Poštnina platana v gotovini Leto XXIV., St. 12 V Ljubljani, 15. decembra 1937 V organizaciji Ja mot, kolikor asotl — toliko pravico Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije. Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno. STROKOVNI ČASOPIS — izhaja 15. v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290 Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št. 3478 Rokopisi se ne vračajo. Mir pred viharjem! Strokovne organizacije se pečajo 1 po navadi s strokovnimi in socialnopolitičnimi ter gospodarskimi vprašanji. Čisto politična vprašanja so pa vedno prepuščale zato ustanovljenim političnim organizacijam. Je pa eno vprašanje, ki se mu ne morejo izogniti, ne strokovne organizacije, ne kakršnekoli ustanove, niti posamezen državljan. To vprašanje je: Vojna ali mir? In to vprašanje postaja, v zamotanih svetovno-političnih razmerah vsak dan aktualnejše. Družabni sestav Slovenije in njenega ljudstva postaja z vsakim dnem bolj delavski. Celo najbolj zakrknjenim političnim frazeologom postaja jasno, da je treba družabne prilike Slovenije ocenjevati z merilom, u-smerjenim s tega vidika. — Zato je tudi strokovnim organizacijam v Sloveniji, kot najkompaktnejšim predstavnicam delavstva in nameščenstva, še mnogo težje izogniti se vprašanjem, ki odločujejo o zunanji politiki države, predvsem o onem: življenjskem vprašanju smeri, ki naj vodi politiko miru ali politiko vojne. Niso krive naše strokovne organizacije, kot najjačje in najvidnejše predstavnice slovenskega delavstva, če o razvoju zunanje politike naše države niso tako informirane, da bi z gotovostjo vedele, kako je usmerjena. Res je sicer, da se zunanje-poli-tična vprašanja ne obešajo na veliki zvon, toda vemo tudi, da so velike države, imperiji, kakor je Anglija in Francija, vedno našle pot do svojega delavstva, tudi če je bilo v še tako strogi opoziciji, da so jih o zunanjepolitičnih vprašanjih, kolikor le mogoče izčrpno informirale. Vemo tudi, da iz tega vzroka, za dotične države, ni nastala nikoli nobena škoda. Odkrito torej priznamo, da o zu-nanji-političnih namerah naše vlade nismO' informirani, da smo navezani le na ugibanja in sklepanja po raznih dejstvih. Kljub temu stanju pa čutimo dolžnost povedati čustvovanje delavstva k temu vprašanju, ker upa-mo, da bodo odločilni činitelji smatrali, da smo napravili najvišjo državljansko dolžnost, kljub temu, da k temu nismo bili pozvani. Inteligentni čitatelji bodo pa tudi vedeli, da smo to zamogli storiti le v oblikah, ki so v današnjih razmerah možne. Nedvomno je, da se bližamo v svetovni politiki velikim in usodnim odločitvam. Prodiranje Jap oncev globoko v notranjost kitajske države postaja z vsakim dnem bolj usodno, zlasti za Anglijo, Ameriko in neposredno tudi za Rusijo in Francijo. Zasedba Kitajske po japonskih četah ne pomeni za Anglijo in njeno gospodarstvo le izgubo ogromnega kitajskega trga, temveč jo postavlja v položaj, da bo že danes ali jutri mejila njena zakladnica Indija ne več na miroljubno Kitajsko, temveč na do zob oboroženo in nasršeno japonsko armado. Avstralija in amerikan-ski varovanci Filipini so s tem dejstvom pomaknjeni z vsakim dnem bližje japonskim osvajalnim načrtom in ruska Sibirija vse do Bajkala je postala dolg iztegnjen jezik, ki ga je v velikem polkrogu obkolila mobilizirana japonska armada. V istem položaju se nahaja tudi francoska Indo-kina. Dokler je izgledalo, da si bodo Japonci osvojili v nenapovedani vojni le nekaj severnih kitajskih provinc v notranji Mongoliji in si ustvarili s tem izhodno točko za obračun z Ru- sijo, je angleška diplomacija dokaj mirno čakala, da bodo šli Rusi zase in za angleške interese po kostanj v ogenj. Toda vse izgleda, da Rusi zato nimajo nobene prave volje, bodisi, da so za vojno preslabo pripravljeni, bodisi, da nočejo posegati v to podjetje brez močnih zavezništev, kljub temu, da ne taje, da se čutijo po japonskem imperializmu do skrajnosti ogrožene. Ko so pa Japonci zasedli Šangaj in prevzeli pobiranje tamkajšnjih carin, ki so tvorile dve tretjini kitajskega državnega dohodka in so bile zastavljene Angliji za razna njena posojila Kitajski in ko drve do skrajno- Vsi znaki kažejo, da se je Angležem že posrečilo pridobiti Amerikan-ce za skupno akcijo, kljub temu, da je v Ameriki mnogo ljudi, ki sanjajo o nevtralnosti Amerike. Amerika in njeni varovanci, Filipini, so preveč ogroženi od Japonske in preveliko je sorodstvo med Anglo-Saksi, da bi skupnih interesov ne branili skupno. In tako čitamo, kako se ogromna flota Anglije in Amerike sumljivo približava kitajsko-japonskim vodam. Vesti iz Rusije, razen one, ki vedo povedati, da je že od 1. decembra ustavljen ves civilni promet na trans-sibirski železnici, bi sicer ne kazale, Vsem sodrugom in sodružicam, vsem našim bralcem in naročnikom naj bo Novo leto, leto skupnosti, enotnosti, organiziranosti, širjenja razredne zavesti po poti k lepši sedanjosti in bodočnosti delavca-trpina. To naj bo pozdrav in voščilo k božičnim praznikom in začetku Novega leta, vsem ki stoje odločno v borbi za zmago delovnega ljudstva, demokracijo in bratstvo od uredništva in uprave „Delavca“ In Strokovne komisije za Slovenijo. sti oborožene japonske armade daleč naprej v osrčje Kitajske, je pa angleška diplomacija uvidela, da je stvar zanjo skrajno resna, da so njeni imperialni interesi na kocki in da bo treba nekaj storiti. Ta nekaj storiti pomeni postaviti se na pot prodirajočim Japoncem. Če tega nočejo Rusi storiti sami, je tembolj jasno, da tudi Angleži ne bodo hoteli, saj so oni v vsej zgodovini speljali stvar vedno tako, da so se, če je bilo le mogoče, drugi tepli za njihove interese. Angleži iščejo zavezništev in oni so dovolj modri, da jih bodo našli tam, kjer se po naravi stvari čutijo ogrožene od japonskega prodiranja. da bodo v tej akciji sodelovali tudi Rusi. Toda baš dejstvo, da Rusi tako zagonetno molče, nam vsiljuje mnenje, da so se odločili za akcijo tedaj, ko bosta nastopili obe največji floti sveta in ko bodo Japonci daleč zabredli v notranjost Kine, da jih bo preko Zunanje Mongolije možno odrezati od izhodišča. Nismo v stanju natančno reči, koliko je med Anglijo in Rusijo skupni načrt dogovorjen, toda kdor upošteva lokavost Anglije v zunanji politiki in rusko prebrisanost, ta bo vedel, da se niti ena niti druga ne bo spustila v kak riziko, ne da si zagotovi izdatno pomoč drugega interesenta. V mesecu januarju 1937 so volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov. Navodila so razvidna iz letakov ki jih je izdala Delav. zbornica. Sodrugi in sodružice, skrbite da bodo v vseh tovarnah in obratih postavljeni za kandidate razredno zavedni delavci na listah naših strokovnih organizacij. Strokovna komisija za Slovenijo Vsi znaki kažejo, da se je Anglija odločila intervenirati v Kini. Boljše kot prikupljanje zaveznikov, kaže olipavanje japonskih zaveznikov od strani angleške diplomacije. Japonski naravni zaveznik bi bila os Rim-Ber-lin, s katerim ima sklenjen tudi tako-zvani protikomunistični pakt. Protikomunističen je le po imenu, v resnici je pa naperjen ofenzivno proti angleškim imperialnim interesom, defenzivno pa proti Rusiji. To angleška diplomacija dobro ve, za to poskuša, najprvo iztrgati iz te zveze najjač-jega kombatanta, to je Nemčijo. Pot lorda Halifaksa v Berlin ne pomeni prav nič drugega, kakor poizvedeti, za kakšno ceno bi ostala Nemčija nevtralna v slučaju angleškega obračuna z Japonsko. Kaj je zvedel Halifax v Berlinu, ni mogoče reči, in tudi vidnih znamenj je premalo, da bi se moglo o tem kaj določenega sklepati. Toda Delbosova pot po pre-stolicah Srednje Evrope kaže, da si išče Anglija tudi drugih potov, da prisili Nemčijo k nevtralnosti. Del-bos je sicer francoski zunanji minister, toda njegova pot je v angleški koncepciji. Pogledati je treba le geografsko karto Evrope, pa bo vsakemu jasno, da Nemci Rusije niti o-grožati ne morejo, razen če jim zdro-be njihovega zaveznika Čehoslovaško ali pa, če bi jim Poljska dovolila vpad v Rusijo preko poljskega državnega ozemlja. In ker je Poljska tudi zaveznica Francije in vezana z njo z vojaškim paktom, zato je moral baš francoski zunanji minister poizvedeti, kaj bo storila Poljska, če bi Nemčija zahtevala prehod svoje armade čez njeno ozemlje. Druga pot nemških armad v Rusijo bi lahko peljala preko Čehoslo-vaške in Romunije. Zato je Delbos gotovo povprašal v Varšavi, kaj bi napravila Poljska, če bi bila Čehoslo-vaška neizzvano napadena in bi bila Francija po vojaški pogodbi s Čehoslovaško obvezana priti na pomoč. Baje so Delbosu v Varšavi rekli, da bi se v tem slučaju ravnali po francoskem vzgledu. Ta poizvedovanja Delbosa bi kazala, da ima angleška diplomacija v svojem konceptu vendarle rusko sodelovanje, ker tako skrbno pripravlja varovanje ruskega hrbta, za slučaj, če bi bila Rusija zaposlena na Daljnem vzhodu. Z našega jugoslovanskega stališča bi bilo vse to previranje sicer zelo interesantno, vendar bi nas pa direktno ne zadevalo, v kolikor ne stojimo s simpatijami na eni ali drugi strani. Same simpatije pa pri vprašanju vojne ali miru niso merodajne za tako važne in usodne odločitve. — Toda Delbos bo prišel na svojem potovanju tudi v Beograd in mogoče bo vprašal, če je naša pogodba s Čehoslovaško dovolj trdna. Po tej pogodbi smo tako mi kakor Romunija vezani priskočiti Čehoslovaški na pomoč, če bi bila ta s strani Madžarske o-grožena. Madžarska je pa, kakor znano zaveznik Italije in ta je eden glavnih stebrov osi Rim-Berlin-Tokio. Predsednik naše vlade, ki je obenem naš zunanji minister, se nahaja na posetu v Rimu. Njegov sprejem, kakor ga opisuje časopisje, je bil več ko veličasten. Balkanski polotok in Apeninski polotok se v resnici tako medsebojno spopolnjujeta v gospodarskih potrebah, da ne more biti eden lačen, če je drugi sit in drugi sit, če je prvi lačen. Toda v Rimu o nas Balkancih niso imeli nikoli dobrega mnenja. Če je naš zunanji minister doživel tak sijajen sprejem v središču države, ki se ponaša z dva tisoč letno kulturo in, ki je z zavojevanjem Abesinije ravnokar dovršila svoj im-perijski sen, potem je igotovo, da imajo tamkajšnji državniki pred* očmi še nekaj več, kakor same trgovsko-gospodarske interese. Dr. Stajadinovič je v prvi vrsti gospodarstvenik, ki gleda na politične probleme predvsem z gospodarskega stališča. Toda nikjer ni napisano, da bi tudi gospodarski politik ne vedel, da kri ni voda. Že marca meseca, ko je sklepal prijateljski pakt z Italijo, je bilo naglašeno v vseh komunikejih, da naša stara zavezništva v nobenem pogledu niso s tem prijateljskim paktom prav nič prizadeta. Iz pozdravnih govorov, ki so bili te dni izgovorjeni v Rimu, je razvidno, da ta dejstva še dalje obstajajo in baš ta dejstva nas pomirjujejo, da vodi naš zunanji minister politiko, ki odgovarja čustvovanju vsega našega naroda, zlasti pa še posebej delavstva, ki je z neverjetno toplimi simpatijami vezano na bratsko Čehoslovaško republiko in na ono veliko Francijo, ki je z velikimi žrtvami izvojevala svobodo vesti človeštva in upoštevanje človeškega dostojanstva. Naše delavstvo ne goji do italijanskega naroda nikakršne mržnje. Odobrava tudi politiko medsebojnega gospodarskega udejstvovanja. Prepričani smo tudi, da ko bodo razmere omogočile medsebojno spoznanje med našim in italijanskim narodom, da bodo trgovske vezi med nami spo-polnila tudi prijatelfska čustva. — Toliko bolj smo pa prepričani, da bo naš zunanji minister, ko bo sprejel zaveznika Delbosa, lahko mimo zatrdil, da Jugoslovani, ne Srbi, ne Hrvatje, ne Slovenci ne znamo zatajiti svojih čustev, saj bo po celi državi oril en sam klic: Živela Čehoslova-ška! Živela Francija! Obrov. PreraCun lavnih Borz dela za leto 1938 (Sklepi seje centralnega odbora). Na seji centralnega odbora dne 3. novembra v Sarajevu, ie bilo* predvidenih za vse borze dela v državi za leto 1938 Din 24,070.865.33 dohodkov. Za kritje v proračunu predvidenih dohodkov je vzeto 3 letno povprečje pobranih prispevkov za javne borze dela in sicer v letu 1934, 1935 in 1936, kar znese dinarjev 21,258.007.72, procent za državno kontrolo, statistiko itd. dinarjev 482.110.71, 3 letno povprečje od pristojbine od objav din 705.866.90, dohodki po uredbi o zaposlitvi inozemskih državljanov v letu 1937 znašajo din 400.000, dotacija rezervnega fonda din 465.000. subvencija in drugi dohodki din 759.880, skupno je torej predviden dohodek v znesku din 24,070.865.33. Izdatki so predvideni sledeče: samouprava in državna kontrola din 462.511.35, osebni izdatki dinarjev 5,415.365.50, materijalni izdatki din 2,096.200, rezervni krediti dinarjev 677.152.81, za podpore brezposelnim delavcem din 15,419.635.67. Borza dela v Ljubljani ima predvidenih za leto 1938 v proračunu din 3,237.686.80, od tega odpade na podpore din 2,420.765.10, za posredovanje dela, osebne izdatke, materijalne in neprevidene izdatke po dinarjev 806.921.70. Proračun ljubljanske borze dela je napram letu 1937 za din 138.053.— večji. Od septembra meseca t. 1, dalje se pobira za 100%1 višji prispevek. Ker pa se jemlje po obstoječih predpisih v proračun povprečje prispevkov zadnjih 3 let, bodo zvišani prispevki prišli v proračunu do izraza šele v prihodnjih letih. Ker bodo v proračunu predvidena sredstva za podpore gotovo premajhna, zlasti radi tetea, ker predvideva nova uredba, ki bo v bližnjih dneh objavljena, z junijem 1938 večje podpore in daljšo podporno dobo, je centralni odbor sklenil, da morejo javne borze dela iz sredstev povečenega prispevka izdajati tudi večje podpore, kakor so v proračunu za leto 1938 predvidene. Te podpore se lahko izdajajo v gotovini ali v naturalijah, kakor bode sklenil upravni odbor javnih borz dela. Predsedništvo borz dela bo izdalo za to potrebna navodila. Dalje so bili na seji napravljeni sledeči sklepi: Pooblašča se Središnjo upravo za posredovanje dela, da sme uporabiti za zimsko pomoč brezposelnim din 1,500.000 iz svojih sredstev in, da jih razdeli na področje posameznih borz dela, napram višini pobranih prispevkov v letu 1936. Posamezne borze dela porabijo te zneske skupno z drugimi ustanovami, ki so na tem vprašanju interesirane. Ker je vprašanje domačih nezaposlenih in zaposljenje inozemskih delavcev v našem gospodarstvu v najtesnejši zvezi, smatra centralni odbor, da spada vprašanje zaposljenja inozemskih delavcev v delokrog borz dela. — Centralni odbor pooblašča predsedništvo, da radi rešitve tega vprašanja povzame potrebne korake na merodajnem mestu. Vsled velike podražitve kurjave atvelira centralni odbor na mestne občine, da v sporazumu z ministrstvom prometa preskrbi za nezaposlene delavce brezplačni ali znižani dovoz kurjave. Ker je stavbno vprašanje za delavce in nameščence izredno važno, zlasti če se ima v vidu, da za večino delavcev in nameščencev v večjih krajih, kakor manjših industrijskih centrih, ni rešeno na zadovoljiv način, smatra centralni odbor, da morajo država in občine posvetiti temu vprašanju posebno pozornost in da se za rešenje tega vprašanja prične s sistematično akcijo: a) ustanovitvijo fonda s primernimi sredstvi za gradnjo delavskih stanovanj; b) da se z zakonom omogoči razvoj stavbnega zadružništva; c) da se omogoči z zakonom v skupnih zgradbah etažno lastništvo. Centralni odbor ugotavlja, da so javne borze dela vkljub temu, da se je zadnja leta gospodarska prosperi-teta dvignila, v teh letih beležile veliko število nezaposlenih delavcev. Povečan prispevek za JBD bo sicer omogočil večje podpiranje nezaposlenih, vendar pa bodo tudi ta sredstva za oreskrbo brezposelnih premajhna. Ker dajejo prispevke za nezaposlenost samo delavci in poslodavci, smatra centralni odbor, da je moralna dolžnost vseh, da nudijo sredstva za podpiranje brezposelnih. Zato apelira centralni odbor na kraljevsko vlado, da v svojem rednem proračunu predvidi dotacijo za javne borze dela vsaj v takem iznosu kolikor skupno prispevajo delodajalci in delavci. Centralni odbor ugotavlja, da se na borze dela in njene ustanove o-bračajo v vedno večji meri siromašni ljudje, ki nimajo z borzami dela ničesar skupnega, niti ne plačujejo zanjo prispevkov. Dotok teh siromašnih je zlasti iz podeželja. Ker borze dela niso poklicane, da podpirajo siromašno kmečko prebivalstvo, apelira centralni odbor na merodajne: 1. Da se posveti posebna pozornost zaposlenju kmečkega prebivalstva, razvoju hišnih del itd.; 2. da se najdejo posebna sredstva in upostavijo ustanove, katere bi prevzele nase skrb za podpiranje tega prebivalstva. * Informirani smo, da se pripravlja v ministrstvu nova uredba o borzah dela, posredovanju dela in podpiranju brezposelnih. Baje bo s 1. julijem 1838 povišana podporna doba za brezposelne od 6 na 26 tednov in da bo znašala podpora od Din 70 do 150 tedensko. Čim bo ta nova uredba v veljavi, bomo delavsko javnost z njo temeljito seznanili. L. J. V vsako delavsko stanovanje naš delavski tisk! STROKOVNI VESTNIK RUDARJI Pregled produkcije, zaposlenosti In mezd v rudarski plav2arskl industriji v letih 1929—1936# Leto 19» 1930 1931 1932 1933 19.« 1935 1936 Leto 1929 19.3(1 1931 1932 193.3 1934 1935 1936 Rudarska premog 4,578.143 4,179.593 . 3,929.333 3,536.385 3,234.377 3,367.154 3,480.114 3,507.725 produkcija lignit 1,056.738 1,098.559 1,033.519 1,115.115 914.651 926.298 951.690 968.207 tonah: železna ruda 427.944 431.118 133.413 26.636 52.465 178.503 234.729 450.859 svinec-cink 112.809 183.823 371.156 554.504 685.762 745.443 742.417 731.212 Plavžarska sir. železo .50.885 35.011 37.735 9.972 30.737 32.761 21.792 44.453 produkcl]a: baker 20.675 24.463 24.351 30.150 40.318 44.390 39.000 39.400 svinec 9.472 10.048 7.931 81321 6.337 10.096 8.947 5.804 baker 329.282 493.452 456.931 278.713 574.870 662.015 639.049 609.490 cink 6.290 5.504 4.508 2.5.30 3.462 4.364 5.355 4.203 V letu 1936 je bilo zaposlenih 45.263 delavcev, kar .ie skoro toliko, kakor v letu 1929. V letu 1936 je bilo izvršenih vseh šihtov 12,127:930, napram 13,370.479 v letu 1929. Vrednost delavskega zaslužka je znašala v letu 1936 Din 391,517.000 proti Din 352,654.000 v letu 1935 in v letu 1929 pa Din 530,119.000. Povprečna dnevna mezda je znašala v letu 1935 in 31.40 in v letu 1936 pa Din 32.06 na storjeni šiht. Po glavnih bratovskih skladnicah Glavna bratovska skladnica Beograd Leto Štev. zaposlenih Izplačane mezde Povpr. zaslužek Štev. šihtov na šiht •mesečno 1929 18.679 Din 129.932.515 Din 33.35 23.8 1930 21.195 Din 143,488.459 Din 33.80 24.2 1931 17.156 Din 166,743.770 Din 35.06 23.2 1932 15.884 Din 165,819.031 Din 31.89 22.5 1933 16.828 Din 157,637.220 Din 29.45 23.1 1934 19.436 Din 123,931.525 Din 28.91 23.6 1935 20.682 Din 141,716.341 Din 27.19 . 24.5 1936 22.585 Din 164,727.204 Din 28.34 23.5 Število zaposlenega delavstva se je dvignilo napram letu 1935 za 16%; število šihtov za 11% in povprečni zaslužek se je dvignil za 4.2% napram letu 1935. Glavna bratovska skladnica Ljubljana Leto Štev. zaposlenih Izplačane mezde Povpr. zaslužek Štev. šihto na šiht mesečno 1929 15.703 Din 186,924.618 Din 50.81 28.3 1930 14.283 Din 145,868.178 Din 50.17 25.0 1931 12.540 Din 123,728.453 Din 51.73 22.3 1932 11.028 Din 97,282.982 Din 49.59 21.2 1933 10.444 Din 73.689.553 Din 43.07 20.3 19.34 10.530 Din 84,965.151 Din 45.55 22.5 1935 10.585 Din 77.138.132 Din 43.98 21.4 1936 10.896 Din 84,398.753 Din 45.25 22.7 Število zaposlenega delavstva se je dvignilo napram letu 1935 za 2.9%; število šihtov za 6.3% in povprečni zaslužek se je dvignil za 2.9% napram letu 1935. Vendar, če pregledamo zgornje številke vidimo še silno razliko napram letu 1929. Glavna bratovska skladnica Sarajevo Leto Štev. zaposlenih Izplačane mezde Povpr. zaslužek Štev. šihtov na šiht mesečno 1929 10.712 Din 101,481.203 Din 41.52 21.5 1930 11.289 Din 110,710.140 Din 50.48 21.9 1931 11.071 Din 116.208.286 Din 41.46 21.9 1932 10.342 Din 116,249.421 Din 36.51 22.6 1933 10.014 Din 117,610.248 Din 36.70 23.1 19.34 10.186 Din 88,196.820 Din 34.93 21.2 1935 10.711 Din 91,142.745 Din 34.53 21.8 1936 11.593 Din 104,641.940 Din 35.07 22.0 Število zaposlenega delavstva se je dvignilo napram letu 1935 za 13.2%: število Glavna bratovska skladnica Zagreb šihtov za 13%: in povprečni zaslužek se je dvignil za 1.4% napram letu 1935. Leto Štev. zaposlenih Izplačane mezde Povpr. zaslužek Štev. šihtov na siht mesečno 1929 6.590 Din 47,075.646 Din 29.24 22.2 1930 6.355 Din 43,087.794 Din 27.85 24.0 1931 5.786 Din 44,807.346 Din 31.94 21.7 1932 5.345 Din 34,047.652 Din 27.26 19.6 1933 5.471 Din 30,002.294 Din 25.05 20.8 1934 5.890 Din 31,312.353 Din 25.90 18.5 1935 5.470 Din 29,885.817 Din 24.05 20.0 1936 5.918 Din 30,254.076 Din 24.89 22.14 OlCVllU /-.dlJUMCllCfccl utidvaivrt at jv dvignilo napram letu 1935 za približno 9%; število šihtov za 1.8%: in povprečni zaslužek se je dvignil napram letu 1935 za 3.1%. Glavna bratovska skladnica Split Leto Štev. zaposlenih Izplačane mezde Povpr. zaslužek Štev. šihtov na šiht mesečno 1929 1.279 Din 13,174.334 Din 31.55 31.7 1930 1.344 Din 12,941.898 Din 28.30 28.2 1931 1.067 Din 8,745.401 Din 28.64 28.6 1932 1.077 Din 8,089.630 Din 26.92 26.3 1933 1.229 Din 7,112.662 Din 25.55 22.1 19.34 1.275 Din 7,924.531 Din 25.05 23.8 1935 1.763 Din 12,771.650 Din 27.39 23.1 1936 2.043 Din 13,440.676 Din 26.01 22.58 dročju posameznih Glavnih Število zaposlenega delavstva se je dvignilo napram letu 1935 za 14%; število šihtov za 10.9%; in povprečni dnevni zaslužek je padel za 5% napram letu 1935. Oživljenje rudarske industrije na po- bratovskih skfadnic nam jasno pokaže indeks povprečnega števila zaposlenih delavcev in števila izvršenih šihtov, prikazan v stanju leta, 1929 = 100. I. Povprečno število zaposlenih — II. Število izvršenih šihtov Gl. B. S. Gl. B. S. GU B. S. Gl. B. S. Skupai Ljubljana Sarajevo Zagreb Split Gl. B. S. Beograd L 122 63 104 II. 117 51 107 Iz gornjih številk je raazvidno, da je rudarska industrija v savski, a najbolj pa v dravski banovini prizadeta, radi česar se- 69 148 99.5 75 124 93.0 veda delavstvo največ trpi. *) Po podatkih iz Rud. i Top. Vesnika. Obsojamo Rudarji, pazite na opis nezgode Pri nekem večjem rudniku, ki ga še za enkrat ne imenujemo, se je zgodilo nekaj skrajno nesocijalnega, kar je vse obsodbe vredno. V začetku meseca junija t. 1. je pri delu zasulo nekega rudarja, ki dela pri dotičnem podjetju že 28 let. Poškodovalo mu je desno nogo tako, da še danes ni zdrava. Ko je prišel na zdravljenje v bolnico, je poslal k njemu obratovodja dotičnega rudnika odposlanca, da napravi opis nezgode. Ponesrečeni je ta opis podal. Ko je bil pa opozorjen, da je' odposlanec zapisal v rubri- I ko. kdo je nezgodo zakrivil, da delavec j sam, ni hotel zapisnika podpisati. Nato se je še večkrat zahtevalo od njega, da podpiše. 15. decembra 1937 »DHCMVEC« Stran 3 Tega pa ni hotel vse dotlej, dokler ni prižel zastopnik rudarske oblasti, v katerega navzočnosti se je potem napravil pravilen zapisnik. Nato pa je dobil dotični ponesrečenec v mesecu novembru t. 1. od svojega obratovo-dje dopis, s katerim se mu sporoča, da je radi njegovega obnašanja v času bolovanja za kazen premeščen v drug obrat in v drugo stanovanje, ki je dve uri oddaljeno od sedanjega. V slučaju, da se temu ne bi pokoril. bo odpuščen brez odpovednega roka po službenem redu. Torej delavec, ki dela 28 let nepretrgoma pri podjetju, mora radi tega, ker se je ponesrečil in se hotel ravnati po zakonu, .je sedaj za kazen še v nevarnosti, da bo zato odpuščen in deložiran. Mi si spričo tega dovoljujemo vljudno vprašati tega, drugače nacijonalno čutečega obratovodjo, kje je tukaj njegov socijalni čut do delavca Slovenca — jugoslovanskega državljana? Zapisnik sprejet ob priliki revizije blagajne Zveze rudarjev Jugoslavije, podružnice Rajhen-burg, katera se je vršila v nedeljo, dne 24. oktobra 1937 ob 9. uri dopoldan v društvenem lokalu v navzočnosti sledečih odbornikov: Strman Franc, Vučelj Alojz, Dacar Ivan, Lokajner Ivan. Hrušovar Anton, katero je izvišil blagajnik centrale Zveze rudarjev Jugoslavije iz Zagorja. Pregled in revizija se je vršila na podlagi zahteve podružnice ZRJ. Rajhenburg vsled obrekovanj vodstva in da blagajniški posli niso v redu. Po pregledu in primerjavi z obračuni za posamezne mesece se je ugotovilo, da so računi, kakor tudi oddane znamke na posamezne člane ter blagajniški posli v polnem redu, primerjani s potrdili in knjigami. Senovo pri Rajhenburgu, dne 24. 1937. A. Ule, t. č. blagajnik. S. Furlan Ivan Od naše podružnice ZRJ. Senovo-Raj-henburg smo prejeli tužno vest o tragični smrti spdruga Ivana Furlana, odbornika naše podružnice in načelnika II. skupine rudnika Senovo. Vzrok njegove smrti je zopet nesrečni nož v roki, od alkohola podivjanega človeka. Kot na splošno čisto miren človek, se je nahajal v nedeljo, dne 5. t. m. z drugimi v neki gostilni. Ko je med gotovo skupino nastal prepir, je šel mirit, da prepreči pretep. Pri tej priliki se je pa že zgrudil smrtno zadet z nožem v srce in vrat. Pokojni zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Strašno zločinsko je to dejanje. Nedolžna žrtev in 7 nesrečnih sirot nas vse skupaj obtožuje, zakaj ne izločimo strupa alkohola. iz našega ljudstva in ga dvignemo na višjo stopnjo srčne kulture. Številne žrtve, ki padajo od v piianosti pobesnelih zveri, nas pozivljejo, da rešimo ostale. Zato rudarji proč z alkoholom in še dalje proč z zverinstvom noža. Težko prizadeti družini pa naj velja od vseh organiziranih rudarjev v ZRJ. najgloblje sožalje. Prav se mu je zgodilo V kočevskem rudniku se je od časa, ko se je tu ustanovila podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije skušalo od gotovega gospoda deliti delavstvo med ljubljence in manjvredne. Med ljubljence so spadali pač tisti, kateri niso bili organizirani v razredni strokovni organizaciji. Med te je spadal tudi neki rudar, ki je bil nazvan tudi »reiser« in ki je služil kot tak tudi drugim za vzgled. No, pred kratkim se mu je pa prišlo na sled, da si je tudi vozičke drugih rudarjev Prilaščal, kar je dalo povod za odpust iz službe. To je sedaj njegovo plačilo za trp-Uenje, ki ga je povzročal prej drugim. LESNI DELAVCI Prva mednarodna konferenca gozdnih in žagarskih delavcev Dne 12. in 13. oktobra 1937 t Varšavi. Gozdni in žagarski delavci so imeli svojo mednarodno zvezo. Nedavno pa ise je spojila z zvezo stavbinskifa in lesnih delavcev. Konferenca v Varšavi na Poljskem se je Platani dopusti v francoskem delovnem pravu Z zakonom od 20. junija 1936 so bile sprejete določbe o plačanih dopustih kot dodatek k že obstoječemu zakonu o delu. Zakon o plačanih dopustih je obvezen za vse delavce, nameščence in vajence zaposlene v industriji, trgovini ali svobodnih poklicih, kakor tudi v družbah na zadružni podlagi. Pod ta zakon spadajo tudi družabniki in vajenci zaposleni v obrtnih delavnicah. Osebe zaposlene v zgoraj naštetih panogah so upravičene po enoletni neprekinjeni zaposlitvi do najmanj petnajstdnevnega letnega plačanega dopusta. Dopust mora biti tako urejen, da zapopade najmanj dvanajst delovnih dni. Po okrožnici ministrstva za delo z dne 24. julija 1936 je določbo o petnajstdnevnem dopustu razumeti tako, da bo običajno vseboval dva tedna in sicer dvanajst delovnih dni ter tri dni tedenskega počitka (običajno nedelje) na začetku, v sredi in na koncu dopustne dobe. Ako nastopi doba dopustov v podjetju že Po šestih mesecih zaposlitve, so delavci, nameščenci, družabniki ali vajenci upravi- vršila v okrilju skupne mednarodne centrale. Na konferenci je bilo zastopanih več držav, ki v glavnem izvažajo les in Štiri, ki ga uvažajo. Tako na eni strani Finska, Švedija, Norveška, Poljska, Čehoslovaška, Arvstrija, Rumunija in Jugoslavija, na drugi strani pa Velika Britanija, Francija, Danska in Holandija. V stroki je zaposlenih do Sest milijonov ljudi, ki v splošnem vsi, primeroma z drugim delavstvom, potrebujejo izboljšanje svojih socialnih razmer. 'Konferenca je, to takoj lahko ugotovimo, brezhibno izvršila svojo nalogo, ker je postavila temelje za učinkovite mednarodne akcije, ki jih podpre strokovno gibanje gozdnih in žagarskih delavcev po vseh deželah. Pomen konference nam prav dobro o-značuje dnevni red. Tam se niso obravnavala samo organizatorična in propagandna vprašanja, marveč problemi lesne stroke. Na dnevnem redu so bile točke: »Les v prapro-dukciji in svetovni trgovini«, »Kapital in delo -loga vsakega naroda, da gozdno rast pospešuje in neguje. Industrializacija napreduje in s tem potreba po tej surovini. V mnogih deželah imajo le za igozd goden svet in je mnogo iprebivalstva odvisnega od prospe-vanja gozdov. Tudi če ibi utegnili kje drugje odpreti vire lesa za daljšo dobo, je vendar socialno-gospodarsko važno negovanje že izrabljenih gozdov ter njihovo izrabo in nego urediti zakonito. Prevzem gozdov v' uporabo splošnosti bi bil za pametno igosipodarstvo z gozdi najboljše jamstvo ali vsaj strogo državno nadzorstvo nad njimi. Gozd seveda tudi za državo ne sme ihiti »molzna krava«. V nekaterih avtoritativnih režimih država že danes ne zaostaja v izkoriščanju za privatnim kapitalom. Toda država mora gozde varovati, jih ipa tudi gojiti, da ostanejo hvaležen vir dohodkov. Pravo družabno vrednost dobi javno gospodarstvo ali gospodarska politika šele takrat, če ima ljudstvo v svoji celoti odločilen vpliv na državno oblast. Tudi z gozdom je tako. Bodočnost sicer ni odvisna le od gozdne politike, marveč tudi .od porabe lesa in razvoja celotnega gosipodarstva ter socialne politike. Država je torej dolžna izdajati navodila o porabi lesa in vodilno vplivati na razvoj z ustanavljanjem svetov za lesno gospodarstvo glede domače porabe in izvoza. Vse .po načrtu. V nekaterih državah so že nekaj ukrepali o tem z delodajalci, ne da .bi se ozirali na delavstvo, čeprav so delavci v produkcijskem procesu prav tako važen činitelj. Nezmisel je, če se tudi v demokratičnih državah pri tem oblasti na delavce in njih organizacije ne ozirajo. (Negovanje i(Jozdov je stvar svetovnega gospodarstva, ker mnoge dežele nimajo lesa. To je priznalo tudi Društvo narodov 1932, češ, da je dolžno organizirati preskrbo sveta s surovinami in razdeljevanjem surovin. V odboru za kmetijstvo, ki ga je ustanovilo 1936, naj se primerno uipošteva tudi to delavstvo, ki prihaja iz kmetiških krogov in je zaposleno sezonsko. Vsak socialnopolitični ukrep mednarodne organizacije dela pa je brezuspešen, če delavstvo nima prilike, da nadzira izvajanje. Zato naj ta ustanova naroči državam članicam, da svobodnih strokovnih organizacij ne ovirajo, marveč jim priznavajo v gospodarskem življenju enako pravnost. Konferenca je zalhteve soglasno odobrila. V razpravi o mezdah in delovnih pogojih je konferenca ugotovila, da je močna svobodna strokovna organizacija najboljše jamstvo za zadovoljno ureditev delovnih razmer. Prednost imajo, kjer so močne organizacije, kolektivne ipogodbe, kjer teh ni mogoče uvesti, naj zakonodajalec uredi zakonito vsaj minimalne mezde. Važna je tudi zahteva po izravnavanju mezd z drugim delavstvom in stabilizaciji zaposlitve. Pomemben je sklep mednarodnega uradh. dela glede preprečevanja nezgod pri dobavi in obdelavi lesa. Urad izdeluje v ta namen konvencijo. Konferenca zahteva obenem temeljito oblastveno nadzorstvo glede obratne varnosti po strokovnjakih iz delavskih vrst. Nadaljnji sklepi se tičejo stanovanjskih razmer lesnih in žagarskih delavcev, kakor tudi zahteve, da se naj ta delavstvo pritegne v socialno zavarovanje za bolezen, nezgodo, nezaposlenost in starost. Avstrijski zastopnik .ilegalne' skupine lesnih delavcev je opisal žalostni položaj tega delavstva v fašistični deželi delavskega brezpravja. Konferenca je poudarila svojo solidarnost z delavstvom v diktatorskih deželah. Poljski delegat je slikal žalostite razmere delavstva na Poljskem. Zastopnik mednarodnega #rad'a dela (Staal) je razmotrival sklepe konference ter navedel, v katerih točkah je praktično mogoče sodelovanje z mednarodnim uradom dela. Po referatu van Achterbergha o razmerah v strokovni organizaciji gozdnih in žagarskih delavcev je bila sprejeta resolu« cija, ki poziva druge strokovne centrale, da podpro organiziranje te stroke kakor tudi nje stremljenje za odpravo gospodarskih, socialnih in političnih težkoč. S tem je bil glavni del konference zaključen. Sledili so še tovariški govori navdušenja nad uspehom konference. Za udeležence je bila prirejena posebna razstava iz življenja teh delavcev. Po konferenci so udeleženci napravili zlet v Hai-novko, zadnji pragozd' v Evropi, kjer je v državnem gospodarstvu zaposlenih nad tisoč delavcev, in je produkcija lesa (do 200.000 kub. m na leto) razmeroma moderno urejena. Udeleženci so si ogledali še druge zanimivosti. To je bila prva mednarodna konferenca gozdnih in žagarskih delavcev, katerih organizacija že danes šteje okoli tisoč članov. Izvedba sprejetih sklepov sicer neLbo lahka. Sodelovati morajo vse zveze, ki so bile v Varšavi zastopane. Zanimanje za zahteve se je že doslej kazalo po vseh deželah, kar dokazuje, kako silno je potrebno mednarodno sodelovanje. Gozdni in žagarski delavci stopajo s tem v korak boja z ostalim delavstvom. Podružnica Zveze lesnih delavcev In sorodnih strok Jugoslavije t Duplici je sklenila, da se bo vršila širša seja dne 18. decembra 1937 ob 6. uri zvečer v restavraciji »Duplica« z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika podružnice. 2. Poročilo centralnega tajnika. 3. Razgovor radi volitev obratnih zaupnikov. 4. Slučajnosti. Vabijo se vsi odborniki-ce, da se seje vsakdo udeleži točno ob določeni uri. Dalje se je sklenilo, da naj vsak član-(ica) naroči znak, ki ga je izdala naša Unija in ki je za vso državo enak za vse lesno delavstvo. Znaki so lični ter stane komad Din 3.—, Vsak član-ica naj si ta znak kupi, da ga tudi vidno nosi ter s tem pokaže enotnost organizacije lesnega delavstva pred javnostjo. I Odbor. Zadnje čase se opaža v tovarni Remec & Co. na Duplici, na se vodlstvo prizadeva počasi uničiti našo strokovno organizacijo s pomočjo tovarniške organizacije JSZ. Nismo ljubosumni, vendar se vidi da se vsako prošnjo, ki jo stavi JSZ, s strani vodstva tovarne ugodno reši. iNaše zaupnike se nikoli ne pozove, kadar tovarništki zaupniki gredo intervenirat, saj skoro vsak večer stoji v pisarni glavni zaupnik. Če pa se obvesti naše zaupnike in ta je redko, se jima niti ne pove, zakaj se gre. Nočemo tu na- padati JSZ, ampak le vprašamo jih ali je to skupno sodelovanje, katero je bilo že neštetokrat sklenjeno na skupnih sejah in sestankih? Le kadar se gre za kalko resno vprašanje, takrat šele povabitjo naše zaupnike, drugače pa nam skačejo v hrbet. Ali je tako delo skupno in pravilno? Vodstvo pa opozarjamo, da naša organizacija in celokupna tovarniško delavstvo z JSZ ne stoji na nobeni taki podlagi, da bi se smatralo prizadeto potom tistega časopisnega izreka, kateri je na razglasni deski. Delavstvo ne želi pogina tovarni, ker je ono preveč doprineslo žrtev, ravno nasprotno želi, da tovarna obratuje čimbolje, ker je to koristno tudi za delavstvo. To smo napisali radi tega, ker se gotovi ljudje izražajo, da je dotično obvestilo namenjeno rdeči strokovni organizaciji. Zato opozarjamo vsakogar v naprej, da naša strokovna organizacija ni komunisti? na, ni ruska, ampak prava socialistična organizacija lesnega delavstva v Jugoslaviji. Ona bo znala braniti svoj ugled pred vsemi in vsalkomur. Nastopila bo proti klevetnikom z vsemi sredstvi v obrambo našega delovanja in za prestiž naše organizacije. Vsem sodrugom in sodružicam pa kličemo: Strnimo se v močno strokovno organizacijo, zaupajmo si med seboj, ker le potom organizirale sile si bomo ustvarili boljše delovne pogoje. Že dolgo čakamo na obljube vodstva, sedaj pa hočemo dJejanj. Naj ne bo socialnost samo v besedah, temveč v dejanjih, ker bomo drugače primorani kaj več napisati v obrambo izkoriščanega delavstva. Le naprej, brez bojazni! Odrešenje delavstva izpod kapitalističnega jarma je delo delavcev samih! Poznavalec tovarne. STAVBINCI Stavbinci v Budimpeiti vodijo borbo za 8-urnik Skoro istočasno ko so stavbni delavci v Budimpešti predložili ministrstvu: za trgovino in industrijo nad 10.000 lastnoročnih podpisov z zahtevo, da se uvede zakoniti 8-urni delavnik v gradbeni stroki, so podjetniška udruženja predložila vladi zahtevo, da se z zakonsko odredbo za/brani delavske stavke in ukine svoboda govora. Ni znano, kakšno stališče je vlada zavzela do te zahteve podjetnikov. Znano pa je, da je minister za trgovino in industrijo Izjavil delegaciji, ki mu1 je predložila podpise, da ne verjame v možnost takega zakona in da sploh dvomi, da bi bili res dali te podpise delavci sami. Na takšno cinično izjavo ministra je dalo stavfbinsko delavstvo odličen odgovor. Na zaupniškem posvetu dne 15. septembra t. 1. je bila sklenjena 24 urna protestna stavka, katera je povsem, uspela. V sami Budimpešti je drugi dan, dne ltj. septembra t. 1. stopilo v stavko 15.000 stavbincev, v provinci pa preko 20.000. Po 24 urah se je delavstvo kompaktno vrnilo na delo. S takšno odločnostjo in solidarnostjo gradbenega delavstva bodlo morali madžarski .podjetniki in tudi oblastni krogi računajti. Nekaj dni predi stavko je prišel na neko stavbo sodrug Egri Šandor, funkcionar stav-binske organizacije, z namenom, da obvesti delavstvo o položaju. Ko je razgovarjal z delavci, se je .približal podjetnik, ki je, za-znavši o čem se s. Šandor razgovaria z delavci, poklical stražnika. Ta je s. Šandorja aretiral, češ da je »hujskač« in ga odvedel na stražnico. Delavstvo, videvši, da je s. Šandor aretiran in odpeljan na policijo in to vsled podjetnikove denuncijacije, je pri tej priči u-stavilo delo. Izjavilo je, da ne prime niti eden delavec preje za delo, da bo s. Šandor prost. Na podlagi te sodružne in odločne geste delavstva je bil s. Šandor drugi dan izpuščen na svobodo. Delavstvo je prijelo za delo, ponosno na svojo organizirano moč. Krasen primer delavske enotnosti in vreden posnemanja. it. Stavbni delavci odgovarjajo na odgovor delodajalcev v »Slovenskem Narodu« od 4. decembra t. 1. v zvezi z delavskim zborovanjem dne 28. novembra t. 1. v Delavski zbornici. V omenjeni štev. S. L. čitamo: Delodajalci uvidevajo, da delavstvo živi v slabih socialnih razmerah in store vse za izboljšanje njegovega socialnega položaja.« Prav to čeni do plačanega neprekinjenega tedenskega dopusta, ki vsebuje šest delovnih dni in eden ali dva dneva tedenskega počitka, kar je odvisno od tega ali začne dopust z de-laprostim dnem ali ne. Delovni dan po tem zakonu je vsak oni dan. ki je v normalnih prilikah posvečen delu. Zato ne spadajo sem dnevi tedenskega počitka kakor tudi ne dnevi, ki so delaprosti vsled pomanjkanja dela in drugih začasnih vzrokov. Po dekretu z dne 11. avgusta 1936 je treba smatrati kot običajno dobo dopustov čas, ki je določen s kolektivno pogodbo za vso stroko ali za posamezno podjetje, v pomanjkanju le-te pa čas, ki je v dotični stroki in kraju v navadi. Ako pa ni niti kolektivne pogodbe niti tozadevnih običajev, odreja to dobo službodavec po zaslišanju službojemnikov ali njihovih zaupnikov. Tako določeni čas mora vsebovati najmanj tri sledeče si rrflesece. upoštevajoč predvsem dobo, ki je določena za počitnice v javnih ljudskih šolah. Eventuelne izjeme sme dopustiti minister za delo v onih strokah, v katerih narekujejo potrebe proizvodnje drugačno ureditev dobe dopustov. Redna doba dopustov mora biti sporočena v vseh primerih službojemnikom najmanj dva meseca pred začetkom. Dan nastopa dopustov s strani posameznih upra- vičencev pa mora biti objavljen le-tem in v obratu najmanj štirinajst dni popreje. Službodavec mora razdeliti dopuste po zaslišanju službojemnikov ali njihovih zaupnikov, ozirajoč se na rodbinske prilike upravičencev in dobo njihove zaposlitve v obratu. Ako je bil upravičenec zaposlen v podjetju več kakor šest mesecev pred začetkom redne dopustne dobe, ima pravico do enotedenskega dopusta. Ako pa mu med redno dopustno dobo poteče še ostalih šest mesecev zaposlitve, je upravičen do nadaljnjega tedna plačanega dopusta. V slučaju, da ne nastopi dopusta pred potekom enoletne dobe zaposlitve ima seveda pravico do petnajstdnevnega plačanega dopusta. Ce ne more doseči enoletne zaposlitve pred zaključkom dobe dopustov, ima pravico le do tedenskega plačanega dopusta, seveda v kolikor je izpolnil predpogoje glede šestmesečne neprekinjene zaposlitve. V dobo zaposlitve za dosego pravice do plačanega dopusta se šteje ves čas, ko je službojemnik v službenem razmerju napram službodavcu, t. j. tudi če se službena pogodba ne izvršuje, le da je še v veljavi. Enako se štejejo tudi dnevi dopusta, bolezni, prekinitve dela v primeru poroda, orožnih vaj, stavk in dovoljenih izostankov, ako službojemnik ni vršil v tem času druge plačane službe. V primeru odpovedi službene pogodbe s strani službodavca pred potekom šestmesečne zaposlitvene dobe in brez težjega prekrška s strani službojemnika, je le-ta upravičen do odškodnine. Ta odškodnina znaša plačo oz. mezdo za dneve dopusta, do katerega bi bil službojemnik upravičen, če bi ostal v službi do začetka dobe dopustov, odštevši delovne dni od razveze službenega razmerja do redne dobe dopustov. Razveza službenega razmerja v dobi dopustov upravičuje službojemnika do odškodnine za vse dni dopusta, ki bi jih bil lahko izrabil z ozirom na dotedanjo svojo zaposlitev. Vsi upravičenci po tem zakonu prejemajo med dopustom mezdo oz. plačo, ki bi jo bili zaslužili v istem času, seveda v kolikor so plačani od ure, tedensko ali mesečno. Ako pa so plačani v akordu ali na kak drug način, prejmejo povprečno odme-no, ki so jo zaslužili v enakotrajajoči dobi v letu pred dopustom. Pri določanju odškodnine je treba upoštevati tudi rodbinske doklade ter postranske naturalne in denarne koristi. (Dalje prihodnjič.) svojo trditev o »uvidevnosti težkega položaja delavstva« pa zanika zadnji stavek v članku ki pravi: »Če se delodajalci upirajo zvišanju mezdi, je to treba pripisovati temu, ker upoštevajo stvarno sedanje gospodarske razmere.« Težko delavci razumemo to logiko. — Resnično uvidevati kako delavec danes težko živi, vse storiti za izboljšanje življenjskega položaja delavstva in obenem u-pirati se povišanju mezd ali celo zahtevati občutno znižanje mezd, v času ko je življenje postalo za 25 do 30 odst. dražje kot pred dobrim letom? Sicer pa (bomo imeli na pogajanjih za novo kolektivno pogodbo v stavbni stroki priliko uveriti se, da li je naš dvom v pripravljenost gg. delodajalcev prispevati k izboljšanju delavskega položaja upravičen ali ne. Čitamo dalje: »Delodajalci ugotavljajo, da so se mezde v stavbni stroki po letošnjem stavbnem gibanju zvišale celo nad dinar na uro ter so še višje kot leta 1935,« Kje neki so se mezde zvišale? V lanskem sporazumu je bila najnižja mezdna postavka pri novih delih za zidarje 5.75 v Ljubljani, v letošnji pogodbi pa 5.50 Din. Če primerjamo to z 1. 1935, in upoštevamo porast cen življenjskim potrebščinam od lanskega leta sem, je jasno kot na dlani, da so sedanje mezde nižje od takratnih. Pri tem je treba še podčrtati, da so bile mezde v 1. 1935. vsaj za 40 odst. prenizke, t. j. izpod eksistenčnega minimuma. Če imajo delodajalci v mislih mezde na deželi, kjer bi se morale po kolektivni pogodbi res nekaj dvigniti, jim moramo povedati to le: zelo na majhen prostor bi šli oni podjetniki, ki so v resnici plačevali predpisane mezde. Končno je treba še eno postaviti na pravilno mesto. To je tkzv. bolniški teden. Delodajalci pravijo v omenjenem članku, da je to kršitev kolektivne pogodbe, če se delavec po prestani bolezni vrne na delo, a ne predloži v 14 dneh potrdila o bolovanju. — Pravijo, da je v interesu delodajalca, da čimpreje poravna svoje obveznosti. Resnici na ljubo moramo reči, da premnogi delodajalci to obveznost absolutno zanikajo. Zakaj pa dajejo neka podjetja v Ljubljani delavcem neke listke v podpis, kjer stoji tiskano, da podjetje ne priznava teh obveznosti? In če delavec ne podpiše ...? Da. Nekatera podjetja priznavajo te obveznosti in se jih točno drže. Temi vse naše priznanje. A poznamo podjetja, ki delavca takoj odslove, čim predloži potrdilo o bolovanju, odn. ga odpovedo na 14 dni. Ali je potem čudno, če delavec rajši kot da bi zletel na cesto, počaka, dokler je v delu in pride s potrdilom na dan potem, ko je itaik odpuščen? Zato ni to nikaka kršitev pogodbe od strani delavoeiv, pač pa je od strani takšnih podjetij kršitev zadevnih soc. varstvenih zakonov. »Slavila« in Stavbna družba Iz gornjih številk je razvidno, da je Dolgo, dolgo časa je čakalo nezaposleno delavstvo v Ljubljani na razne licitacije, v nadi, da bo vsaj del velike armade brezposelnih dobil delo. Pri zadnji licitaciji palače banke »Sla-vije je zgradbo dobilo podjetje Stavbna družba, ki je nam gradbenim delavcem prav dobro znana, tako iz Ljubljane, kot tudi iz Kočevja, kjer gradi cesto. Toda delavstvo je taktiko te družbe po prizadevanju svoje razredne organizacije SGR.J. sprevidelo. Tako si je očuvalo z letošnjo kolektivno pogodbo priborjeno angleško soboto. Delavstvo pri tej družbi striktno zahteva upoštevanje in izvrševanje določil kolektivne pogodbe, tako glede mezd, kakor tudi vseh socijalno - zaščitnih zakonov. Med delavstvom zaposlenim pri podjetju na gradnji hotela »Slon« se širijo go-govorice, češ, da bo podjetje, ko spravi to stavbo pod streho, vse od kraja odpustilo ter da bo na gradnji banke »Slavije« zaposlilo povsem nove delavce. S tem se hoče podjetje otresti delavcev, ki sledijo klicu svoje razredne organizacije in ki striktno zahtevajo upoštevanje kolektivne pogodbe v pravilnem prepričanju, da je le v tem in v složnosti gradbenih delavcev zagarantiran uspeh bodoče kolektivne pogodbe za 1. 1938. Ali podjetje misli, da bo s tem, če zaposli nove delavce, odpravilo organizacijo in delavske zaupnike, upoštevanje kolektivne pogodbe in soc. zaščit, zakonov? Mi brezposelni gradbeni delavci pa že v naprej zagotavljamo: — Ne! Mi smo in ostanemo, čeprav smo brezposelni, vedno v obrambi svojih pravic, v borbi za izboljšanje svojega ekonomskega položaja in v boju za boljšo bodočnost gradbenih delavcev. Naj vas ne moti naše idejno prepričanje, mi se danes ne bomo več prepirali o rdečih in belih, kajti mi smo si enotni v borbi za eno: kruh! Brezposelni gradb. delavec A. H. Stavbinci v Kranju Tukajšnja stavbena podjetja z malimi izjemami, razen Bidovca, upoštevajo kolektivno pogodbo. Imenovana tvrdka pa ne samo, da ne plačuje po tarifi, temveč odtrgava še od onega bornega zaslužka, ki znaša za pomožne delavce Din 2.75—3.—, za zidarje pa od Din 3.75—5.— na uro, kar po 10, 20 ur na štirinajstdnevno izplačilo, ne plača nikakih nadur. Razen tega vlada tak priganjaški sistem, da je delavčeva delovna sposobnost do zadnje možnosti izrabljena. Pričenja se delo tudi en četrt tire pred časom, in se potegne čez uro itd. Ko so betonirali v tovarni »Semperit« plošče, je bilo še pozno ponoči slišati tuljenje priganjačev, dasiravno so delavci vršili več kot svojo dolžnost, meda samo zato, da je še bolj v strahu trepetala uboga gmajna za oni košček kruha. Pred kratkim je bilo oddano neko delo v akordu za tako nizko ceno, da niti preizkušeni Bidovčevi garači niso mogli izhajati in so rajši delo zapustili ... In delavci, se bo marsikateri so-drug vprašal, kaj so ukrenili proti tem neznosnim razmeral? So si izvolili obratne zaupnike, so se organizirali, so vsaj poizkusili izboljšati si svoj položaj? Kaj še! Za to so vendar prebrihtni! Organizacija je po njihovem mnenju samo zato tu, da sijajno vzdržuje odbor in funkcijonarje. No, upamo, da jih bo krščanski g. Bidovec počasi že spravil k pameti, ker če čakajo pomoči od koga drugega kot od lastne organizirane sile in svojih sotrpinov, se prokleto motijo in marsikaj bodo še lahko na skrivaj in po tihem (ker se na glas ne upajo terjati svojih pravic) preklinjali svojo žalostno usodo iu mislili na svojega ljubezni do bližnjega polnega, socialno čutečega g. Bidovca. Omenimo naj še. da tudi vsa tesarska podjetja našega okrožja plačujejo pod vsako kritiko. Dogodi se večkrat, da imajo boljši pomožni delavci boljšo plačo od tesarskih pomočnikov. Naravno ni nihče organiziran. dasiravno se jih je mnogokrat poskušalo spraviti v vrste drugih zavednih delavcev stavbne stroke. Kdaj bo mera polna? Pomnite izkoriščani sodrugi, da je samo v vaši razredni strokovni organizaciji, v vaši Zvezi gradbenih delavcev rešitev iz žalostnega položaja! Gradbenim delavcem Sezona v gradbeni stroki se končuje, povečini boste odšli na deželo, da prebijete zimsko sezono, katera je za gradbenega delavca najhujša doba preživljanja, katera ga mesece in mesece meče v najhujšo bedo. Kljub temu, da mora gradbeni delavec v zimski sezoni prenašati vse mogoče muke, ne sme izgubiti zveze s svojo strokovno organizacijo. Kako bi se držale zveze z organizacijo? V krajih, kjer ste oddaljeni od podružnic svojih strokovnih organizacij, naj si sodrugi izberejo enega sodruga, kateri bi imel stalno zvezo z organizacijo. Dolžnost in naloga teh sodrugov bi bila sledeča: organiziranje članskih sestankov, predavanj, preskrba lokala, določiti dan, čas in kraj, kje bi se sestanki vršili: stalno obveščati organizacijo o vseh potrebah gradbenih delavcev na deželi. Gradbeni delavci! Sledite tem navodilom. Potom stalnih zvez z organizacijo bo tudi naš boj za izboljšanje našega ekonomskega položaja uspešnejši. STROJNIKI Zveza strojnikov in kurjačev, sekcija v Ljubljani bo sklicala svoj redni 10. občni zbor in sicer se bo vršil v januarju ali pa v začetku meseca februarja 1938. — Ker bomo obhajali ob tej priliki l()-Ietnico svojega obstoja, nameravamo prirediti na preu-večer kongresa prijateljski sestanek za naše člane, na katerega bomo povabili tudi srbske in hrvatske kolege. — Vse člane opozarjamo, da nam eventuelne predloge o spremembi pravil in o bodočem delu itd. pošljejo najkasneje do 10. januarja 1938. Te predloge bo zveza potrebovala za sestavo dnevnega reda občnega zbora. Ker naj bo ta občni zbor manifestacija našega gibanja, prosimo vse člane, da se na ta občni zbor pripiravijo in ko bo sklican, ga tudi sigurno udeleže, čeprav so nekateri člani precej oddaljeni od Ljubljane. Ko se bodo člani odločili za udeležbo, naj to prijavijo, da vemo preskrbet' prenočišče. MONOPOLCI Nestalnim delavcem pri monopolu se ne vštejejo nestalna leta, tako je razsodil državni svet na pritožbo s. Frece-ta, kateri se je pritožil v imenu vseh bivših »sezonskih delavcev«. Del razsodbe, kateri utemeljuje neugodno rešitev se glasi: Pri presodbi tega spora je državni svet ugotovil, da je tožba neumestna iz sledečih razlogov: V svoji tožbi tožilec navaja, da se razpis M. br. 3520 od 23. marca 1936 leta, ker ni izdan od strani ministrstva financ, ne more smatrati za pravomočno autentično interpretacijo predpisov o prevedbi nestalnih monopolskih delavcev v stalne. Med tem ta njegova trditev ni umestna vsled tega, ker je zgoraj navedeni razpis izdala Uprava drž. monopolov v smislu S 45 Pravilnika o delu v monopolskih ustanovah št. 29988-35, s katerim je bila pooblaščena, da predpiše potrebna navodila za uvedbo v življenje istega in v izvršenje. Pozivanje tožilca, da se razpis M. br. 3520 od 23. marca 1936 leta nanj ne nanaša, ker je nestalni, a ne sezonski, ravno tako ni pravilno, ker nestalni pred prevedbo sezonski, niso po prevedbi dobili nikakih pravic po novem pravilniku br. 29988-35. To se jasno vidi iz št. 2. § 45. Pravilnika, po katerem so samo bivši »privremeni« zadržali svoje pravice, to je pravico do priznanja službenih let. Sezonski delavci pa po starem pravilniku o delu Kom. br. 918-226 take pravice niso imeli, ker je isti imel razliko med »sezonskim« in »privremenim« delavcem. Med tem, ko so se sprejemali v delo »sezonski« neki določen čas za izvršenje določenih del, so se »privremeni« sprejemali za nedoločen čas in so vršili ista dela kot stalni delavci. »Privremenim« je lahko postal samo oni »sezonski«, kateri je gotovo daljšo dobo delal v monoporski ustanovi in se odlikoval pri delu. Ta razlika v položaju bivših »sezonskih« in »privremenih« delavcev se še jasneje vidi iz § 16. »Pravilnika o delavskih kategorijah in plačah« K. br. 411-28, kateri se glasi: Paragraf 3 in 4 Pravilnika ve- , ljajo tudi za sezonsko delavstvo, a dnevno plačo odrejuje starešina fabrike napram tržni ceni (minimalni mezdi sedaj, op. pisca) delavstva po načelnem odobrenju Uprave drž. monopolov. Iz tega izhaja, da se § 6 Pravilnika o plačah, s katerim je odrejena delavstvu stopnja plače napram letom njihove službe, ne nanaša na tožilca, ker on kot bivši sezonski. a do prevedbe v stalnega nestalni, nima pravice da se okorišča s tem paragrafom ter se mu z ozirom na to ne morejo šteti leta v službeno dobo. Dne 27. novembra 1937 se je oglasila deputacija Saveza monopolcev pri Upravi drž. monopolov ter zahtevala z ozirom na povišanje cen, povišanje naših plač ter mu pri tej priliki oporekla, da se monopolno delavstvo pri znižanju plač vedno šteje zraven, pri povišanju plač se pa niti ne omenja. Zatorej se zahteva povišanje plač vsaj v tolikšni meri, kot so se zvišale cene. Ob tej priliki se je sklical sestanek delavstva 9. decembra 1937, na katerem se je sestavilo in odposlalo resolucijo, v kateri se zahteva takojšnje izdanje novega Pravilnika v plačah, ali pa vsaj 25% zvišanje plač vsemu delavstvu, ne samo nekaterim, da bi se zopet delali prepiri! Kolikor moči — toliko pravic! Ob tej priliki se je pokazalo in lahko vidijo oni delavci, kateri so zahtevali skupno delovanjg obeh organizacij, da »zelena« organizacija nima namena delovati v skupnih akcijah. Na omembo s. Camernika naj bi obe organizaciji sklicali sestanek vsega delavstva, na katerem se je zahtevalo povišanje plač z ozirom na povišanje cen in pa upoštevanje nas delavcev tudi pri povišanju plač, ne pa samo takrat, kadar plače znižajo, je predsednik »zelenih« odklonil z motivacijo, da so že sami napravili korake na merodajnem mestu. Toliko v vednost, ker se vprašuje delavstvo, zakaj ni bilo skupnega sestanka. KOVINARJI Podružnica SMRJ. v Mostah je priredila krasno uspelo predavanje in sicer o §§ 219, 220 in 230 obrtnega zakona in naloge organizacij z ozirom na obstoječe socialno zavarovanje. Predsednik podružnice s. Krušeč je otvoril sestanek in je v svojem kratkem uvodnem govoru obrazložil navzočim namen in pomen današnjega predavanja. Po-vdaril je potrebo po predavanjih, ki naj članstvo seznanijo z vsemi obstoječimi soci-jalnimi zakoni ter- jih tako usposobijo za borbo za ohranitev svojih, po zakonu zajamčenih pravic. Nato je povzel besedo referent po prvi točki dnevnega reda s. Tome, ki je razložil pomen označenih paragrafov v obrtnem zakonu. Apeliral je na vse navzoče, naj se strnejo okoli Strokovne komisije, ki se bori za obrambo zajamčenih pravic in je v to svrho sklicala tudi shode, na katerih so delavci pokazali solidarnost v obrambi ogroženih pravic. Nato je povzel besedo drugi referent s. Šovljanski, ki je govoril sledeče: Deloje-malske organizacije so potom svojih zbornic pričele ofenzivo proti navedenim paragrafom obrtnega zakona, kakor delavske zakonodaje sploh, in zahtevajo revizijo. Seveda mora revizija biti taka, da bo odgovarjala zahtevam industrijskih zbornic in njih članov. Čeravno obstojajo predpisi o odpiranju in zapiranju obratov, se ti predpisi stalno in nekaznovano kršijo in se dogaja, da pomožno osobje dela tudi po 10 ur dnevno brez vsakega naplačila. Da, uvedli so celo delo ob nedeljah dopoldne, kar je težka kršitev obstoječih zakonskih predpisov. Težka gospodarska kriza, na katero se delodajalci še vedno sklicujejo, je nekoliko ublažena, t. j., da je konjunktura dela boljša. Statistika pa dokazuje, da so mezde vsak dan nižje in da so ponekod danes celo manjše, kot so bile v najtežji krni. To so vzroki, ki nam ukazujejo, da postavljamo zahtevo po 40urnem tedniku, da bi se na ta način zmanjšalo število brezposelnih in da bi se kupna moč širokih delovnih plasti ljudstva dvignila. Ravno sedaj smo mi kovinarji poklicani, da strnjeno kot en mož stopimo na čelo masovnega gibanja in borbe za obrambo svojih pravic in izvedbo naših upravičenih zahtev. Edini in najbolj učinkovit odgovor na to nanjnovejšo ofenzivo kapitala je ta, da se strnemo okoli naših razrednih strokovnih organizacij, pozabimo na osebne in druge prepire in vsi mi kovinarji enotno in združeno z ostalim proletarijatom dvignemo svoj glas proti nakanam kapitalizma. Naša parola je: Vsi v organizacije, ker v njih samih je rešitev. Za sodrugom Šovljanskim je povzel besedo še s. Galof, glavni zaupnik tovarne Saturnus, ki je obravnaval lokalna vprašanja iz tovarne in podružničnega območja. Kovinarske organizacije se dramijo. Rane, ki so jih zadali neodgovorneži, se celijo, ker delavstvo prehaja preko njih na aktualna in važna dnevna vprašanja! Kovinarji le tako naprej! Avantgarda ne sme kloniti. V enotnosti in udarnosti je moč. M. Š. Žrtvi dela V torek, dne 23. novembra 1937 ie preminul naš dolgoletni član Franc Oman iz Stražišča pri Kranju v starosti 56 let. Bolehal je na želodcu že poldrugo leto. Pol leta že ni dobival hranarine, zato mu je SDSZJ podružnica v Kranju nakazala kako majhno podporo. Pol r.ojni je ;bil sin revnih staršev, ki so opravljali svojo domačo obrt. Izdelovali so sita. Tudi pokojni Franc Se je izučil te obrti. Ko pa je ;p.o vojni ta obrt nazadovala in ni donašala toliko, d,a bi mogel preživljati svojo družino, je opustil to obrt in dobil delo v Majdičevemi mlinu. Takoj ko je stopil v službo, se je organiziral nri živilskih delavcih, pri ikaterih je bil predsednik njegov tast Jože Brenk. France rpa tudi tukaj ni imel sreče. Po nekaj letih je mlin nehal obratovati in je bil zopet na cesti brez dela. Kmalu pa je dobil zaposlitev v gumi tovarni, kjer je delal 17 let do svoje smrti. Tudi tukai je stopil takoj v organizacijo kemičnih delavcev in je plačeval prispevke do svoje smrti. On ni pozabil svoje dolžnosti do organizacije, nikdar ga ni manjkalo na sestankih ali predavanjih. Tudi njegov sin in hčerka, ko sta dobila zaposlitev v tekstilnih tovarnah, sta takoj pristopila v našo organizacijo, toda ta nesrečni štrajk je ta dva mlada sodruga odtujil od organizacije. Upamo pa, da tudi ona ne bosta ostala več dolgo brez organizacije, kakor tudi drugi trije ne, ko bodo dobili zaposlitev. Kako je tail pokojni Oman priljubljen pri delavstvu, je pričal pogreb, katerega se je delavstvo tako polnoštevilno udeležilo, da ga spremi k večnemu počitku. Pokojni Oman nam bodi za vzgled, vsem kateri si danes služimo kruh z rokami. Sodrug Franc bodi pozdravljen od sodrugov in sodružic, ostal boš vedno med nami v duhu. Njegovi družini pa izrekamo naše iskreno sožalje. Kerč Franc. I———————————— ..........................M Ljubljanski velesejem bo iimcl v 1. 1938. dve prireditvi, ki jim bo pokrovitelj Nj. Vel. kralj Peter II. Spomladanski velesejem bo od 4. do 13. junija. Razstavljale bodo vse važne panoge industrije in obrta, priključena pa mu bo posebna razstava cest. Jesenski velesejem pa bo od 1. do 12. septembra. Obsegal bo več posebnih razstav iz področja gospodarstva in kulture. Sigurno je mnogo in različnih odgovorov na to vprašanje. Eni bodo iskali vzroke pri mladini sami, drugi bodo zopet dolžili državo. tretji družabni red itd. Res je, da je mladina v marsičem sama kriva, tudi ne moremo zanikati, da ne pada krivda na državo in družabni red. Da se mladino zapostavlja in izkorišča je znano. Saj se tolikokrat čuje, da mladi niso tega ali onega zmožni, da niso zanesljivi i. dr. Toda vse to ne drži. Kajti mt imamo toliko brezposelnih intelektualcev, ki so sigurno zmožni tega, ,kar zmore kak upokojen uradnik, in le nastavljajo upokojence. Kar se tiče nezanesljivosti, ipa so zopet temu krivi drugi, namreč tisti, ki mladino zapostavljajo in izkoriščajo. Vsled tega je potrebno predvsem dvojej 1. Da mi, mladina, skušamo z raznimi akcijami odpraviti zapostavljanje in izkoriščanje ter da delamo za enotnost mladine. Kajti vsi smo že lalhko edini v tern, da nam je treba dela, zaposlitve, ki bo omogočala pošteno življenje. Vsi hočemo kruh, delo, mir in svobodo. Mi vsi, zahtevamo, da se nam z zakonom zagotovi delo, in to pošteno plačano delo. Nočemo delati za miloščino ali za »trinkgeld«, arnipak zahtevamo to, kar zaslužimo. Dalje zahtevamo tudi dostop do kulturnega in političnega življenja. 2, Da oblastva z raznimi odredbami in zakoni zagotove mladini delo in da se ne bo gledalo od koga in kaka priporočila kdo ima. Mnogokrat se tudi čita po časopisih: »Sprejme se samo iz boljše družine« ali »Upokojenci imajo prednost« itd. Ali ni to škandal? Ali mar niso vse družine enako vredne? Vsi člani vsake družine imajo 'pravico do dela. Na upokojence pa naj gleda država, da bodo dobivali toliko pokojnine, da bodo lahko shajali in da ne bodo odje-mali kruh drugim. Bt. Maribor. SILVESTROVANJE priredi tudi letos Strokovna komisija za Slovenijo v veliki dvorani Delavske zbornice! Vabimo sodruge in spdružice, da se pridejo malo razvedriti in da počakamo Novo leto, katero želimo, da bi bilo leto iskrene konsolidacije našega pokreta, na drugi strani pa, da bi se tudi socialne prilike naših sodrugov izboljšale. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe! Začetek ob 20. uri. Odbor. MLADINSKI VESTNIK Zakaj mladina strada? ! Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Predstavnik Viktor Eržen.