a Dimitrija, kar je Godunov storil. Njegovi pristaši so po dal°')VeiTI u^azu l|bili mladega carjeviča v mestu Ugliču, ne-ec °d Moskve, kjer se je vzgajal. .... dogodek je znan v ruski zgodovini pod imenom ta ” i z^°ein“. Pozneje bomo videli, da je privedel ravno ment°Cln ^or‘sa na carski prestol, in v tem tiči tragični mo-t0 11 drame Puškina in muzikalne drame Musorgskega. So i,n.ln!^e Borisove slabe vesti, katerih ne prenese in zaradi - erih umrje. P°*tU Smrt'° car.ia Fedora Ivanoviča in malega Dimitrija je Pok ' rus^‘ Prestol prazen. Bojarji, ruski plemiči, svetovalci iztnJega carja se nikakor niso mogli zediniti v tem, kdo boli 1 na! ^o c<,rjev naslednik. Vsak je mislil, da je naj-čili ri e,.nen'* *n za to najbolj opravičen. Tedaj so se odlo-jgrg. a ,zv°lijo človeka, ki bi bil v njihovih rokah samo Borig3- so Borisa Godunova — in se zelo zmotili, odšel *e C*0*510 vedel, zakaj so ga izvolili. Odrekel se je in naj v saniostan k svoji sestri. Bojarji so nato sklicali narod, narod*1 V0** Borisa za carja, in to se je zgodilo. Godunov je 0V0 izvolitev sprejel. Izvoljen od naroda ni več vpo- — 17 — števal bojarjev ter vodil samostojno državne zadeve. Caroval je šest let. Bil je zelo izkušen vladar, toda njegovo vladanje vseeno ni bilo srečno. Lakota, kuga in druge narodne bede so bili stalni gostje tistih časov. Narod pa, ki je zvedel za „ugliški zločin*4, je smatral te nesreče za svojo kazen, katero mu nalaga božji gnev zato, ker je izvolil za carja velikega grešnika. Takrat se je pojavil na Poljskem mladenič, zelo nadarjen in zelo smel, ki je izjavil, da je 011 carjevič Dimitrij. Nihče natanko ne ve, kdo je bil ta mladenič. Puškin pravi, da je bil to preprost menih čudovskega samostana Grigorij Otrepjev. Živel je pri starem menihu Pimenu, ki je vodil ruski letopis. Pri njem je čital o ugliškem zločinu in čul tudi pravljico, živečo v narodu in govorečo tako, da je bil mali Dimitrij čudežno otet. Rodila se mu je torej misel, naj se razglasi za rešenega Dimitrija. Pobegnil je iz samostana na Poljsko. Poljski magnati ^o takoj sklenili, da izrabijo idejo Otrepjeva v svojo korist. Poizkusili so z vestjo o živem carjeviču Dimitriju razširiti upor med nezadovoljnim ruskim narodom, vreči Godunova s prestola, posaditi nanj lažnega Dimitrija in tako po tom njega vladati svojim vednim sovražnikom Rusom. To se jim je posrečilo. Prepričati narod, da Dimitrij živi, ni bilo težko Otrepjev je s pomočjo lahkovernega ljudstva in poljske vojske zasedel moskovski prestol. Tik pred njegovim prihodom v Moskvo pa je Boris Godunov umrl. Umorila ga je lastna vest, kljuvajoča njegovega duha vsled tega, ker je umoril malega Dimitrija. To vsebino je razvrstil Musorgski v več slik in sicer tako-le: Prva slika: Boris se je umaknil k svoji sestri v samostan, in bojarji inscenirajo narodno izvolitev. Njim udana policija pripelje množico na dvorišče samostana. Večina te množice ne ve, po kaj je prišla tja, ve pa dobro to, da ji je ukazano jokati na glas, kar pod nadzorstvom policije stori. Nato prihajajo slepci, ki jih je narod spoštoval kot božje ljudi, za njimi pa se vrsti slavnostna procesija s svetimi podobami. Pesmi slepcev in procesija navdušijo množico, ki gre prosit Borisa, naj sprejme carsko krono. Druga slika: Boris je kronan in stopa med slavnostno procesijo v cerkev, da se pokloni senci svojih prednikov. Narod ga navdušeno slavi. Tretja slika: Starček Pimen piše ruski letopis in končava z ugliškim zločinom. Navzoč je Grigorij Otrepjev, katerega muči tudi v sanjah častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo korist dogodek o ubitem carjeviču Dimitriju. — 18 Četrta slika se vrši v krčmi na litvanski meji. Dva vagabunda, Varlaam in Misajil, tipična za rusko življenje, sta Pripeljala sem Otrepjeva, ki je pobegnil iz samostana. To sta človeka, ki ne moreta živeti v miru. Vedno nekaj iščeta, ne bi vedela kaj. Spadata med ljudi, ki se preživljajo tako, ua izvabljajo denar od preprostega naroda z raznimi pobož-niini pretvezami, češ, zbiramo milodare za božji hram in Podobno. Pride policija, ki išče odpadnika Otrepjeva, kajti samostan ga je bil že naznanil oblasti. Toda zvitost in smelost l'epjeva rešita. Peta slika se godi v sobi carja Borisa. V njegovi družini P ,a prijateljstvo, toda nad glavami vseh visi težka usoda. °risa muči zavest, da je kriv nesreče svoje rodbine in svojega naroda. Knez Šujski mu prinese zdajci vest o groznem P°javu: ubit carjevič je tu v osebi lažnega Dimitrija. Ubogi ar zapade strašni oblasti svoje težke vesti. Šesta slika. Deklice slave lepoto svoje gpspodarice Ma-'^e, hčerke vojvode Sandomirskega. Lažni Dimitrij je vanjo ,.a J11 bljen. Marina ni zaljubljena, temveč častihlepna. Laska postati ruska carica. Zato ga podpihuje na boj za ruski °1 mu obljubi ljubezen, če postane car. • ^dnia slika se dogaja pod mestom Kromi. Olrepjevi Ras as' so naščuvali sodrgo zoper Borisa in njegovo oblast, 'iiokar zasmehuje drhal Borisovega bojarja Hruščova. V to 1 e od rojstva blazni Ivanič, simbol uboge Rusije, ki jo aa'r 3 vsak> komur je ljubo. Vagabunda Varlaam in Misajil sb i?a^a usPešno za Dimitrija. Nastopita dva jezuita, ki sta do > i- nesreče Dimitrija, zakaj za časa svojega vladanja je Di °. ,.ProPag*rati papizem. Sodrga hoče oba obesiti, prihod n; !.rija. 3U reši. Narod vse pozabi in gre navdušeno za "ttitrijefn. Mosk°sma siil{a- Bojarji se posvetujejo v granoviti palači v bole-V' ^nez Šujski, sovražnik Borisov, jim pripoveduje o /'111 parja, ki prihaja ves v njeni oblasti. Starček Pimen se ' £a Je nalašč Šujski — pripoveduje o čudežih, ki st^JJI,l azuje.i0 na grobu ubitega carjeviča. To pripovedovanje Stre R •J J a gloou uonega carjevica. 10 pripoveuovanje svo' 0r'®u zadnje sile. Car čuti bližino smrti, poslovi se od 2a sina in hoče v samostan, da najde tam odpuščenje ;e l Sttašni greh. Toda umira tik svojega prestola, katerega J v°j*l za tako grozno ceno. BORIS PUTJATA. — 19 — Muzikalna drama Musorgskega. „Borisa Godunova11 je napisal Musorgski leta 1872. Ta znameniti glasbenik je član takozvane mladoruske šole, ki pričenja z Aleksandrom Borodinom. Predhodniki te šole so Čajkovski, Rubinstein in Dargomirski. Muzikalna drama „Boris Godunov" ima to važno lastnost, da nima ničesar skupnega s šablonsko opero. V njej se vrstijo v pisanem redu prizori iz zgodovine carja Borisa in samozvanca Dimitrija. Glasba Musorgskega ni realistična v brutalnem smislu, temveč se poslužuje tople in enostavne melodije. Često je melanholična, vseskozi je bogato slikovita in popolnoma slovanska. Ker nastopa v njej večkrat zbor, ima pravico, imenovati se ljudska drama. Vanjo je Musorgski srečno uvrst'l nekaj svojih mojstrskih otroških pesmi, ki se posebno uveljavljajo radi tega, ker je v delu mnogo starinskega in cerkvenega (seveda pravoslavnega) glasbenega štila. Mnogi pisci pripovedujejo, da je hodil Musorgski pota Schumanna, Liszta in Berlioza. To absolutno ni res. Musorgski hodi svojo pot, ustvarja samostojno in se ne ozira na nemške in francoske skladatelje. Če je kdo nanj vplival, so bili to ruski skladatelji, glavni med njimi pa je bil njegov predčasnik Dargomirski s svojim „Don Juanom". Ko je bila muzikalna drama „Boris Godunov* prvič vprizorjena, ter pozneje, ko je izšla v tisku, je izzvala med občinstvom dvojno kritiko. Del publike jo je hvalil radi tega, ker je zadela narodni duh in duh historične epohe in ker je polna pristnosti in karakteristike, dramatičnih, kofničnih in resnih prizorov. Ta del občinstva je bil zanjo navdušen. Drugi del pa. ki je vpošteval pretrgane melodične fraze, harmonične in modulatorne okornosti, napake v peljavi glasov, slabo in-strumentacijo sploh (kakor pravi sam Rimski-Korsakov), je bil 7 delom nezadovoljen ter ga je trdo grajal, Minulo je dosti časa. Delo se ni izvajalo, mogli bi reči, da je zaspalo. Tedaj se je prijatelj Musorgskega, slavni mojster Rimski-Korsakov, lotil partiture „Borisa Godunova", odstranil napake, jo predelal in vso na novo instrumentiral. Delo — pravi Rimski-Korsakov sam — ostane pri tem vendar umotvor Musorgskega. To je mogoče. Toda šele zdaj, ko so bile odstranjene napake in je bila izvršena nova, genijalna instrumen-tacija, znana v delih Rimskega-Korsakova, je dobil umotvor pravo obliko in sposobnost. Muzikalna drama „Boris Godunov1 se je zdaj izvajala po vsi Rusiji in preko nje po vsem svetu. — 20 — Ker igra Rimski-Korsakov pri tem umotvoru tako važno vlogo, hočein tudi naše občinstvo informirati o njegovem delovanju na polju glasbene umetnosti — posebno že zato, ker znaci za Slovane Rimski-Korsakov toliko, kolikor za Nemce Wagner. Rodil se je leta 1844 in umrl 1908. Med mladorusko solo je on glavni in prvi umetnik. Za Čajkovskim je najvažnejši zastopnik programne glasbe. Z orkestralno fantazijo »Sadko“ je ustvaril prvo rusko simfonično pesnitev. Njegova uistrumentacija je genijalna, popolnoma samostojna, bogata, slikovita in krepka. Isto velja o harmoniji. Melodika je vseskozi ruska, a v „Šeherezadi“ in „Antaru“ orijentalska. Mogoče bi bilo reči, da je Rimski-Korsakov glasbeno vezal vzhod ? zahodom. Zložil je orkestralne fantazije po ruskih, srbskih in spanjolskih ternah. Njegove skladbe obsegajo simfonije, suite, godalske kvartete, klavirski in violinski koncert itd. Izmed njegovih oper naj bodo navedene: „Dekle iz Pskova*, „Bo-’ ”^ai'očenka carja14. „Mozart inSaltieri", »Nesmrtni Koščej", » neguročka" itd. Za Slovence posebno zanimiv pa je njegov °Perni balet „Mlada“. Tretje dejanje nam namreč kaže noč p® Pobočju „Triglava . Sence pokojnih plešejo kresno kolo. aže se princeza Mlada, ki vabi Jaromira, bližajočega Preko skal in prepadov. Grom vse prepodi. Pojavijo se n'^’ -Z'* duhovi, kače, čarovnice itd., ki prično plesati. V Ji ovi sredi stoji s svojim spremstvom Črnobog, ki zaklinja Sl -leromira in — egiptovske kraljice Kleopatre. Nastane leži\°der se spremeni v sijajno egiptovsko dvorano, kjer gZl kraljica Kleopatra in vabi Jaromira. Mlada je nesrečna. sol6 ^romi Pozornica se menja. Triglav obseva jutranje 8UgtjIe' '*aroin>r spi. Narava se vzbuja, ptice pojo in listje Nekaj motivov iz muzikalne drame „Boris Godunov41 navede,n kdaj prihodnjič. Friderik Rukavina. - 21 — Knežji kamen. . . . »Kamenje bode • pilo.“ Luk. XIX. 40. »Polje lepo, polje Gosposvetsko, dežele koroške ti cvet! Kaj pomeni 'kamen stari v tebi, svedok iz .neznanih nam let?«. V kresni noči krasni, tajnopolni k um Stojan se vrača domov. Gre po polju Gosposvetskem ravnem, a bliža se doba — duhov! Pride h kamnu: »Ni to prestol, ka-li? Kdo s'jdel ie tukaj? Povej! Nom si! Mah že te obrašča zelen, razpadeš pač prej .ali slej! »Nem si! Tiho vse okoli tebe. Ko sdlrice ti sije. molčiš; a ko noč na tebe pade črna, ti ves oživiš — govoriš! >.Vrača li se duša pogubljena pri živih iščoča miru? Mar osvete prosi senca j.adna ubitega tu brez sledu? »In pregnati jih, duhove nočne s 'prestola ves trud je zaman! Kaj za rajne zmolil rožnih vencev že tukaj je Gosposvctčan! »Kaj storili vse za duš smo pokoj! . . . Kdorkoli za kamen ta ve. vejo vrže, ro‘žo poljsko predenj, po cesti tod mimogrede. »Ko naraslo to vejevje, cvetje, zaižgali grmado smo to: Mir Smela duša bo nesrečna, nazaj posllei več je ne bo! »A ko polnoč kladivo odbije, pri stolu duhovo vzbudi; zoipet kliče, toži, vzdiha nekdo vso no<č. dokler zor zarudi. »Po menihe srno poslali v mesto, in prišli pobožni možje; pokropili kairnen z vodoi svetoj. moliti začeli kleče. 22 »In molili ves dan samotarji, vigilije peli na glas. % litanije peli čteli maše za duše nerešene spas. »A ko polnoč kladivo odbije, pri kamnu strahove vzbudi; spet tu kliče. toži. vzdiha nekdo vso noč. dokler zor zaradi. »Vsako noč tu straši na prestolu. No, bode ipač tudi nocoj? . . . Kresna noč — a Stojan nosi v žepu -zdaj praprotno seme s seboj! »Bajna noč, ti vseh noči kraljica! Ti svet nam razgališ čarov . . . Bom jaz tudi gledal čuda tvoja, ko doba napoči duhov?« — Tu stoji kuni Stojan ves zamišljen. Poljublja že sen mu oči . . . Ob prestola vznožju se nasloni, zadremlje, zadremlje — zaspi . . . Polnoč bije v stolpu Gosposvetskem! A Stojan to sliši takoj: »Kaj — bedim li. ali satno sanjam? Ni bil to potres pod menoj?« Je li zemlja vrgla ga iz sebe? Na stol mu se nekdo popel! A v trenutku zgine mesec svetli, zakril ga oblakov je vel. Sajpo nase vleče Stojan, sluša . . . Kaj patč duh tč govori? . . . »iKdo si. duša ti nesrečna tukaj? In kake želiš pomoči? >Kdaj nehaš tu strašiti po noči? Kmet Stojan bi re.šil te rad . . .« »»Kdo sem, vprašaš me. neznanec smeli? Po krvi, po stanu tvoj brat! »»Cuj. svobode na.še pokopane pomnik je ta kamen jedili! Tujcu suženj ti pozabil davno, da otcev svobodnih si sin! »»Knezov naših prestol je slovenskih ta kamen! Te,ga ti ne znaš? Samo sedel tu. Borut. Gorazd je pa Ingo, poslednji knez naš! 23 »»Tu volili smo sami si kneza; 'kmet sam mu dajal je oblast; narod saim iz sebe mu izročal »noč žezla m krone ie čast . . . »»Domovine le iskati sreče, vsem braniti pravdo vsekdar, z mečem v roki tu prisezal glasno v jeziku je našem vjadar! »»Čitaj črke tu na kaimnu svete! — Mi vdolbli smo v kaimen jih. znaj! — PRAVDO BRANY VDOVE — domovine . . . A kdo vam jo brani sedaj? »»Mi sedeli s knezom smo za mizoj — za vrati stojite zdaj vi! . . . Mi iz polnili skled obedovali, a vam še ne dajo kosti! . . . »»Kdaj izpolni se napis na kamnu? Da duh bi moj mir že objel! Kdaj, vi bratje . . .!«« Čuj, pri Gospi Svet\ petelini tam že je zapel! Stojan vstane in oči si mane . . . Za goroi že svita se dan . . . »Kaj je bilo pač to v kresni noči? Resnica mar ali le — san?« 24 Ponatisk dovoljen le z označbo vira. Cii rl • *°ar' \ list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o reper- pri ar°dnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti ;n ...S In drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih prar| avt°rjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, Kraigh °Ve'