Izhaja vsak petek.
■ ■
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE
Hatsinina znaša:
celoletna .... K 4'— poluietna	Z’—
četrtletna. . . . „ l — Posamezna štev. „ OiO
ZVEZE. I
St. 21.
V Ljubljani, dne 23. maja 1913
Leto VI.
Shod v Vevčah.
V nedeljo' je priredila J. S. Z. shod M M. D. v Polju. Shod se je vršil v društvenem domu ter je bil od vevškega delavstva prav dobro obiskan. Znamenit je ta shod, ker je dokazal, da je delavstvo solidarno, složno, da se or-p,nizuje krepko v J. S. Z., da se poizkusi od izvestne strani, cepiti delavske Jile z vsiljevanjem socialnodemokrati-ske organizacije, jalov in brezupen. Pomenljiv je pa shod tudi, ker je v solnč-m luči osvetlil čudno postopanje Ueykamske družbe, ki hoče usužnjiti de samo delavstvo, marveč hoče oropati tudi deželo vseh prirodnih vodnih Pogastev. Na shodu sta govorila dežel-da odbornika dr. Ivan Zajec in dr. VI.
pegan.
. Iz znamenitih govorov naj podamo m glavne misli. Prvi govornik dr. Zame je izvajal sledeče:
. Tovarniško ravnateljstvo ne drži ddljube, slovesno podpisane pri okrajem glavarstvu. Svoj čas sem trdil, da 0 samo v slučaju vodstvo držalo pogodbo, ako ima le troho čuta za čast in Postenje. Ako noče teh dveh lastnosti, Potem bo postopalo kakor cigan, ki Udi ne čuti potrebe, izpolniti dano ob-lUbo. Stvar je taka: Eksekutivne moči diihamo, da bi prisilili družbo, da se (U‘ži svojih obljub, preostajalo bi samo, 'm posežemo zopet po 'samoobrambi, Pa skrajnem sredstvu, ki je delavstvu s,a Razpolago. In skoro bi se bilo po-lega radikalnega sredstva, ako Čio Pdo upati, da se bo na drug na-škaPrisililo družbo d'o spoznanja. Vev-Pfent 0Varna, odnosno Taussig z gosp. stv1 .ehlnom vred, imata še druge ko ari na vesti. Ta g. Taussig misli, da u s svojim 20milijonskim podjetjem ijj ul tudi deželno upravo. Ali kako Sv 11 a kak način zasleduje ta družba roparske posle? Preko deželnih «rzavnih postav si prilašča tuje pra-pr e’. Preko vseh postav hoče uničiti avic drugih in pobasati in pograbiti Žepr° Vsa vodna bogastva v naši de-■" U. pa ne je to; Polastiti se hoče vseh mvnih potov in cest; ne ozira se ne na Ipavice občine, ne na pravice dežele,
Ue
na pravice posameznikov. Vse hoče
Uektirati, vse spraviti v svojo posest, Sužnjiti hoče ne samo delavstvo; mar-sec celo deželo. Pa bodimo mirni. Še a%V vuljuvi postave, katerih se mora k Zali tudi g. Taussig. Deželna uprava Ua Iarovala Pravice dežele, varovala n0 tudi pravice našega delavstva. 4nen° zagot°vim: Ropanja mora biti aec- Karkoli si je družba protipo-nit^o Prilastila, bo morala vrniti, vr-Uazaj, komur jih je vzela. Vse vod-
^ Jörgensen:
ljuba Gospa Danska.
Iji	Angleškem in v Ameriki tei
lJu triavsko gibanje na verskem ter Ua	proti različnim pregrehi
lujojp tujunčevanju, gre roko v rok hier, vZa izboljšanje družabnih r močj. °ditelji so pri nas brez pri se pj’ ,e kažejo ljudstvu poti, amj kaj 7^1° za nanožico in pazijo na izvedo ]Va !n koče večina; in ko stavo f’.planejo v ospredje in nosijo p. la’ kamor dere drhal.
Da “7 iV?111.ur nore urnai. klndal ’ i S1 imol priložnost Pira	nlizu, kako ta stranka
ga. t° i°’ kar ie v ljudstvu sl liste?« ° a ^ ali si bral več
»Ne.«
»ekdSji'urcdmkS1’ da ie mrtev
1)11 -i'TnladVož'l,,' N1 r"UKt,"-,! S!>
^Ls:Lltian,, zunaj v srcb™5
je rekel^^ei '*e sam vzel življer
ne pravice, ki si jih je s tatvino pomnožila, mora vrniti, vsem pravicam, ki si jih prilašča na javnih potih in cestah, se mora odpovedati. In potem boste videli, kako malo pomeni družba brez naropanih pravic, potem bomo družbo imeli priliko videti, kakršna je v resnici. Pa nam bodo očitali, da smo sovražni industriji. Laž! Mi smo prijatelji industrije, smo pa in ostanemo sovražni industriji, kakor si jo misli g. Taussig. Naši pradedi so stokali pod valpetovim bičem ošabnega graščaka, industrija po- Taussigovih načelih hoče še hujše zasužnjiti ne le kmeta, marveč tudi delavca, celo deželo. Prijatelji smo industrije, ki sloni na temeljih pravice, na načelih, da je postopati z ljudstvom krščansko. Tako industrijo bomo podpirali. In po tem stremi naša akcija za zgradbo vodnih sil. Dobri industriji odpreti pota v deželo, ki bi sporazumno izkoriščala sile naših voda v blagor delavstva in cele dežele.
Končno opozarja govornik, da se združi delavstvo v J. S. Z. do zadnjega delavca in zadnje delavke.
Nato je dr. V. Pegan na brezštevilnih vzgledih pojasnjeval socialno demokracijo v teoriji in v resnici, dokazal škodljivost socialne demokracije za delavstvo ter odkril intimne zveze, ki jih goje socialni demokratje z židovskimi, nemško svobodomiselnimi in liberalnimi kapitalisti.
Shod je trajal nad dve uri, nakar je dr. Zajec zaključil znameniti shod s pozivom, da stori vsakdo svojo dolžnost in dela po svojih močeh za združevanje svojih tovarišev.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
f Edvard Štrekelj, Skupino J. S. Z. v Vrtojbi je zadela težka izguba. Dne 7. maja je zatisnil oči častiti gospod Edvard Štrekelj, vikar v Vrtojbi, podporni član in tajnik tamošnje skupine. Člani bodo ohranili dragemu prijatelju hvaležen spomin.
Iz načelstvene seje Jugoslovanske Strokovne Zveze. V seji načelstva J. S. Z. dne 14. majnika 1913 se je načelstvo sledeče konstituiralo: načeinik deželni odbornik dr. Ivan Zajec, I. podnačelnik Miha Moškerc, II. podpifedsednik dr. Lovro Pogačnik, III. podnačelnik Ivanka Kosec, glavni tajnik dr. Jakob Mo-hprič, glavni blagajnik Bogumil Remec, njega namestnica Leopoldina Dolenc, zapisnikar Frančišek Kerhne, njega namestnica Ivanka Brate. :— Na znanje se je vzelo, da se priredi bodoče tri nedelje na Štajerskem 6, na Kranjskem 1, na Koroškem 1 in na Primorskem 1 shod. Načelstvo je tudi odobrilo
»Za božjo voljo!« je vzkliknil Ronge.
V sobi je nastala za trenotek tišina.
»Zadnji čas je veliko pil,« je nadaljeval Niels Wiig. Tako pišejo manjši listi. Zato ni mogel zmagovati vsega dela. Včasih ga ni bilo več dni v pisarno ali pa je prišel pozno zvečer že pijan, da so se mu vsi smejali in norčevali iz njega. Gotovo ga je izpodrinil tudi nek dopisnik lista, ki bi bil sam rad postal urednik in bo zdaj tudi gotovo on nadaljeval uredništvo »Napre-ja«, ker ga je začasno že sprejel. Koch-Jensen se menda piše. Tebi je že precej znan.«
»Da — poznam ga dobro,« je odvrnil Ronge. »Človek je, ki jih današnji svet imenuje nadljudi, prej pa so jim rekli plezavci . . .«
»Dobro si povedal. Toda Wühler-jeva smrt me zanima tembolj, ker se je pred kratkim priselil v mojo občino. Sorodniki se bodo gotovo obrnili name in zahtevali, da mu govorim nagrob-nico, kakor je tu navada.«
Niels Wiig je umolknil; spoznal je, da je govoril žalostno poglavje svojih razmer, o cerkvi, ki ima večkrat dvoje ali troje gospodov, in vsem moraš služiti.
besedilo resolucije, ki se stavi na letošnjem katoliškem shodu o delavskih zadevah. Poročal je načelnik dr. Ivan Zajec.
Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze v Trbovljah ima prihodnjo nedeljo, 25. t. m., po sledečem sporedu III. redni občni zbor: dopoldne ob devetih sveta maša, popoldne ob 2. uri ima rudarski odsek sejo, ob 3. uri otvoritev občnega zbora in poročilo predsednika o poslovanju skupine 1. 1912, porGjulo tajnika in blagajnika, volitev novfega odbora, slučajnosti. Na občnem zboru govori predsednik rudarskega odseka J. S. Z. dr. Mirko Božič. — Člani naj pridejo polnoštevilno in naj povabijo še nečlane, da pridejo na občni zbor, ker sprejemali se bodo tudi novi člani v J. S. Z.
Gorje. Dne 12. t. m., na binkoštni ponedeljek smo spremenili našo plačil-nico J. S. Z. v skupino. Izvoljeni so bili enoglasno: predsednikom A. Kocjančič in namestnik J. Ambrožič, tajnik in blagajnik dosedanji voditelj piačilnice A. Slamnik. Odbornikom so bili ravno tako enoglasno izvoljeni: Lenart Božič, Jakob Vidic in Jakob Pretnar. V nadzorstvo pa Matej Por in Janez Jan. Upamo, da bo pod tem vodstvom skupina dobro napredovala. Naša skupina šteje sedaj 27 članov. To število pa bi se pri nas lahko vsaj potrojilo. Zato Vam kličem, dragi tovariši, ki ste že člani naše skupine, pripeljite notri še druge, ki še niso člani, da bodo tudi drugi deležni dobrot, katere nudi naša krščanska socialna delavska organizacija J
S.	Z. Naša skupina je sklenila, da dobi čim prej v svojo sredo mlade fante, katerih je pri nas veliko, ki hodijo v tovarno. Naša želja je, te mlade ljudi obvarovati pred tremi sovražniki, ki jim v tovarni pretijo, in to so: liberalizem socialna demokracija in pa alkohol. Torej, dragi tovariši, posvetite vse svoje moči, da spravimo tem več delavstva posebno mladeničev, v naš tabor, ker F edino tu je rešitev delavstva. Še enkrat kličem, dragi tovariši, pogumno napre: čim več nas bode, tem boljše za nas in našo J. S. Z.
Zavarovalnica proti nezgodam.
Vlada je v smislu zakona predložila poslanski zbornici poročilo v poslovanju delavskih zavarovalnic proti nezgodam za poslovno leto 1910. Iz poročila posnamemo, da se je finančno stanje v splošnem od leta 1909 znatno zboljšalo. V tem letu se je doseglo poslovnega prebitka 724.238 K. V letu 1910 je pa prebitek znašal že 5,573.567 kron in v letu 1911 nad 7 milijonov
XIV.
Kopenhagensko delavstvo je spremljalo urednika Wühlerja na zadnji poti. Iz stolpiča pokopališča kapele je bilo mogoče pregledati vso črno množico s svojimi rdečimi zastavami. Velika kapela in pokopališče sta bila tesno natlačena; z venci in dragimi cvetlicami okrašena krsta je ležala pred oltarjem, kjer so gorele sveče.
Pri zunanjih vratih kapele je stal Niels Wiig, oblečen v dolgo črno haljo; njegov mladi obraz je bil bolj bled kakor navadno. Oddelek za oddelkom je stopal v kapelo; tupatam ga je kateri tudi pozdravil; bili so njegovi farani. Zastavo za zastavo so nesli mimo njega in jih postavili poleg Wühlerjeve krste, rdeče, modre, zelene, z najrazličnejšimi znamenji društev. Toda naenkrat, komaj da se je priklonila nova zastava pred vhodom, je stopil Niels Wiig nasproti možem, ki so jo nosili.
»Te zastave ne trpim v kapeli...«
Možje so osupli obstali.
»Zakaj ne, gospod pastor?«
Wiig je pokazal na napis zastave.
»Ker se ne spodobi, da bi se oznanjalo v hiši božji, da je »volja ljudstva najvišji zakon«. Ne ljudstvo, temveč Bog je najvišji zakonodajavec in on je,
kron. V triletni dobi 1909—1911 se je denarno poslovanje zavarovalnic zboljšalo nad trinajst milijonov kron. K temu napredku je po poročilu zdatno pripomogel zakon z dne 8. februarja 1909 o prisilnem izkazu plačilnih seznamkov, kakor tudi stroga kontrola rentarjev. Na skupnem prebitku so udeležene vse okrožne zavarovalnice razen graške, ki je pa aktivna in je vsled ugodnega stanja znižala prispevke in je najbrže vsled tega izkazala 84.797 K primanjkljaja.
Skupni primanjkljaj zavarovalnih zavodov za pokritje tekočih rent je znašal v letu 1909 79,732.513 K, to je 36-8 odstotkov ter se je v letu 1910 znižal na 74,214.278 K, ali 32 9 odstotkov.
Nepokriti primanjkljaj je porazdeljen v odstotkih tako-le:
1.	Dunaj, za Niž. Avstrijo koncem leta 1910 45-4, 1909 47T.
2.	Solnograd, za Solnograško, Gorenjo Avstrijo, Tirolsko in Predarlsko —.
3.	Gradec, za Štajer. in Koroško —.
4.	Trst, za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo koncem leta 1910 17'0, koncem leta 1909 pa 267.
5.	Praga, za Češko koncem leta 1910 49 4, koncem leta 1909 pa 45-4.
6.	Brno. za Moravo in Šlezijo koncem leta 1910 0-4, 1909 5-5.
7.	Lvov, za Galicijo in Bukovino koncem leta 1910 19 8, koncem leta 1909 pa 30-5.
Od skupnega primanjkljaja 74'2. milijonov kron odpade na zavarovalnice na. Dunaju in v Pragi nič manj kot 69 9 milijonov kron.
V letu 1910 je bilo pri vseh delavskih nezgodnih zavarovalnicah (vštev-ši tudi železničarsko zavarovalnico) zavarovanih 126.539 obrtnih obratov s povprečnimi 2,339.070 delavci. Poleg teh je bilo zavarovanih tudi zelo veliko število kmetijskih obratov, ki so podvrženi zavarovanju vsled rabe strojev. (Bilo jih je leta 1910. 437.727.) Pri vseh zavarovanih podjetjih, obrtnih in kmetijskih, se je v letu 1910 računilo 2.043 06 milijonov kron na plačah (od katere vsote so se vračunili prispevki).
Naznanil o nezgodah je bilo pri vseh zavodih 128.094 (129.186). Število naznanil na 100 celoletno zaposlenih delavcev znaša 63	(66 prejšnje letol.
Od teh naznanil je bilo 34.715 (34.155) poškodb, za katere je bilo dati odškodnine, in sicer v nlajveč slučajih zaradi tega, ker zdravljenje ni trajalo nad štiri tedne.
Od 34.715 (34.155) nezgod leta 1910 je bilo 1189 (1252) smrtnih in 33.526 (32.903) slučajev s stalno ali začasno nezmožnostjo za delo. Priznalo se je 14.333 (14.825) stalnih rent, ki pa niso
ki mu moramo biti vsi pokorni. Ta zastava moi’a ostati zunaj.«
Le z obotavljanjem in mrmranjem so ubogali. Niels Wiig se je odstranil, bil je čas, da se začne slovesnost.
Nad glavami tisočere množice je zatrepetala pogrebna pesem; sorodniki umrlega so si izvolili:
»Uči me, o gozd, da venem kakor ti veselo!« — pesem, ki se poje pri vseh pogrebih prostozidarjev in modernih poganov. Nato je stopil Niels Wiig pred rakev. Vse je postalo tiho. Kar se je bilo ravnokar zgodilo pri vratih, se je bliskoma razneslo od ust do ust; vsi so vedeli, da je to zagrizen duhovnik, vsi so pol bojazno, pol sovražno gledali bledi, skoro beli obraz mladega moža. Tisti, ki so stali bliže, so videli, kako so se njegove ustnice lahno premikale
v	tihi molitvi. Nato je začel govoriti. Njegov nenavadno močni glas se je jasno razlegal tja do zadnjega poslušalca.
»Delajte, dokler je1 dan, kajti pride dan, ko ne bo mogel nihče več delati!
Tako, dragi moji, uči mož, katerega ponižen služabnik sem jaz tu in katerega besede o tem umrlem ste prišli
vi	semkaj poslušat.
vse iz tekočega, temveč so bile nekatere priznane za nezgode prejšnjega leta.
Vseh prejemnikov rent je bilo koncem leta 1910 117.474 (112.012). Letni znesek zavarovancem priznanih rent je znašal 32,654.566 K (22,053.913 K). Izmed stalnih rentarjev je bilo 92.708 (88.265) popolnoma ali deloma za delo nesposobnih, drugi so ostali po smrtno ponesrečenih, in sicer:	10.809	(10179)
vdov, 13.004 (12.619) otrok in 953 (949) sorodnikov (ascedentov).
Ker se naše delavstvo za delavsko zavarovanje proti nezgodam zelo zanima, podamo v naslednji tabeli podatke o številu zavarovanih podjetij in delavcev raznih kategorij. Iz tabele se razvi-dijo deloma razmere dotičnih zavarovancev glede dela in zaslužka.
	Število koncem poslovnega leta		Vsota	Na enega zavarovanca pripade delavnih dni	Število celoletn. (300 dnevnih) delavcev	Vsota zaslužkov ■ v kronah
Skupina podjetij	obratov	zavarov. oseb povprečno	delavnih dni (š ihto v)			
XIV. Stavbna obrt		35.143	449.980	84,656.106	188	282.187	280,483.642
II. Železnice in prevozna podjetja sploh, ter skladiščni obrati		14.992	406.153	105,539.956	260	351.801	495,627.818
IX. Tekstilna industrija . . .	3.973	353.138	102100.093	289	340.332	250,184.626
IX. Delo pri kamenju in zemlji	19.790	229.938	52,282.764	229	175.278	152,708.595
XII. Hranilna in vžitna izdelovanja 		8.750	189.632	53,279.378	281	177.598	159,100.595
VI. Stroji, orodja, instrumenti in aparati		2.650	146.158	42,028.262	288	140 094	176,758.976
V. Kovinsko izdelovanje . .	4.339	118.920	23,343.421 26,515.273	280	111.143	117,280.957
XI. Lesne in rezne tvarine .	14.963	113.367		234	88.384	77,896.570
X. Popir, usnje in gumi . . XIII. Oblačila in čiščenje . .	2.020	79.219	22,615.471	285	75.386	67,065.152
	1.894	52.627	14,609.858	278	48.702	42,687.283
XV. Poligrafična obrt in gledališka podjetja		1.326	86.035	12,891.946	280	42.973	54.857.792
III. Fužine in njih postranski obrati		511	40.966	11,724.935	286	39.082	49,527.953
VII. Kemična industrija . . .	939	34.743	9,876.081	284	32.918	31,772.842
VIII. Kurilne in svetilne tvarine 		1.536	32.265	10,113.937	313	33.713?	35.758.426
I. b. Mlini		12.402	27.385	6,268.614	229	20.895	16.058.242
Obrati, ki niso uvrščeni v določene skupine		136	6.453	1,757.373	272	5.858	6,596.292
Vsota skupin I b do XV. . .	125.364	2,326.979	589,903.468	254	1,966.344	2,014,288.761
Prostovoljno zavarov. obrati	1.175	12.091	2,799.295	232	9.332	10,858.940 17,914,424
Kmetijski obrati		437.727	1,488.456	12,947.072	9	43.157	
Skupna vsota . .	564.266	3,827.526	605,648.835	158	2,018.833	2,043,062-125
Za naše razmere so osobito zanimive številke o kmetijskih delavcih, to so ljudje ki pridejo v delo le v gotovih časih. Delavci v kmetijstvu so podvrženi zavarovanju le tam, kjer se dela s stroji. Največ kmetijskih obratov je bilo 1. 1910 zavarovanih na Češkem. Pri praški zavarovalnici je bilo zavarovanih 242.865 kmetijskih obratov z 903.980 zavarovanimi osebami. V Brnu je bilo zavarovanih 140.283 podjetij z
431.864 zavarovanci. Najmanj kmetijskih zavarovancev je bilo v okrožju tržaške zavarovalnice, namreč 105 obratov S 383 zavarovanci. Poročilo je zelo zanimivo in poučno, osobito je denarni napredek zavarovalnih zavodov pozdraviti z zadovoljstvom. Žal le, da se je del označenega napredka izvršil na račun opravičenih poškodevancev, ki dostikrat vkljub vsem naporom ne morejo priti do pravilne zavarovalnine.
Povprečni zavarovalni prispevek proračunjen dnevni zaslužek zavarovanca v okrožju zavarovalnice v kronah.
Podjetja		'o g Sc						II	Vse zavarovalnice		
	Dunaj	o Ö o m	Prags	Brno	'C CÖ O	Trst	Lvov	>,5 S 'H	1910	1909	1908
Mlinarstvo		3-57	2-73	2*70	2-63	2*61	2*89	1-65	■		2*56	2-53	2*41
Železnice, prevaževalna podjetja sploh, in obrati skladišč 		3*97	311	3-27	2*84	2*92	3-77	2-33	4-97	4*70	4-53	4*36
Delo pri kamenju in zemlji		3-27	319	2-97	2-65	3*21	2-97	1-91			2*90	2*80	2-90
Fužine in njih postran-											
ski obrati; rudokopi z nepridržanimi mi-neralijami 		4*70	3-42	4*05	4-09	4*76	4*18	3-65		4-22	4*10	4-06
Izdelovanje kovin . . .	4*13	3-15	2*99	3-08	3*43	2*53	2-59		3*52	3*45	3-34
Stroji, orodje, aparati						4-28	3-04		4-21	4*17	4-17
in instrumenti . . .	4-89	4-11	3*72	3*80	4*34			—			
Kemična industrija . .	3*43	3-50	3-46	2*96	2 91	3*02	1*95	—-	3*22	3*10	2-96
Kurilne in svetilne snovi, olje, kurjava in razsvetljava							3*50	2-64		3*54	3-46	3*33
	3*96	4*13	3*72	3*39	2-86			—			
Tekstilna industrija . .	2*86	2*68	242	3*32	2*17	2-01	2-30	—	2-45	2-36	2-27
Papir, usnje, gumi . .	3*36	3-09	2-84	2*61	2*93	2*83	1*45	—	2*97	2*85	2*80
Lesne in rezbar, snovi	3-96	309	3*02	2*40	2-82	2*85	2-28	—	2-94	2*79	2-69
Hranilna in vživalna sredstva		3-96	3*32	2*92	2-61	3-23	2-73	1-90			2*99	2-86	2-82
Oblačila in čistenje . .	3-52	2*86	2-43	2-66	3*03	2-42	1*98	—	2-92	2-83	2-72
Stavbarstvo		3-87	3*45	3*23	2-84	3-47	3-38	2-48	—	3*31	3-15	3'16
Poligrafična obrt in gledališka podjetja . . .	4*75	4*39	3-89	3*75	4*10	4-07	3-63	—	4*26	4*21	4-14
Razne druge v nobeno											
posebno vrsto prištete obrti		3-92			—	—•	—	—	2*24	—	3-74	3-83	3*74
Skupaj 1910		3*90	3*25	2*91	2*77	3*2	3-33	2*33	4*97	3*41				
1909 		3-81	307	2*77	2-70	3-29	3-22	2*31	4*78	—	3-30	—
„	1908 		3*72	3*02	2-71	2*64	3*28	304	2*27	4*62			3*22
Predstoječa tabela kaže plačilne razmere po glavnih obrtih in zavarovalnih okrožjih. Najnižje plače izkazuje okrožje lvovske zavarovalnice, takoj zato pa pride skoro v vseh obrtih tržaška zavarovalnica. Naj višje plače izkazuje dunajska zavarovalnica.
Smrtno ponesrečenih je bilo pri krajevnih zavarovalnicah: Dunaj 145, ali na tisoč zavarovancev 3 7, Solno-grad (8 4), Praga 249 (4*1), Brno 150 (4*7), Gradec 85 (8 3), Trst 46 (5*9), Lvov 142 (12*7). Pri vseh zavarovalnicah se je smrtno ponesrečilo v poslovnem letu 1910 914 ljudi, ali 5 2 na tisoč zavarovancev. Poleg teh se je pa pri stanovskem zavodu avstrijskih železnic zavarovanih železničarjev ponesrečilo smrtno 275 ali na en tisoč zavarovancev 9*6. Torej je bilo v celoti v boju dela ubitih 1189 ljudi, in sicer 1144 moških in 45 žensk, ki so zapustili svojcev: Za preskrbo opravičenih vdov 727, otrok 1389 in sorodnikov 49. V teku 21 let se je vseh zavezancev smrtno ponesrečilo 19.602. Poleg teh pa je bilo v tem času, to je od leta 1890 do 1910, torej v
21 letih poškodb: 449.936 težko poškodovanih in za delo nesposobnih 469.838 poškodb, za katere je morala dati zavarovalnica neko odškodnino, in 1,161.408 lažjih poškodb, ki so v dobi štirih tednov ozdravile in za katere ni zavaroval niča plačala kake odškodnine. Ako seštejemo te številke skupaj, dobimo ogromno število delavcev, ki so v boju dela žrtvovali svoje življenje in zdravje. Izmed 2,100.784 jih je med njimi 19.602 mrtvih. Te številke govore jasneje kot vsak drug dokaz, kako potrebno je vsestransko delavsko varstvo. Bojimo se vojsko in groza obhaja človeka, ko čita o krvavih spopadih, v katerih pade nekaj tisočev ljudi. Toda za boj, ki se, bije po delovršbah in v katerem pade veliko več ljudi kot v vojskah, se skoro nihče ne zmeni. Saj je to nekaj navadnega. Ako se pripeti kakemu bogatinu pri športih nesreča, vpije cel svet in vse časopisje polni svoje predale, toda ko se ponesreči na tisoče revežev, se zdi to dostikrat zelo kot potrebne žrtve, brez katerih ni napredka.
Označene številke nezgod pa nika-
kor ne vsebujejo celote, ker je veliko podjetij, ki niso podvržena zavarovanju, pa se vendar zgodi tudi tu veliko nezgod. Gozdno delavstvo dela morda v večji nevarnosti glede nezgod kot marsikatero podjetje, ki je podvrženo zavarovanju. Skušnja uči, da se v gozdih zgodi veliko nezgod, tudi smrtnih. Vsled tega je tudi število padlih delavskih junakov veliko večje kot je tu navedeno.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
PREOSNOVE IN DELAVSTVO.
Po tobačnih tvornicah neprestano izpreminjajo delovne načine. Eni pre-osnovi sledi druga in ne ve se še, kdaj bo preosnov konec. Delavce in delavke iz enega v drug oddelek premeščajo, ob vsakem premeščen]u nalože delavstvu novih bremen. Ko so postavili prve stroje, so se delavke upirale, ker so se bale, da bodo po strojih oškodovane. Odpor je ostal brezuspešen, a glavno ravnateljstvo je obetalo, da bodo le polagoma izpremembe uvajali in da bodo na to gledali, da delavstvo ne bo oškodovano. Začetkoma se je tudi zdelo, da se bodo novi izdelovalni načini izvedli, ne da bi delavstvo imelo škodo. Prepričani smo, da bi bili nameščen] e ročnega dela po strojih lahko tako izpeljali, da bi ne bilo delavstvo oškodovano. To, kar smo pričakovali, se ni zgodilo. Po novih delovnih načinih se od delavca veliko več zahteva, kakor prej. Delo se je precej povišalo, dasi je delavstvo protestiralo, ker se je že tako toliko dela zahtevalo, da se je komaj izgotovilo. Le v najredkejših slučajih so nekoliko delavstvu odnehali.
Kakšne razmere so nastale, kaže sledeči zgled. V Cvitavi so delo zavi-jalk (špinarce) H na 3500 povišali, ko so se še ovoji (pupe) z rokami delali. Uvedli so stroje za ovoje (pupe), ki zdaj pupe izdelujejo, in zavijalke naj bi tudi zdaj toliko kakor prej napravile: dasi zavijanje po stroju izdelanih ovojev zelo, zelo delo oteži. Zavijalka mora namreč malo vsak ovoj popraviti, kar ji vsak teden nekaj ur vzame. Prej je pa že bila zahteva dela prenapeta, nadalje se morajo še forme odpirati i>i zapirati, izvesti morajo tudi zdaj zavijalke delo, ki so ga prej izdelovalke ovojev izdelavale in še ovitki so zelo pokvarjeni in slabi. Delavke pri najboljši volji niso več sposobne, da bi vse, kar se od njih zahteva, tudi izdelale. Glavrno ravnateljstvo od njih nekaj zahteva, kar je naravnost nemogoče. Ni čudno, če so zato delavke skrajno nezadovoljne in da se tudi druge delavke nojvemu načinu dela upirajo. Delavke pravijo, da to, kar se zdaj od njih zahteva, ni več delo, marveč muka in so se že v tej zadevi na glavno ravnateljstvo obrnile. Ne vemo, če je glavnemu ravnateljstvu znano, kako nezadovoljnost je ta ob zeleni mizi iz-tuhtana novotarija provzročila. Pripomniti nam je še, da se to zgodi le v Cvitavi, marveč tudi v drugih tvornicah. V Bavču celo zahtevajo, da naj delavke, napravijo 3600 smodk na dan.
Preosnova: to se res lepo čuje. Racionalnost in varčnost pri delu sta lepi stvari, a stvar postane popolnoma drugačna, če se preosnove na račun,delavstva izvedejo.
Pred nekaj leti je glavno ravnateljstvo uvedlo premije za prihranjen material. Mi smo že takrat opozarjali, da je to stvar, ki v prvi vrsti glavnemu ravnateljstvu koristi in da bo to prej ali slej delavstvu škodilo«. To se je zdaj tudi zgodilo. Zdaj varčujejo pri ovojih in za poizkušnjo delavkam manj tobaka odmerijo. V neki tvornici so za 5 dg dobave znižali, pozneje so se zadovoljili z 2%' dg. To seveda delavkam zelo škoduje.
Druga preosnova tiče prevzemnik v fabrikaciji cigaret. Prevzemanje se odpravi. Dozdaj so pri dveh univerzalnih strojih/ zaposlovali devet prevze-malk, po novem zistemu bo pa za dva stroja zadoščala ena prevzemalka, ostale pa premeste v zavijalnice. Zagotovili sio jim sicer, da jih pri plačah ne bodo oškodovali, a da se osobito starejše prevzemalke v novo delo ne hodo mogle vživeti, je lahko umeVno. A tudi v zavij alnici nameravajo preosnove uvesti, in sicer bodo s stroji svalčice zavijali v ovioje.
Preosnovati nameravajo v tobačnih tvornicah naprej, in sicer v škodo delavstvu. Delo se ne more tako izvesti, če se od delavstva preveč zahteva.
Delavke pa lahko razvidijo, da je neobhodno potrebno, da se organiziraj o.
Fürstenfeld. Na petek, 11. aprila, nas je doletela velika čast. Prišel je namreč znani Pattermann, da govori
rdečemu tobačnemu delavstvu o avstrijskem delavskem gibanju in o njegovih nasprotnikih. Rdeči sodrugi so se veselili, češ, Pattermann bo kar vse krščansko misleče delavstvo za večerjo pohrustal. A reveži so se zopet enkrat zmotili. Vabljeno je bilo tudi krščansko delavstvo, in sicer najbrže zato, ker je bilo v dvorani, kjer se je zborovalo, zelo, zelo prazno. Magnet Pattermann pri nas nič več ne vleče. ; Na shodu je bil zato Pattermann zelo slabe volje in je tožil, da število rdeč-karjev in rdečkaric v tobačnih tvornicah pada in priznal, da se množi število krščanskega tobačnega delavstva. Sodrug Miha Raidl, ki je shodu pred- : sedoval, je mislil, da kaj doseže, če po odpadlih bivših spdrugih in sodrugi-njah udriha. Mislili so rdeči, ko smo našo krajno skupino ustanovili, da nas bodo pokopali, a so se bridko varali. Nas je vedno več^ rdečkarija pa ostaja vedno slabotneja.
Krakov. Volitve v bolniški zavod so za krščansko delavstvo ugodno izpadle, ker se je število krščanskih glasov povzdignilo nad 130 glasov.
Line. Ob volitvah v bolniški zavod so dobili krščanski kandidati do 309, rdečkarji pa 726 glasov.
Vinniki. Ob volitvah v bolniški za- ! vod so dobili krščanski kandidati do 550 glasov, vseh glasov je bilo 1253 oddanih. Krščanski glasovi so poskočili za približno 400 glasov.
Cvitava. Kar bi pred leti še ne bil nihče pričakoval, to je zdaj malone že izvedeno: stroj v tobačni industriji. V vsakem kotu skoraj že čujemo brenčanje strojev, a še vedno postavljajo nove stroje. Stroji imajo sicer tudi svoje dobre, a tudi slabe lastnosti. Ne red-kokrat se čuje, preveč ljudi, do 200, imamo. Ni govora, da bi nove delovne moči sprejemali.
Bblniški zavodi v tobačnih tvornicah leta 1911. Koncem leta 1911 so imeli bolniški zavodi v tobačnih tvornicah 38;.165 članov, med njimi 5230 delavcev, medtem ko jih je bilo 1. januarja 1911 38.568. Dohodki so znašali 992.269 K 57 h, i nsicer so člani prispevali 591.731 K 19 h, erar pa 303.450 K 87 h. Med izdatki v višiiai 947.718 K se ; je porabilo za bolniške podpore 675.380 K 52 h, za zdravnike, babice in za kontrolo bolnikov 45.322 K 76 h, z zdravila 132.181 K 87 h, za preskrbo v bolnišnicah in za prevozne stroške. 33.109 K 22 h, za pogrebne stroške 13.937 K 20 h, skupaj torej 899.931 K 57 h. Na kurzni vrednosti so izgubili vrednostni papirji 46.018 K 60 h. Čisto premoženje je iznašalo 1,755.580 K 51 h.
Okno v svet.
AVSTRIJSKA KRŠČANSKA TEKSTILNA ZVEZA
je ob svojem letošnjem občnem zboru o Binkoštih izdala knjigo, ki poroča o razvoju delavskega gibanja v Avstriji-Zveza, katera ima predvsem člane nemške krščanske tekstilne delavce in delavke, je štela koncem lanskega leta 10.003 člane. Število članov ni padlo, dasi sta gospodarska kriza in vojska na Balkanu tekstilno delavstvo najbolj prizadeli. To, da je krščanska zveza svoje člane obdržala, je tembolj razveseljivo, ker je lani rdeča strokovna zveza tekstilnega delavstva 8000 članov izgubila. Ženskih člaipic šteje zveza 4217.
KAJ JE S SOCIALNIM ZAVAROVANJEM?
Dolgo vrsto let se že naša prelju-beznjiva zbornica peča s socialnim zavarovanjem, a to velevažno vprašanja ne’gre in ne gre naprej. Seveda, razni grofje in baroni, ki mečejo« denar za igračice vun, ne čutijo potrebe, da bi postalo delavstvo deležno preskrbe, ko se postara. Najbolj se pa upirajo socialnemu zavarovanju kapitalisti. Naj-proslulejše glasilo1 kapitalističnih krvosesov »Arbeitgeber« je te dni objavil strupeni članek, ker nameravajo glede na nezgodno zavarovanje rudarjem nekaj drobtinic podeliti. Notranji mini' ster baron Heinold je namreč v zavai’O-valnem svetu naglašal, da se mora pospešiti socialno zavarovanje in da $e morajo tudi rudarji za slučaj nezgod zavarovati. To pa glasilu fabrikanto'' in bogatašev ni všeč in napoveduje, d# bodo industrijci vse storili, da prepr6' čijo ali vsaj zavlečejo socialno zavarovalno postavodajo.
Velikanska nesreča se je pripetih v rudniku Finleyville v Pennsylvanü*’ Amerika. Vneli so se v jami plini, žaljenje je izgubilo 120 rudarjev, lahk0 ranjenih je 70.
Posebnle vrste davek so uvedli ' ruskem mestu Cerson. Sklenili so, da obdavčijo vse pijance, ki jih na ceS« dobe, in sicer kdor je obležal na cesm ker se je napil piva, bo moral plal:a vsako leto davka od 3 do 100 rublJcV'
		Deželni centrali ni	
Skupaj		priklopljenih	
		članov	
1910	1911	1910	1911
2,440.723	3,010.346	710.994	861.482
997.350	1,029.238	340.000	450.000
138.928	92.735	68.984	77.224
143.950	153.689	44.120	52.235
123.864	128.224	101.563	105.269
121.180	116.500	85.176	80.129
47.453	53.830	46.397	53.475
24.928	19.640	15.346	19.640
2,688.144	3,061.002 2,017.298 2,339.785		
451.232	496.263	400.563	421.905
6.269	5.587	6.086	5.587
6.805	8.504	5.108	7.182
86.778	95.180	86.478	95.180
7.418	8.337	7.418	8.337
8.515	6.000	8.515	6.000
3.000	—	3.000		
93.707	78.119	63.863	78.119
783.538	709.943	359.383	384.446
40.984	80.000	40.984	80.000
1,710.433	2,282.361	1,710.433 1,775.000	
MEDNARODNO STROKOVNO GIBANJE.
Mednarodno tajništvo deželnih cen-fral (socialno-demokraških) je izdalo Poročilo o stanju strokovnih društev leta 1911. Poročilo ni popolno, ker ne objavlja statističnih podatkov o strokovnih organizacijah delavcev v Avstraliji Novi Zelandiji, južni Afriki in južni Ameriki. Sledeča razpredelnica Paru kaže sliko o stanju strokovno združenega delavstva.
Število članov strokovnih organizacij:
Anglija . .
Francija . .
Belgija. . .
^izozem. .
Danska. . .
Švedska . .
Norveška .
Finska . . .
Nemčija . .
Avstrija .
Bosna . . .
Hrvatska .
Ogrska..
Srbija . . .
Bumunija .
Bolgarija .
Švica ....
Italija . . .
Španska . .
Združ. drž.
Skupaj . . 9,905.189 11,435,498 6,121.711 6,900.995
Število članov strokovnih organi-zacij je torej poskočilo v enem letu od 9,905.189 na 11,435.498,. socialno de-niokraške strokovne zveze so poskočile v enem letu od 6,121.711 na 5,900.995 članov, če pomislimo, da je načelo, po katerem se na 1000 strokovno organiziranih članov nastavi en plačan taj-oik, ki mora biti tako teoretično ka-. or Praktično dobro všolan govornik jn agitator, socialno demokraške strokovne organizacije niso kdosigavedi kako zelo napredovale. Razpredelnica Pas pa tudi uči, da so tudi nesocialno demokraška društva že zelo močna in dtogočna postala, dasi so razen angleških še zelo mlada. Dohodki in stroški So izkazani le od polovice strokovnih društev, ki so imela 160.000.000 mark dohodkov in 142 milijonov mark stroškov. Podpor so podelila strokovna društva 75 milijonov mark, za stavke se je izdalo 50 milijonov mark.
16.000 delavskih žrtev pri zgradbi ene same železnice. Laški izseljevalni urad je časnikom poročal, da je neka severoameriška železniška družba nedavno gradila železnico skozi državi Hatto Grosso in Amasones v Braziliji, železnico SO' gradili ob rekah Madeira m Manore, kjer je ozračje tako nezdravu, da med prvimi 300 delavci, ki so Hi Nemci, ni ostal niti en sam pri živ-jenju. Nemška vlada je takrat prepo^ edala nemške delavce vkrcati za fgradbo te železnice v Braziliji. To je Puo tudi laškemu izseljealnemu uradu ^napo, a ni bilo mogoče v Italiji pre-
prečiti, da bi ne bili delavcev za to delo najemali. Veliko laških izseljencev sta pobrali v Braziliji mrzlica in malarija. Pri zgradbi proge v daljavi 330 km je umrlo na raznih boleznih 16.000 delavcev. Ta družba, ki ima na vesti toliko delavskih življenj, hoče zdaj graditi novo železnico na levem bregu reke Marmore v Boliviji.
Socialna beda na Japonskem. Davčni vijak Japonce strašno pritiska. Na posameznega Japonca pride povprečno na let,o 18 K davka. Povprečno zasluži Japonec mesečno 70 K. Pošte plačujejo veliko svojim uslužbencem mesečno komaj 50 K.
Štiri sveti krščanskim materam.
1. Vzgajaj svoje otroke sama. 2. Skrbi, da bodo tvoji otroci vedno zaposleni. 3. Pusti otročičem čas, da kriče. Otrok, ki je tih in se ne kreta, ni zdrav. 4. Kadar te kdo obišče, skrbi, da pri viziti otrok ne bo navzoč. Če hočejo obiskovalci otrok videti, dobro, pokaži jim ga, a le malo časa.
Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“.
vljudno vabi na
ki ga priredi
v nedeljo 1. Junija 1913 v Mostah.
Spored:
Dopoldne:
1.	Ob 8. uri zjutraj zbirališče odsekov na Selu pri županu br. Jos. Oražmu. — Ob pol 9. uri odhod k sveti maši, ki jo daruje ob 9. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani častni predsednik Zveze Orlov prečastiti gospod kanonik Josip Šiška.
2.	Po sveti maši obhod skozi Novi Vodmat, Selo in Moste; po obhodu tabor na vrtu brata Oražma, kjer govorijo velerodni gospod deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, gospod državni in deželni poslanec Franc Povše in drugi govorniki.
Popoldne:
3.	Ob četrt na 2. skušnja za javno telovadbo.
4.	Ob pol 4. uri pop. javna telovadba:
a)	članske proste vaje leta 1913.,
b)	nastop naraščaja,
c)	orodna telovadba,
d)	skupine,
e)	vaditeljske proste vaje.
5.	Ljudska UBSßliCa z godbo, petjem,
srečolovom, šaljivo pošto in z govori.
Vstopnina 40 vinarjev, s sedežem pri telovadbi 1 krono.
Javna telovadba in veselica se vršita na vrtu brata Oražma.
Sodeluje društvena godba z Viča, mešani in moški zbor Katol. slovenskega izobraževalnega društva za Selo-Moste.
V slučaju skrajno neugodnega vremena se preloži vsa prireditev z istim sporedom na nedeljo dne 8. junija 1913.
Strojnika
ki obvladuje popolen električni ustroj, sosebno Diese-Ijev motor in akkumulatorje, sprejme večji podjetnik. :: Ponudbe pod šifro „Strojnik“ na upravništvo „Naše Moči“.
Razširiajle mi delavstvom tiaše glasilo
,Našo Moč4.
Tovarne za asbestškrilj „ZENIT"
družba z om. zav. Mor. Žumfaerk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materijal
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
		
	v	ug
	Ä mm Ljubljana	HH
	H. lil UL III, Prešernova ulica	
[B	priporoča svojo	I
hn	veliko zalogo čevljev do-	i
	:: mačega izdelka ::	PÖ
nr		m
coc
~7/ VV
'j Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L Mikutrh Ljubljana,
U. fllllAIMLllp Mestni trg št. 15.
~7/~ NX 7/ Vi //	--7/--//—vx—n
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mptfnl ljubljhnh
1 . Ilici JU1 Mestni trg 18.
Troovina z modnim in drobnim blaoom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
3*redtiskanje in vezenje monogramov in ■	vsakovrstnih drugih risb.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri Cešniku) LJUBLJHilH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva. ([□]
Zagrebški
l^oooooooooooooooooooo	tovarniško znamko
priporočujemo kot priznano
st. zd&đst ff/sss, r ror
mßßoljä
— 84
81 —
menoreze in quake, tudi z nogo gonjene tiskajnice), se morajo z izpričevalom izkazati, da so se redno izučili, kakor tudi z delovnim izpričevalom o večletnem praktičnem delu v dotičnem obrtu.
Ta izkaz se z ozirom na knjigotiskovni obrt nadomešča z odhodnim izpričevalom rednih učencev odseka za knjižne in ilustracijske obrte na grafičnem učilišču in poskuševališču na Dunaju, oziroma s potrdilom, izrednim učencem tega odseka izcjanim, da so z dobrim uspehom dovršili svoje študije.
Za nastop obrta kamenotiska, svetlotiska in pa obrtnega izvrševanja vseh tistih fotografičnih razmnoževalnih postopkov, pri katerih se rabijoi tiskalnice, naj v zvezi z najmanj štiri poluletja obsegajočim praktičnim delom v tiskovnem obrtu v prejšnjem odstavku omenjenega zavoda izpričevalo o uspešno dovršenem zadnjem letu odseka za fotografijo in razmnoževanje na grafičnem učilišču in poskuševališču na Dunaju velja za dokaz posebne usposobljenosti.
Prositelji za koncesijo v §15., točka 1, zakona z dne 15. marca 1883. leta (drž. zak. št. 39) omenjenih obrtov, ki se bavijo s trgovino 7- izdelki, oznamenjenimi v odstavku 1 (knjigarne, uštevši starinar-ske knjigarne, prodajalnice umetnin in muzikalij) se morajo izkazati z občo omiko, zadostujočo za obratovanje teh obrtov.
Istotako se morajo prositelji za koncesije v § 15., točka 5, zakona z dne 15. marca 1883. leta (drž. zak. št. 39) omenjenih obrtov Podjetij posojevalnic za izdelke, oznamenjene v odstavku 1, ip čitalnic (bralnih kabinetov) izkazati z občo omiko, zadostujočo za obratovanje teh obrtov.
2. B r o d n i š k i obrti.
1883 b'nsitclji za koncesijo v § 15., točka 5, zakona z dne 15. marca Po r t a zak- št. 39) navedenega brodniškega (plovskega) obrta nirniotranjih vodah (jezerih in rekah) se morajo izkazati z zadost-obrtov /^.'nkovnem obratu ali v trgovskem vodstvu takih podobnih Ako ^h^®nimi> praktičnimi lastnostmi, dajni za to 0Sto;’e za Posamezne vode posebni predpisi, so ti mero-
.	3. D i m n i k a r j i.
1883. leta (drž zak^^sm6 v § 15-> toeka 7, zakona z dne 15. marc izkazati, da so se rednn naYedene8a dimniškega obrta se moraj praktično delali v tem obrt^1 ^ 0brta ln da S° llajman-1 dve le
sarsko politično ali policijsko oblastvo podjetniku naznani, da imajo pravico pogledati vanje in jih morebiti tudi prepisati.
§ 4. Imetnik koncesije je dolžan na zahtevo obrtnemu oblastvu posnetkoma predložiti za namene statistike javnih izkazov o delu potrebne podatke (§ 21 e, odstavek 5, zakona z dme 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26.)
§ 5. Predpisi tega ukaza se uporabljajo tudi za tiste imetnike koncesije, kateri so; dovoljenje obratovati posredova|nje služb in mest že redno pridobili na podstavi predpisov, ki so imeli pravno moč že pred uveljavljenjem zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26.)
§ 6. Obrtno oblastvo mora posredovalnice služb in mest z ozirom na to, da se natanko drže vseh določil, ki se tičejo vršenja tega obrta, občasno nadzorovati po policijskih organih.
Obrtna oblastva naj izdajajo obrtnopolicijske predpise, ki so morebiti še nadalje po krajevnih razmerah potrebni o izvrševanju posredovalnic služb in mest, katere so v njihovem obrtnem okraju.
§ 7. Prestopki ukaza se kaznujejo po kazenskih določilih obrtnega reda.
§ 8. Kako naj imetniki obrta, ki so po svoji koncesiji upravičeni posredovati mesta za dojke, oziroma za posredovanje službenih in delovnih mest v inozemstvo, vodijo svoje knjige, in kateri nadaljni policijski kontroli o razsežju in načinu svojega obrtnega obrata naj se pokore, določi se s posebnimi ukazi.
§ 21 g.
Podjetja za pokopavanje mrličev.
Pri podelitvi v § 15., točki 23, omenjenega obrta se je presojaje krajevne razmere zlasti tudi na to primerno ozirati, ali in v koliko je že občina zadostno poskrbela za pokopavanje mrličev.
. Natančnejša določila o obsegu pravic podjetij za pokopavanje mrličevT in o pristojbinski tarifi, katero mora imetnik koncesije predložiti obrtnemu oblastvu v odobrenje, se izdajo ukazoma.
Proti podelitvi koncesije ima občina tekom 14 dni po obvestitvi priziv z odloživo močjo.
Obseg pravic, ki jih imajo podjetja za pokopavanje mrličev, se je določil z ukazom trgovinskega ministra z dne 1. avgusta 1907, drž. zak. št. 183. Tisti, ki prosi za koncesijo za ta obrt,mora obenem s prošnjo predložiti obrtni oblasti prve stopnje tudi tarifo o pristojbinah, ki jih bodo pobirali.To tarifo mora podjetnik nabiti v tistem svojem poslovnem prostoru, ki je določen za občevanje s strankami.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prelernavaulita9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovostlvkoniekciji za dame.
Sladnl üaj-zajtrkl
Ifril 50% prihranka in okusen zajtrk, južina! dose-Ilil S žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaf. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in lYffirl ve<^n0 bolj priljubljen. Povsod V^g zavoj 60 vin. lllUb ! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7rlv*9iriol karne Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, Luravjes Josefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnköczyjevih, istotako ugcdne sodbe zaupanja vrednih oseb.
JXta&n telijo jivbrV' po ceni in -stenesl/ivtrpotovab' naj sv obrnejo
"imoria*
L ** m‘ttćblo&uorshe.ulico
(gomila Ayo s« IrepJetčnp.
FR. P. ZAJEC,
-----Izprašani optik.------------
Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo I n at a n -čno po naročilu J inzdravni-I ških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko ^ izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
1
5.
Lekarno „Pri kroni“ Mr. PUJoliinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Bibje olje, steklenica t krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, oivajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
tmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii!iiHiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimuiiiii£
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: =
I	ĐIOGLOBIN	j
= Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
= Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | = V steklenicah po K 3'50 in K 2‘— v vsaki f =	lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	|
I M= R. Sušnik |
I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg.
niiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimmiiiiimiiiimmiimiiiimiimiiiiiirŠ
Edina in najkrajša linija u Ameriko!
Samo 5 dni!
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste IŠifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
jasnila^ajT samo ED. ŠMARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVAH IMmSIM ag
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =

r®'“, “
ÜL
•i.
M

Haiboliša, naisinurneiša prilika za Stedenie!
ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
*
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni Piši, nasproti fioteia „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.

»
— 82 —
Na tarifi mora biti razvidno, da je odobrena od obrtne oblasti. Tudi mora podjetnik na zahtevo predložiti stranki en izvod te tarife in je dolžan, strogo sei držati odobrene tarife. Ako tarifo prekorači, zapade kazni po določbah obrtnega reda.
§ 22.
Prošnja.
Kdor hoče vršiti obrt, ki potrebuje koncesije, mora prositi za koncesijo ter izkazati izpolnjene zakonite zahteve. Preden se dobi koncesija, se ne sme začeti obrat.
Prošnja za dopustitev kakšnega koncesioniranega obrta se vloži pri onem obrtnem oblastvu, v katerega uradnem delokrogu se bode nahajalo stajališče obrta. Prosi se lahko pismeno ali ustmeno. Priložiti je treba vse izkaze, kakor jih zahteva § 12. (ime, starost, bivališče in državljanstvo podjetnikovo, izvoljeno opravilo in stajališče obrta). Pri onih koncesioniranih obrtih, za katere se zahteva dokaz sposobnosti, trebaj je dokazati tudi to, kakor zahteva naslednji § 23.
Prošnja za koncesijo mora biti kolekovana ravnotako kakor so kolekovane prijave svobodnih in rokodelskih obrtov. Glej opombo pri § 13.
Pravilna in pravomoćna je izjava imetinika kake koncesije, da odloži koncesijo na korist javni družbi, ki jo bode tvoril on in še kaka druga oseba, toda jo odloži le z izrecnim pogojem, da se bode enaka koncesija podelila tej družbi in da je odložitev smatrati kot neizvršeno, ako bi se koncesija tej družbi ne podelila. Obrtna oblast pa ni vezana na morebitni dogovor med družabnikoma, po katerem ima za slučaj prenehanja družbe koncesija zopet pripasti prvotnemu imetniku, ker s prenehanjem družbe preneha tudi obrtna pravica. Kajti obrtne pravice se ne morejo prenesti kakor kake premoženjske pravice in zato si imetnik odložilne koncesije ne more izgovoriti kakih pridržkov za slučaj prenehanja družbe. (Upr. sod. 13. novembra 1907, št. 10.112.)
Kdor je odložil koncesijo, mora zanjo iznova prositi, ako hoče kesneje zopet izvrševati tisti obrt. (Min. notr. stvari, 30. julija 1875,, št, 11.213.)
§ 23.
Posebne zahteve.
Kdor hoče pričeti koncesijoniran obrt, mora izpolniti za samostojno izvrševanje pri vseh obrtih predpisane pogoje (§§ 2—10);
— 83' —
vrhutega se zahteva zanesljivost glede dotičnega obrta in pri obrtih, naštetih v § 15. pod točkami 1, 2, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 17, 18, 20, 21 22 in 23 posebna usposobljenost. Kako se izkaže usposobljenost, ustanavlja, kolikor to še ni določeno v tem zakonu, ukazoma trgovinski minister sporazumno z ministrom za notranje stvari in z ministrom za bogočastje in nauk.
Zakon z dne 26. decembra 1893. leta (drž. zak. št. 193), s katerim se urejajo koncesijanirani stavbinski obrti, se ne izpreminja.
Trgovinski minister more sporazumno z ministrom za notranje stvari, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružne zveze, kjer obstoje, in prizadete zadruge, ukazoma splošno ali pa za posamezne kraje ali ozemlja predpisati, da se neke vrste gostilničarskih in krčmarskih obrtov, katere je natančno oznameniti, morejo podeliti samo takim prosilcem, ki morejo izkazati posebno usposobljenost, kakor se natančnejše določa ukazoma.
V prejšnjem odstavku omenjeni predpisi se pa morejo le izdati, kolikor je s strobovno-zadružnimi napravami in strokovnimi učilišči poskrbljeno v krajih, ki pridejo v poštev, za popolno izobrazbo naraščaja v dotičnih obrtih.
Ob podelitvi v § 15., pod točkami 1, 2, 3, 4, 7, 9, 12, 13, 15, 10, 22 in 23, naštetih obrtov in ob podelitvi v točki 14 navedenega obrta za prodajo strupov in takih tvarin in izdelkov, ki so namenjeni za zdravila, se je ozirati vrhutega na krajevne razmere; podelitev v § 15. naštetih obrtov je nadalje odvisna od tega, da s stališča, varnostne, nravstvene, zdravstvene, požarne in prometne policije ni nikakega pomisleka proti nameravanemu obrtovanju.
Pri vseh koncesijoniranib obrtih zahteva zakon, da je tisti, ki prosi za koncesijo, zanesljiv z ozirom na dotični obrt.
Dalje so tu našteti oni koncesijonirani obrti, pri katerih je treba dokazati usposobljenost.
Ukaz trgovinskega ministra z dne 6. avgusta 1907 (drž. zak. št. 196) o dokazu posebne usposobljenosti po §23., odst. 1., potrebnem za nastop v §15., točka 1, 2, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 1%18, 20, 21, 22 in 23. navedenih koncesijoniranih obrtov določa sledeče:
Člen I.
1. T i s k a r s k i obrti.
Prositelji za koncesijo v § 15., točka 1, zakona z dne 15. marca 1883, I. (drž. zak. št. 39) navedenih obrtov, kateri se bavijo z mehaničnimi ali kemičnim razmnoževanjem slovstvenih ali umetniških izdelkov (tiskarne za knjige, za bakroreze, jekloreze, lesoreze, ka-