II. Štev.
Pavšalni fpanbo ir državi SHS.
II. leto
Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo in upravništvo »Zarje«
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
ARJA
Socialistično glasilo.
Posamezna številka stane 1 Din
Naročnina po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din.
Reklamacije so poštnine proste. = Oglasi po dogovoru. =^r
Proletarci vseh dežel, združite sel
V Ljubljani, v soboto 17. marca 1923.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Volite
skrinjico!
Rdeča
kandidatno
lista.
Nosilec liste:
Dr. Ljud. Perič.
■■ V/MIm r//foyW////
fm&jšfr/
w//m
7
j
Volite
v
skrinjico!
a
Rdeča
kandidatno
listo.
Nosilec liste:
Ivan Makuc.
Župan ljubljanski DR. LJUDEVIT PERIČ.
Na Štajerskem volite 5. skrinjico! Nosilec liste R. GOLOUH.
lf boj za zmago pravice nad krivicami!
živi kapitalizma radikalci, demokrati, klerikalci, samostoj-ueži i. t. d., ker hočejo še dalje izkoriščati delovno ljudstvo.
Kapitalisti in njih hlapci so edini v boju proti narodu, zakaj bi narod ne bil edin v boju proti kapitalistom?
Socialistična stranka Delovnega ljudstva se bori za pre-osnovo kapitalistične družbe v socialistično družbo, za odpravo izkoriščanja po dru :em razredu, za samoodločbo naroda v državi, deželi in občini, za mednarodni mir, za priznanje sovjetske Rusije, za odpravo zakonov proti delavcem in kmetom, za odpravo indirektnih in za uvedbo progresivnih davkov, za zaplembo vojnih dobičkov, za podržavljenje velike industrije, železnic in rudnikov, za varstvo dela, za varstvo invalidov, voinih dov iti simt, za pravico kmetov in kme-tiških delavcev do zemlje, za razlastitev veleposestev in gozdov.
Politične in gospodarske razmere v državi Tam diktirajo, da oddaste v nedeljo vsak svoj glas edino le za kandidate
SOCIALISTIČNE STRANKE DELOV. LJUDSTVA.
Tolilci! V Taših rokah je usoda liudstva! Volili boste v nedeljo poslance za narodno skupščino.
Ali ste bili zadovoljni z dosedanjimi poslanci in njih strankami?
Ali ste zadovoljni, da so bivši poslanci in njih stranke nastopale proti agrarni reformi?
Zakaj se ti ljudje niso brigali za v jne invalide ?
veste, da so domala vse te stranke oropale državljane političnih svoboščin?
Kdo so bili tisti, ki so glasovali za vojsko, za oboroževanje?
Kdo so bili tisti, ki so po možnosti oropali delavstvo za osemurni delavnik ter deiavskovars'veno zakonodajo?
To so stranke, ki so podpirale ofenzivo kapit la proti delavstvu, malemu kmetu in proti duševnemu delavstvu, javnemu in zasebnemu uradništvu!
To ofenzivo kapitala so podpirale vse buržoazne stranke z narodnimi socijalisti vred. Enako se nastopali v tej ofen-
V boj za zmago pravice nad krivicami!
Povedali smo že večkrat, da socialistična stranka ne gre v volilni boj zaradi mandatov. Socialisti smatrajo volitve v narodno skupščino kot ofenzivo proti nasilju, proti izkoriščanju, proti kratenju svoboščin. In čimveč bo dobila stranka glasov in mandatov v narodno skupščino, tem vplivnejši bo protest proti nasilnemu počet-u kapitalističnega razreda in režimovcev v državi.
Sedanji volilni boj je bil do skrajnosti ogaben. Obljube, denar, korupcija, frazerstvo in demagogija so one lepe cvetke, ki so pri teh volitvah dosegle vrhunec svojega razvoja. Te metode političnega boja je socialistični proletarijat vedno zavračal, bil najhujše boje proti njim, a kljub temu je še toliko politično nerazsodnih, korumpiranih in kupljivih individujev med narodom, da postane poštenega človeka sram. če opazuje, kako se razni subjekti proti svojim lastnim interesom in proti interesom delovnega razreda za osebne malenkosti prodajajo buržoaznim in kapitalističnim strankam, reakciji in podpirajo persekucije vlastodržcev.
Vsa dosedanja politika v naši državi je bila doslej umerjena za tem, da se utrdi režim bank in velikih kapitalistov, na drugi strani pa je narod polagoma propadal in se pogrezal bolj in bolj v bedo, tako da posameznik že kmalu ne bo imel več niti gole srajce na sebi.
Toda mizerija se ne tiče le ročnega dalavstva; prav enako so prizadeti pri tem tudi mali kmetje, kme-tiški delavci, obrtniki, javni in zasebni nameščenci. Vsi postajajo vsak dan siromašnejši, da, niti za vsakdanji kruh nimajo več potrebnih sredstev. Mali kmetje, ki so si med vojno nekofiko opomogli, so že porabili svoje prihranke in marsikdo je že zopet zadolžen čez ušesa. Siromaštvo narašča. Ves narod se pogreza v obupno stanje, dočim se kapitalistična kasta redi in debeli, ne da bi upoštevala težek socialni položaj naroda.
Naš volilni boj gre proti sistemu, naš volilni boj je naperjen proti izsesavanju naroda, ki mu gredo prav tako vse pravice do življenja, kakor sitim kapitalistom. Naš boj je razred-
Navzlic agitaciji za bojkot od na-sprotniških strank se je obširna dvorana Unijona napolnila. Tudi galerija je bila polna. Vse sami proletarski obrazi duševnega in ročnega delavstva ki jih je nasilje buržoazije in beda združila v enotno fronto.
Shod je otvoril predsednik J. O. Stranke š. Makuc in pozdravil veličastno zborovanje. PovdarU je, da potom nasilja buržoazija hoče samo oropati duševno in ročno delavstvo najosnovnejših pravic, izmozgati njegovo že itak bedno telo, zavezati želodce ter jih tako napraviti za poslušne sužnje svojega absolutističnega režima in reakcijonarne vladavine. Toda vse reakcijonarne tvorevine, vsi absolutistični režimi padajo, čim se ljudstvo zbere, organizira in povede v boj za svoje vsakodnevne svobode in potrebščine. Zato zbira SSDL. široke potlačene množice v boj proti nasilju, v enotno fronto za človeški obstoj. Delovno ljudstvo brez boja ne bo postalo žrtev reakcije, ker bi inače gmotno, duhovno in etično propalo — bilo zapisano siromaštvu, da beraštvu.
Burno pozdravljen je nato govoril ljubljanski ž»ipan 's. Perič. V jedrnatih besedah je označil pomen parlamentarizma za proletarijat. Karakte-riziral je razpuščeno ustavotvorno skupščino, ki je pogazila sama svojo suverenost ter se sama omalovažila in razkrinkala pred narodom in internacionalnim svetom, ker je storila nezaslišani antiparlamentami čin v zgodovini, da je pogazila komaj spre-
ni boj, boj razreda delovnega ljudstva proti kapitalističnim parasitom družbe. Naš cilj je revolucija družabne oblike in parlament smatramo kot pripravno orožje za nadaljevanje svoje ofenzive.
Z vso hladnostjo pričakujemo torej izid volitev ter računamo s tem, da bodo vsi ponižani, vsi oni, katerim se kratijo svoboščine, vsi tisti, ki trpe pod narodu škodljivo gospodarsko in socialno poiitiko, enodušno glasovali za našo stranko.
Uradniki, učitelji, železničarji, ali vas še ni izmodrila metoda sedanjega režima: koš obljub in preganjanje? Že tri leta vas tolažijo in vam obetajo! Sklicujete proteste, a možje se vam smejejo. Glasujte proti njim, odločite, da ti ljudje izginejo iz politične arene kot absolutni gospodarji politične situacije! Dokler se vas ne boje, vas tudi ne bodo spoštovali in ne upoštevali.
In rudarji! Preganjali so vas, vzeli so vam svobodo, o vaših zahtevah ne marajo nič slišati, odobrili so razne kapitali tične pogodbe proti vašim interesom! Sedaj pa pridejo med vas ter naiamejo par oseb in ti kriče, da so radikalci osrečevatelji rudarjev! Ali ni to ironija?
Ali se vam ne gnusi ta igra? Ali so rudarji, ti trpini, ki največ trpe pod brutalnostjo kapitalizma, res tako lahkoverni, da bodo nasedli vsakemu najetemu kapitalističnemu agentu?
Ne! Rudarji so bili vedno naj-solidarnejša in najbolj odločna po-stajanka delavskega razreda, zato bodo tudi pri teh volitvah vsi, razen zavratnih izdajic, glasovali za Socialistično delavsko ljudsko stranko!
Volitev je izkušnja za bojevitost socialističnega ljudstva in to izkušnjo mora delavstvo v Sloveniji prav dobro prestati!
Sijajen uspeh volitev nam bo pričal o moči, o trdnih načelih in po-globljenju socialističnega prepričanja med narodom.
Dokumentirajte torej jutri kot volilcl svojo značajnost la svoje socialistično prepričanje! In potem poj-demo v ofenzivo proti kapitalizmu v parlamentu in zunaj parlamenta.
To bodi naša deviza!
je to ustavo in razveljavila 59 pravilno izvoljenih proletarskih poslancev. Navzlic temu mora proletarijat izkoriščati tudi v bodoče, posebno pa v dobi reakcije parlamentarno tribuno, da iz nje razkrinkuje nedela vladajoče buržoazije, kontrolira vlado in stavlja zahteve svi.jega razreda. Poslanci v parlamentu pa so brez moči, ako za nj mi ne stoji široka organizirana množica. Zato je naloga duševnega in ročnega delavstva kakor tudi kmetov poljedelcev, ki so ravno tako zatirani, da se organizira v svojih organizacijah ter tako potom vsakodnevnih bojev za napredek, za svoje pravice in svoje potrebščine se usposobi za svojo končno zmago in osvoboditev od kapitalističnega nasilja in izkoriščanja. Govor s. Pe»lča je bil večkrat prekinjen z aplavzom.
Nato je govoril burno pozdravljen s. Fabjančič. V daljšem govoru je pojasnil sedanji volilni boj širokih množic. Karakteriziral je režimske kapitalistične stranke, samostojno, demokratsko, liberalno in radikalno, kakor tudi Šusteršičevo in Koroščevo ljudsko stranko. Povdarjajoč pripravnost razredno zavednega proletarijata, da s6 skupno bori tudi s krščansko socijalističnimi delavskimi in name-ščenskimi organizacijami proti nasilju in izkoriščanju, je razkrinkal Koroščevo
stranko, ki hoče imeti pod enim klobukom tovarnarja in delavca, bankirja in njegovega pometača. V Ljubljani so proti izvozu in za konzumente
—	delavce — v bogatih vaseh — za izvoz in visoke cene živilom. To je
sleparija, ki ne more dolgo trajati. Objasnil je nezaslišno hujskanje in in teror pristašev SLS. po deželi, kjer ne dajo svobodo govora niti najener-gičnim borcem za- ljudske pravice, samoodločbo naroaa in sam' upravo ter so v tem oziru hujši teroristi kot režimske stranke.
Objasnil je delovni program SSDL ki so ga navzoči burno odobravali.
H koncu je s. Klemenčič pozval navzoče naj proslavijo štiridesetletnico smrti očeta modernega mednarodnega proletarskega gibanja, enega največjih revolucijonarjev, znanstvenika in so-cijologa, voditelja I. Internacijonale Karla Marksa. Ves zbor je zaklical: Slava spominu Karla Marksa!
Dne 18. marca je 52 let, odkar je pariški proletarijat postavil prvo
Sodrugi! Volilci!
Narodna skupščina je bila nedavno razpuščena. Prav nihče ne žaluje za njo. V nedeljo pojdete na volišče, da si izberete nove zastopnike v parlament v Belgradu. Ne more škoditi, ako se ob tej priliki ozremo nazaj na one čase, ko se je ustanovila institucija parlamenta. Parlament si je najprej ustanovil svobodoljubni angleški narod, institucija se je kasneje prenesla preko Francije v druge dežele. Glavne naloge parlamenta so zakonodajstvo in kontrola vlade. Od začetka do danes so znali vsi parlamenti na celem svetu čuvati svoje pravice in svojo suverenost. O naši bivši skupščini tega žal ne moremo reči. Potem, ko jo je vlada nasilno okrnila ter izgnala iz nje 59 izvoljenih ljudskih zastopnikov, je ta okleščena skupščina prenesla vse svoje pravice in dolžnosti na 50 poslancev takoimenovani »zakonodajni odbor“. Ta odbor je poslušno reagiral na vsak migljaj vlade. Bivša skupščina je bila nesposobna, da bi mogla vršiti naloge, ki ji pripadajo pri ureditvi nove naše države Na političnem in gospodarskem polju je bi a ves čas popolnoma pasivna. Stranke večine so adaptirale na notranjo ureditev države centralistični sistem. Danes vidimo, da na veliko škodo ljudstva.
Kadar gre proletarijat na volišče se mora zavedati, kaj hoče in kaj more doseči potom volitev oziroma potom izvoljenih poslancev. Socialistična stranka je razrednobojna in na stališču mednarodne solidarnosti stojteča stranka, ki stremi za izpre-membo današnjega krivičnega kapitalističnega družabnega reda v soci-jalistični družabni red. Ko gre proletarec na volišče, ve. da z oddajo krogljice ne bo dosegel tega cilja, pač pa mora vedeti, da je njegova dolžnost, poslati tudi v parlament svoje zastopnike, ki morajo v parlamentu vedno in ob vsaki priliki kazati na izro Ike kapitalističnega družabnega reda, protestirati zoper nje, kontrolirati vlado buržuaznih strank ter ob danih razmerah skušati doseči za proletarijat to, kar se doseči da. Parlamentarizem je torej za nas samo sredstvo v našem boju.
Prvo in glavno vprašanje pa je organizacija. V organizaciji je moč preletarijata. Kadar pridejo nasprotniki in predstavitelji delavstva, ki so pri buržuaziji osovraženi, zahtevat delavskih pravic, imajo njih zahteve
V	torek ob 11. uri dopoldne seje vršila prva seja ljubljanskega novega občinskega sveta, ki je bil izvoljen po novem volilnem redu za mesto Ljubljano. Nad pet mesecev je gospoda preskušala potrpežljivost ljub-ljansk h volilcev, čeprav ni imela nobenih razlogov za to, da zavlačuje konstituiranje občinskega sveta.
Občinski svet je s tem dnem prevzel občinske posle, prevzel jih je v težavnih razmerah, zlasti težavnih zaraditega, ker je občinska uprava počivala skoro celo leto, dokler zopet pride do besede. Danes so gospodarske razmere mnogo neugodneje kakor so bile pred letom dni, to, kar
delavsko vlado. Pariška komuna je živela samo dva meseca ter je zadušena v krvi 40.000 proletarcev. Njen duh pa živi in po 52 letih več sto milijonov proletarcev celega sveta kliče solidarno: Slava padlim pariškim komunardom 1871. Na ta način se odolžimo žrtvam proletarskega razrednega boja, ki jih je tudi v Jugoslaviji na stotine. Slava žrtvam kapitalistične reakcije.
S kratkim zaključnim govorom je predsednik pozval navzoče, da manifestirajo za SSDL in njene zahteve, ker so to zahteve in koristi celokupnega delovnega ljudstva.
V	popolnem miru, brez vsakih ugovorov v najlepši slogi in dostojanstvu se je zaključila ta proletarska manifestacija.
samo toliko moči in povdarka, kolikor številna in kosolidirana je ona delavska masa, ki jo zastopajo. Zato je prva dolžnost vsakega zavednega proletarca, vsakega ročnega in duševnega delavca, da delu.e na to, da pridobi za svoje ideje in za svoje politične in strokovne organizacije vse one, ki nujno spadajo vanje. Danes nam je vsem jasno, da se deii narod v dve skupini; v skupino onih, ki nekaj imajo, in v skupino onih, ki ničesar nimajo ter se morajo preživljati zaročnim, odnosno duševnim delom. Številčno je druga skupina neprimerno jačja. Kljub temu nima one moči, ki bi ji šla po mnogobrojnosti in po delu, pomenu in potrebnosti v gospodarstvu. Največja krivda zadene pri tem duševni proletarijat, ki še ni izprevidel, da je v boju s kapitalizmom njegovo mesto samo na strani delavstva. Interesi obeh so popolnoma identični. Uradništvo je danes gola in gladna sirotinja, prav pravi berači. Kljub temu ne marajo v organizacije in zameiajo skupne nastope z delavstvom, v veliko škodo sebi in svojim sotrpinom delavcem.
Tudi med malim kmetom, ki je najštevilneji, še ni prodrla zavest, da je ravno tak siromak, kakor delavec. S trdim delom si ne more prislužiti toliko, da bi mogel pošteno živeti in preskrbeti svojo družino. Stuli se med agrarce, med samostojne, dasi mora kupovati svoj živež in dasi obstoji njegova samostojnost samo v tem, da morajo njegovi otroci, ko dora-sejo, s trebuhom za kruhom, dočim on doma „samostojnott hira in umira. Naša dolžnost je, da zastavimo vse sile, da bodo duševni delavc. in mali kmetje spoznali, da je njih interes popolnoma skladen z interesom ročnega delavstva. Socialistična stranka delovnega ljudstva dela za enoten nastop vseh teh slojev. Na veselje moramo priznati, da je ljudstvo spoznalo, da je edino v združitvi njegova rešitev. Ako pišejo danes bur-žuazni časopisi, da je delavstvo i-az-cepljeno, da je socializem skrahira!, so to sami volilni manevri in pobožne želje hlapcev kapitalizma. Delavstvo še ni bilo pri nas nikdar tako enotno organizirano in zavedno navdušeno za enotno fronto kakor je danes. Dne 18. marca bodo tudi naši nasprotniki o tem prepričani. Storite toraj vsi svojo dolžnost, idite vsi na volišče ter oddajte svoje glasove našim kan-I didatom.
bi se utegnilo med tem časom napraviti, je zamujeno v ogromno škodo ljubljanskega prebivalstva, in sicer ne po krivdi občinskega sveta, ampak onih krivcev, ki so preprečili, da bi bil občinski svet ta čas upravljal občino.
Las je zlato in kdor krade cas, krade zlato.
Občinski svet se je konstituiral. Če pa pomislimo, koliko težkega dela čaka ta novi občinski svet, mu prav nič ne zavidamo. Valutna vrednost našega denarja pada vsak dan. Socialne razmere ljubljanskega prebivalstva postajajo vsak dan gorje; ljudje nimajo stanovanj, nimajo ob~
Naše volilne skrinjice sob
v Ljubljani 3. — na Kranjskem 6. — na Štajerskem 5.
Manifestacijski shod Soc. Stranke Delovnega Ljudstva v Ljubljani.
Govor ljubljanskega župana dr. Periča na shodu dne 14. t. m. v Unionski dvorani.
Prva seja ljubljanskega občinskega sveta.
leke in ne bodo imeli niti hrane, ker se cene radi gospodarske^ politike v državi ogromno dvigajo. Že ta vprašanja v občini so tako ogromnega pomena, da nam zastaja sapa, če se zamislimo v bodočnost.
Razen teh nalog, ki jih bo morala vršiti občina v najbližji bodočnosti, so pa še druge naloge, ki bodo imele namen pospeševati splošno blagostanje občine. Med temi nalogami so zlasti združitev okoliških krajev z mestom, povečanje elektrarne, zgradba tržnice, ustanovitev mestne kuhinje, gradba stanovanjskih hiš, mestne ledenice, javne čiialnice, oži-votvoritev obrtnih nadaljevalnih šol, preskrba siromakov, nakup življen-skih potrebščin zase in za promet, razširjenje električne železnice, nakup opekarne itd.
Kako važne so vse te naloge, javnost komaj presoja. Naj navedemo le, kako velika je sila danes v Ljubljani za kurivo. Ako bi imeli dovelj elektrike, bi jo porabljali lahko za luč in za kuho, eventualno plin, vrhutega bi se pa porabljala elektrika za obrt in industrijo, kar bi silno pocenilo gospodarstvo in pospeševalo razvoj in splošno blagostanje.
Zakaj navajamo te stvari? To mora pač biti vsakomur jasno, da bo novi občinski svet moral mnogo delati. Ne bo se smel bati stroškov; nič ne de, ako se investirajo v javnem interesu milijoni, ki se bodo v doglednem času prav dobro obrestovali.
Novi občinski svet apelira že danes na ljubljansko javnost, da ga podpre moralno, se ne straši pri delu za razvoj moderne in socialno čim najlepše urejene mestne občine nobenih žrtev.
Novi občinski svet bo razpravljal javno o vseh važnejših problemih, podajal pojasnila in upošteval utemeljene želje in nasvete, ker hoče delati v interesu prebivalstva in s prebivalstvom samim.
Nedvomno pa je, da mora občinska uprava skušati dohiteti vse ono, kar se je zanemarilo pred in med vojno, zlasti pa sedaj, ko se je skoro dve leti kršila avtonomna samouprava mestne občine.
Pojdimo torej na delo! Volilci, ki ste nas poslali v ta občinski svet, nam ohranite dosedanje zaupanje, nas podpirajte in bodite prepričani, da bomo v zavesti, da imamo vaše zaupanje, lahko izvršili mnogo nalog, ki ste jih nam naložili s poverjenimi mandati.
Z združenimi močmi bomo kos tudi najtežavnejim nalogam.
*
Ob enajstih dopoldne v torek se je vršila zaprisega ljubljanskega župana. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je imel nagovor o nalogah občinskega sveta. Na namestnikov nagovor je odgovarjal župan dr. Perič naslednje:
Iskreno se Vam zahvaljujem za Vaše nasvete. Drugič si stojiva nasproti na tem mestu in tudi prvikrat ste mi enako lepo svetovali. Občinski svet je Vaše nasvete upošteval ter požrtvovalno deloval. Kot odkrit človek Vam moram povedati, da me boli, ker je bil občinski svet brez vzroka maja meseca 1. 1. razpuščen in da je vlada potrebovala celih deset mesecev, preden se je mogel sestaviti novi k rednemu poslovanju. Radi razpusta so trpeli vsi posli, trpelo tudi meščanstvo in izgubila se je potrebna kontinuiteta. Občini je to samovoljno igranje z njeno zakonito zajamčeno avtonomijo škodilo v vseh pogledih.
Proč s h
Enotno fronto razrednozavednega proletarijata priporočamo dalje časa tudi mi, in sicer z mirno vestjo, ker vemo, da delavstvo zahteva enotno fronto in ker je potrebna. Marsikdo smeši enotno fronto, zlasti jo pa smešijo ljudje, ki so šele povohali v socialistično stranko, ne kot idejni in idealni soborci, ampak le zato, ker jih je slučaj zanesel v stranko ali pa so celo v službi nasprotniških ali tajnih sil, ki imajo namen škodovati delavski socialistični stvari ali kveč-
Gospodje občinski svetniki! Delo v občinskem svetu je v prvi vrsti gospodarsko delo. Naloga novega občinskega sveta bo težavna. Stanovanjske bede ne moremo odpraviti drugače, kakor z zidanjem novih Hš. Občina mora storiti vse, kar je v njeni moči; doseči pa mora tudi pri državi, da vsaj nekaj zida za svoje urade, ter da upošteva, da ima zasedeni dve veliki mestni vojašnici, ki mestu ničesar ne donašata. Veliko breme mestu je tudi stanovanjski urad, ki ni v stanu odpomoči stanovanjski mizeriji, ki je samo nekak regulativ v tej stvari. Država mora končno izprevi-deti, da se stanovanjska beda ne da rešiti s papirnatimi naredbami. Treba je zidati in tu ne velja noben izgovor, da je danes zidanje drago, da se založeni kapital ne obrestuje, ker mi smatramo, da je zdravje in življenje naših soobčanov vredno več, nego vse drugo imetje.
Prehranjevalna kriza bi v Ljubljani ne bila tako akutna, če bi mesto razpolagalo z moderno klavnico in hladilnico. Ne le, da bi bilo mogoče regulirati cene, ker bi se moglo mnogo živil nakupiti ob ugodnih časih, ko so cene nizke, občina bi imela pri tem tudi lep dobiček. Prejšnji občinski svet se je tega vprašanja energično lotil ter je bila stvar ob razpustu že toliko zrela, da bi mogla biti naprava danes, ali vsaj poleti popolnoma dovršena. Samovoljni razpust je tu povzročil občini in prebivalstvu veliko škodo.
Za razvoj mesta je tudi velevažno vprašanje preskrbe z zadostno in ceneno električno silo. S tem v zvezi je razširjenje omrežja cestne železnice, kar bi poleg drugih ugodnosti znatno pripomoglo k omiljenju stanovanjske bede, pocenitvi prehrane v mestu ter razvoju obrta in industrije.
Vprašanje uradnih prostorov bo tudi treba nemudoma rešiti. Današnji uradni prostori na mestnem magistratu so pretesni in nezdravi. Radi tega trpi uradništvo na svojem zdravju, trpi uradovanje kot tako, pa tudi občani, ki imajo opravka na mestnem magistratu.
Mestna občina mora vršiti tudi važne socialne nalog. Kot eden največjih službodajalcev mora predvsem urediti razmerje svojih uslužbencev z moderno službeno pragmatiko. Tudi v pogledu preskrbe ubožcev se je doslej premalo storilo. Zadnji občinski svet je sicer ustanovil socialni referat, ki po razpustu ni mogel tako poslovati, kakor so to zamislili njegovi ustanovitelji in je ostal neorganiziran.
Naloge mestne občine so še številne in raznotere, tudi mnogo kulturnih nalog ima in občinski svet se bo moral energično lotiti dela, da jim bo kos.
Gospodje občinski svetniki! Poživljam Vas k složnemu in požrtvovalnemu sodelovanju v korist in blagor občine, čije samoupravne pravice hočemo skrbno čuvati. Samoobsebi je umevno, da bomo nepristransko vršili svoje dolžnosti, spoštovali zakone in prosimo, da stori tudi vlada napram nam svojo dolžnost.
Po zaprisežni ceremoniji je občinski svet potrdil zastopnike v volilni komisiji, na kar se je seja zaključila. Prihodnja seja bo bodoči teden.
*
Želimo novemu občinskemu sveta mnogo uspeha ter ga zagotavljamo pri njegovem delu požrtvovalne in moralne podpore.
ive poti.
jemu še, da so lovci na ugledna mesta ali karijere. To velja seveda prav za vse, ki zanašajo v socialistične vrste metode osebnega boja, osebnega sumičenja, blatenja in obrekovanja. Ako znani tajnik Brnot, skličujoč se na javnost in moralo, zavaja sudruge v to mlako, ki ni drugega kakor opravljanje in obrekovanje svojega bližnjika, je to najlepši dokaz, da možakar nima namena širiti socialistično prepričanje, ampak pokazati le sebe kot angela, druge pa kot
ljudi s številnimi napakami, ki niso vredni, da bi Brnotu jermen na čevljih odvezali.
Brnot in drugi taki ljudje, ki so duševno totalno nesposobni, ki nimajo v srcu niti iskrice čuta za socializem sam, kar dokazuje njih dosedanja praksa, so ljudje, ki se morajo posluževati takih pomočkov, ker ne čut jo in ne vedo, kaj je socialistično prepričanje.
Takozvani strankarski boj med socialističnimi skupinami je dobil danes torej prav osebno barvo; iz javnega pokreta je izginila nekdajna načelnost, disciplina, stvarnost pokreta. To je deloma velika posledica še vedno trajajoče povojne psihoze, ki tlači kakor mora vse človeštvo. Resnica je to. Ali iz tega ne sledi, da mora trajno ostati tako, iz tega ne sledi, da mora socialistični pokret tudi trpeti v sebi to psihozo, ko ima ta vendar cilj v novem svetovnem na-ziranju, v socializmu!
Jutri bodo končane volitve v narodno skupščino. Za volitve smo se zedinili v Sloveniji na enotno volilno akcijo, razen izjem Koren in Brnot. Neglede pa na rezultat teh volitev, ki ga nam volilne komisije sporoče tekom prihodnjega tedna, moramo absolutno vztrajati že danes na tem, da se akcija za enotno fronto nadaljuj* in dovrši po volitvah.
Preden moremo definitivno z delom za enotno fronto pričeti, je pa pravtako absolutno potrebno, da si postavimo zopet na svoj prapor načelnost, program, socializem, da si utrdimo vero vanj ter skupno iščemo, upoštevajoč razmere, pota, taktiko, po kateri se bojujemo za svoj cilj. Vse drugo je bolj postranskega pomena, celo pšenična valuta, esperanto in tudi progresivni davek, ker to ni cilj. Glavno je vera v socializem in disciplina v organizaciji. In tudi disciplina mora iskati svojo moralno oporo v socialističnem prepričanju, ker, če kdo ne veruje, da esperanto ni bistvo socializma, še s tem nikakor ni kršil socialistične discipline. Vse to so vprašanja, ki se lahko vsak dan razpravlja o njih, toda pro-gramatične stvari, načela to niso, marveč le vprašanja oportunitete, tudi strankin davek, ali pa gospodarska ali kulturna, ki so vsa povsem
POLITIČNI
Radikalci bi radi vse sami poba-sali. V svojih listih vodijo radikalci najljutejši boj proti demokratom. Vobče pa izdajajo apele na uradništvo, na učiteljstvo, na delavce, na kmete, v katerih se bahajo, da že štirideset let vodijo državo. Zdi se pa nam, da ima narod že v teh blizu petih letih dovolj dokazov, za koga vladajo radikalci štirideset let. Ako bi bili radikalci vladali res v interesu naroda, potem bi bili v štridesetih letih lahko ustvarili povsem drugačne socialne in politične razmere, kakor jih imamo. Ker je pa stranka okostenela ter vidi v politiki in gospodarstvu le svoje ožje interese, je postala ta stranka za javni blagor, zlasti pa kot najhujša predstavnica kapitalističnega izkoriščanja in reakcije, nevarna za razvoj. Geslo, državna misel, ki ga vedno naglašajo, je le krinka sebičnosti.
Slovenska ljudska stranka je prepustila krščanskemu socijalcu kandidaturo v Ljubljani, dasi ve, da je zmaga v tem volilnem okrožju zani povsem brezupna. Dr. Gosar je socijalno precej uvideven mož, vendar se je njega stranka izjavila ob posvetovanju za skupni nastop pismeno, da je enoten nastop proletarijata za krščanske socijalste nemogoč, ker obstojajo med njimi in nami prevelike razlike v svetovnem in kulturnem naziranju. Sto izjavo so se krščanski socijalci dosti jasno izrekli proti kakršnikoli kooperaciji pri volitvah v narodno skupščino, kar je tudi v redu, ker je parlament politični forum, dočim te razlike pri občinski upravi ne pridejo toliko v poštev. Borba v Ljubljani gre proti Demokratom, ki se sedaj imenujejo napredni blok (združeni stari in mladi demokrati). Dve šibkejši stranki sta klerikalna in narodnosocialna, da ne omenjamo dra Šušteršiča. V interesu Ljubljane bi bilo torej, da bi manj-
revizionistične tendence, dočim je socializem revolucionarno prerojenje svetovnega naziranja.
Metode osebnega boja, metode sofizma in demagogije morajo izginiti iz vrst proletarske stranke. Teh metod se je delavski pokret navzel od buržoaznih strank.
Nadejamo se, da se je ob sedanjem volilnem boju precej izščitilo ozračje. Ljudje, ki niso spadali v socialistični pokret, so deloma odšli iz egoističnih razlogov z vso slavo v najbolj nazadnjaške stranke. S tem je danes omogočeno, da se socialistični proletarijat zopet resno posvetuje, kako naj vzpostavi močno socialistično stranko, za kar je sedaj najugodnejši trenutek. Započeto delo se mora nadaljevati.
Nasloniti se je treba na idejnost, na program, na cilj. In vse, kar je socialističnega, more v tej novi edi-nici delati, ne intrigirati, delati kulturno, organizatorično z edinim ciljem: prerojenja sedanjega svetovnega družabnega naziranja v socialistično na-ziranje. Ob takem delu se kristalizirajo pojmi, se ustvarja idejno močna organizacija socialistične stranke, ki ima namen duševne revolucije in končno preustrojitev kapitalistične družbe v socialistično. Zlasti za teoretike je tukaj dovelj polja, na katerem lahko delajo, ter opuste veliko zmoto, da igrajo posamezna minimalna teoretična vprašanja v razvoju kako veliko vlogo. Družabno življenje se razvija po naravnih zakonih in v stranki teorija le toliko koristi, kolikor pospešuje razvoj.
V	svrho idejnega zbližanja in sodelovanja pri raznih akcijah naj se po volitvah sestanejo zaupniki iz vse Slovenije ter ustanove bazo za skupno delo socialističnega razrednega proletarijata. Ne gre tukaj za teoretične prepire, ki se lahko vrše v dostojni obliki v našem časopisju in konferencah, marveč gre za delo, za napredek. za politični vpliv socialistične stranke, ki priznavajo razredni boj.
Ker vemo, da delavstvo zahteva enotno fronto ter da je ista tudi dejansko potrebna, mora socialistično delavstvo, ako se hoče uveljaviti, stopiti na navedena pota. In tedaj postane naša stranka zopet velika in idejno močna.
PREGLED.
šinski stranki oddali svoje glasove za našo listo, ker bi bila s tem zmaga nad združenimi Demokrati tem si,ajnejša. Iz vsega je razvidno, da je klerikalna stranka v Ljubljani že vnaprej namenila Demokratom mandat v Ljubljani in je zaradi tega tukaj izigrala dra Gosarja. Logična posledica tej politiki klerikalne stranke more biti le ta. da glasuje tudi krščanskosocialno delavstvo za našo delavsko listo ter s tem prepreči mogočo zmago združenih demokratov in radikalcev.
Republikanec Novačan — v službi demokratov. Kakor znano, je sodišče odklonilo potrditev dr. Novačanove republikanske liste. Glede na to poživlja sedaj dr. Novačan v svojem lističu pristaše, katere je lovil na federalistične in republikanske limanice — demokrate, torej najbolj monarhistično in centralistično stranko. S tem se je ta gospod nehote izdal, v čigavi službi je in to bo menda tudi dovolj jasen pouk njegovim pristašem, ki so mu doslej morda res verjeli.
Radič skliče po volitvah hrvatski sabor. Kaj hoče s tem doseči, je njegova stvar. Dostavlja pa, da izvoli ta zbor poseben odbor, ki se bo pogajal z Belgradom.
Nova narodna skupščina In vlada. Radikalna stranka je nekoliko v skrbeh, kaj napravi, če ne dobi večine. Demokratov se boji ter bo rajši sklenila koalicijo s katero drugo stranko ali klerikalno, blokaši ali tudi Radičevci. Ako skupščina ne bo mogla delati, jo vlada razpusti in razpiše volitve. Če bi bila pa skupščina ponovno nezmožna, se uvede neparlamentarna vlada ali diktatura. Radikalci hočejo s tem volilce oplašiti in zbegati, da bi za nje glasovali.
Radikalci so izdali oklic na delavstvo. Velika drznost je, če se radikalci osmelijo, da izdajajo volilne oklice na delavstvo. Radikalci delav-
stva niti v svojem programu ne omenjajo in če poleg tega še pomislimo, da je ta stranka imela ves čas pri vsem gospodarskem in političnem delu in razvoju najodločilnejšo besedo. Ta stranka je največ odgovorna za vso mizerijo v prometu, industriji, pa tudi glede draginjskih razmer, ker vodi svojo politiko absolutno v interesu srbskega kapitalizma in porodice. Vsa večja državna naročila gredo v inozemstvo, carino na živila, izvoz živil, lesa itd. urejujejo vedno tako, da cene naraščajo ter da pri tem bogate banke, veletrgovci in verižniki. Edino, kar ima ta stranka in s čemer se tudi hvali, je, da vlada že štirideset let z vso neobzirnostjo za socialne in kulturne potrebe ljudstva. Delavstvo v Srbiji pozna to politično žlahto, ki prihaja k nam kot socialno navdahnjena in napredna stranka. Zavrnite njih agitatorje, če vam ponujajo tudi denar, ki so ga izprešali iz naroda, denar, ki so ga močile v solzah živeči trpini, znoj delavstva, kri in mozeg delovne sile tistega naroda, ki v politiki radikalci zanj ne poznajo pravice.
Bulgarsko sobranje razpuščeno. Na zadnji seji je sobranje sklepalo o obtožnici prejšnjih ministrov, potem so pa glasovali o razpustu zbornice.
Za razpust so glasovali zemljoradniki in komunisti, proti pa opozicija, med katero so tudi socialni demokrati.
Vprašanje zasedbe Poruhrja prihaja polagoma v nov stadij. Ves terorizem francoskih oblasti naletava na še hujšo odpornost. Minuli teden so ubili dva francoska oficirja, kar je zbudilo v Franciji veliko ogorčenje. Kakor se poroča, sta Francija in Nemčija izdelali vsaka svoje predloge za sporazum, toda francoski predlog po-seza tudi v politične zadeve Nemčije, kar ta seveda odločno odklanja. Odločena pa je Nemčija, da sama ne prosi za posredovanje, ker bi bilo to poniževalno. Diplomati se posvetujejo o stvari ter bo prevzel posredovanje po mnenju časopisja čehoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš. Francija in Belgija zahtevata od Nemčije, da 15 letni rok zasedbe Poruhrja še ni pričel ter se smatra kot pravična intervencija veljavna na 15 let. Ako Nemčija sprejme te pogoje, izpolnita Francija in Belgija takoj moratorij ter sta pripravljeni skleniti plačilne obveznosti v okvirju možnosti. „Neue Freie Presse" meni, da Nemčija ne bo mogla sprejeti teh političnih pogojev. Nemčija bi plačevala 30 do 35 let okoli 2 in pol mi-Ijarde zlatih mark na leto.
DNEVNE VESTI.
Ministrskega predsednika Pašlča ni bilo v Ljubljano. Minuli teden so se delale velike priprave za Pašičev sprejem na agitacijskem potovanju v Slovenijo. Šele zadnji dan pa je prišla vest, da Pašič ne pride v Ljubljano, ker ga državni posli ovirajo na posetu Ljubljane. Stvar je pa bila najbrže nekoliko drugačna. Radikalci v Ljubljani zaradi svoje nerodnosti sploh ne kandidirajo, vrhutega so pa pripravljali prejšnji zavezniki radikalcev naši demokrati neprijazen sprejem za Pašiča. „Slovenec“ ve celo, da so „Orjunaši“ pripravljali protestno demonstracijo proti ministrskemu predsedniku ter da je bil Pašič o tem obveščen in je zaraditega opustil agitacijsko potovanje v Slovenijo. S stvarjo se bavi tudi belgrajska »Tribuna*, ki pravi, da bo potrebno zamenjati pokrajinskega namestnika v Ljubljani. S tem bo avanziral seveda zopet eden izmed nadebudnih radikalcev.
Slovenski veliki župani nimajo sreče. Najprej je moral v pokoj ljubljanski veliki župan dr. Baltič, kateremu bo sledil dr. Lukan; teden dni pozneje je pa doletela ista usoda mariborskega velikega župana dra. Ploja. Plojev naslednik je dr. Pfeifer. Poslovanje sedanje vlade je pa res radikalno, seveda popolnoma nepolitično, kakor tako radi naglašajo radikalci.
Za velikega žapana ljubljanske ebiastije imenovan dr. Friderik Lukan. K tej vesti, ki je seveda resnična, vsaj jo je prinesel »Narod*, pristavljamo samo ta-le nasvet: Naj se organizirajo pri Samostojni strokovni delavski uniji, vsi imenovani, postavljeni in odstavljeni naši veliki župani, da jim bo priborila — in boriti se zna — vsaj štirinajstdnevno službeno odpoved.
Pospeševanje stanovanjske bede. »Slovenec* p< roča, da zahteva minister Stojadinovic, ki je tudi radikalski kandidat na Štajerskem, da ministrstvo za socialno politiko odpravi določbo o stanovanjskem zakonu, po kateri morajo zidati milijonske banke in podjetja stanovanjske hiše za svoje nameščence. Kaj to pomeni, lahko presojajo vsi tisti, ki nimajo stanovanj. Ako se zahteva Stojadinovičeva uresniči, ne bo novih stanovanj, vrhutega se obstoječa stanovanja podraže v doglednem času še za eno tretjino. Lep kandidat za vse tiste, ki prebivajo v najetih stanovanjih.
Pašič je hud na Orjuno. Poroča se, da namerava belgrajska vlada najostreje nastopiti proti orjunašem, kar pa ni nič kaj verjetno.
Nesese. G. Deržič je sveto prepričan, da bi bil naš novi parlament brez njege nepopoln, zato se v kljub harakiriju, ki ga je izvršil pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah nad svojo „stranko“ še vedno ponuja Ljubljanča-
nom za poslanca. No, prepričani smo pa, da ga bo Ljubljana to pot do dobrega poučila, da njegove »partije više nema" in da bi ga danas niti g. Kav-nihar ne sprejel neč v svoj avtomobil. Da, žalosten je navadno konec političnih hohštaplerjev.
S KS. Kakor čujemo, je zaobljubil g. Pucelj 5% znanih volovskih profitov za nove velikolaške zvonove, če dobi količnik.
Čiščenje. G. Bernot je polagoma tako očistil svojo »stranko*, da ni mogel postaviti v Ljubljani niti svoje kandidatne liste več. Naše gibanje se pa čisti samo, kar je najlepše priznanje za nas in znak našega zdravja. Po težkih časih, ki jih je preživel slovenski proletarijat v zadnjih dveh letih, so hotele zlesti po njegovem hrbtu na svoje stolčke najrazlišnejše eksistence, ki so šarile iz prva okrog nas tudi po ustvaritvi enotne fronte. Ker pa mislijo taki ljudje ribariti samo v kalnem, so kmalu izprevideli, da pri nas ne bo nič, zato so začeli lesti polagoma drugam, največ k — radikalom. Tako je odšel za g. Korenom in Nachtigallom k radikalom sedaj tudi g. Emil Stefanovič.
Avtonomija je eden največjih krilatic sadanjega volivnega boja. Doslej so bile še vse naše meščanske stianke daljši ali krajši čas na vladi, toda vse so kar tekmovale, katera bo bolj centralistična, dočim hočejo pri volitvah ena drugo nadkriliti v avtonomiji. To je prava meščanska načelnost.
Klerikalci so postavili za volitve edino parolo: avtonomija. S to parolo havzirajo po Sloveniji, mesto utemeljitve pa podpirajo avtonomijo z blatenjem in hujskanjem proti srbskim in hrvaškim seljakom. — Da je ta njihova deviza neiskrena, samo na trenotni volilni uspeh, je jasno. Zakaj pa nastopajo ti ljudje na Hrvat-skem proti Radiču, ki zahteva približno isto, kot pa naši klerikalci. Gotovo je, da bodo klerikalci ob prvi priliki zlezli k vladnim jaslim, zapeljanemu ljudstvu pa dali mesto avtonomije — figo. — V Sloveniji uprizarjajo proti govornikom SSDL napade, proti onim ljudem, ki zastopajo samoodločbo narodov.
»Jutranje Novosti* so priobčile življenjepis ministra dr. Zupaniča. Ker je bil minister rojen, ker je hodil v šolo, napravil maturo, bil celo vojak, še dragonar povrh itd. itd., je obsegal njegov životopis kar tri podlistke v »Jutranjih Novostih*. Kakor smo poučeni, bo naročil Višji šolski svet, vsem šolam, da nauče otroke Zupaničev življenjepis na — izust. — To bo storil Višji šolski svet seveda šele takrat, če bo Zupanič tudi še po volitvah minister. Veste, toliko politiš je pa že naš Višji šolski svet tudi!
Meščanske stranke, od klerikalcev do demokratov in radikalov vodijo med seboj najhujše boje. Značilno je le
eno: radikali upajo na dobiček zato, ker so imeli in imajo v državi ves vpliv, klerikalci pa zato, ker niso imeli in nimajo nobenega vpliva. »Mitlaufarja* demokrati in samostojni pa dobivata zato od obeh strani batine. — Socialistom so taki boji in taka klanja v vrstah buržoazije pov-šeči. Škoda je le, da so še mnogi vpreženi v jarmu enih in drugih, katerih edino in iiključno mesto je v socialističnih vrstah. Za te nam je žal, da ti uporabljajo svoje sile proti proletarijatu mesto proti buržoaziji.
Nesramna klerikalna agitacija. V »Zarji* smo objavili program SSJ. To objavo, ki je imela le publicističen namen, sedaj klerikalci hudobno izrabljajo, čeprav dobro vedo, da naša stranka kandidira na programu SSDL. Socialistična stranka kot taka ima v tem vprašanju jasno proletarsko stališče, ki smo ga že doveljkrat prezicirali. Taka agitacija proti nam je nepoštena!
Pokrajinsko tajništvo SSJ ni izdalo doslej še nobene parohe. Kako naj volijo njegovi člani v Ljubljani. Kako naj voli recimo nosilec njihove liste na Kranjskem, Karol Kisovec, ki ima volilno pravico v Ljubljani. Abstinenca je bila za Zagorje greh in poguba, za Ljubljano pa naj bo abstinenca zdrava in dobra? To je doslednost v politiki!
Frapirani Narodov somišljenik. Starini-zajedničarji so bili nad izidom ljubljanskih občinskih volitev depri-mirani in konsternirani. O županovi potrditvi so bili enkrat po samem častitljivem Narodu mistificirani in nad županovim govorom pa samo še
—	frapirani. Torej se privajajo liberalni živci počasi tudi socialističnim govorom. Kje pa je oni frapirani somišljenik, ki je pričakoval na galeriji „živijo“-klicev in se sedaj nad tem spodtika, ostal s svojo rahločutnostjo, da ga ni frapirala Kukovčeva, v volilni strasti kralju poslana brzi javka?
Nov upravitelj G5ssove pivovarne v Mariboru. »Slovenec* poroča, da je bil sekvester dr. Lipold odstavljen in imenovan za prisilnega upravitelja Gossove pivovarne Lojze Slanovec. Ta slava pa ne bo dolgo trajala, ker se sekvestri odpravijo. Radikalni režim deluje pravtako kakor je deloval prej demokratski.
Napredni blok v Ljubljani, ta čedna družba, prireja shode, sestanke, vabi in agitira. Niso pa še minili trije mesci, ko so si očitali ti pobratimi najhujše stvari, ko so si stali ti matadorji nespravljivo nasproti. Ja, ja, še vedno delajo ti ljudje politiko ad hoc, zato take nevžitne disonance. Sedaj jih je združila uradniška beda, jutri jih bo družila bankarska, iz uradniških in delavskih žepov izžeta dobičkarija.
Ribnica. V nedeljo popoldne se je vršil pri nas volilni shod ob ogromni udeležbi. Na shodu je poročal kandidat s. Mihevc, ki nam je ob burnem ploskanju in pritrjevanju razlagal o pohodu intenacionalnega kapitalizma ter nam dokazal, kako je pri tem udeležen tudi kapitalizem Jugoslavije. Govorniku ni nihče ugovarjal, pač pa so se pikri medklici slišali na račun samostojneža ministra g. Puclja. Shod se je ob burnem ploskanju izjavil, da bo volil 18. marca Socijalistično Stranko Delovnega Ljudstva.
Kočevje. V soboto, dne 10. t. m. je sklicala Soc. Stranka Del. Ljudstva
svoj volilni shod. Na shodu je poročal o političnem položaju v državi in zunaj nje kandidat s. Mihevc, ki je obširno objasnil pomen voitev v državni zbor in situacijo, v kateri se državljani-nemaniči nahajamo. Shod mu je burno pritrjeval in enoglasno izjavil, da bodo volilci oddali svoje glasove za stranko, ki hoče enotno fronto delavstva.
Trinajsti marec. Kakor vsako leto, tako je tudi letos priredil dunajski proletarijat v spomin padlim žrtvam dne 13. marca 1848, ki so padle v revolucijskih dnevih na dunajskih barikadah več shodov in pohod k obelisku na centralno pokopališče.
Kovinarsko gibanje na Štajerskem.
V	Gradcu so te dni zborovali kovinarji^ iz cele pokrajine Štajerske v Nemški Avstriji. Podjetniška zveza za Štajersko jim je pogodbo odpovedala, in sicer zaraditega, ker hoče podjetniška zveza reducirati plače za 20 odstotkov. Zadnje dni pa je Zveza kovinarjev dosegla to, da se z reduciranjem plač počaka še tri tedne. Vsekakor pa pride potem do ostrega boja med podjetniki kovinske industrije in kovinskimi delavci.
Rudarska stavka v Moravski Ostravi. V Moravski Ostravi so bila štiri dni pogajanja med rudarji in lastniki premogovnikov. Ker so pogajanja za ostravskokarvinski revir potekla brez uspeha, je stopilo delavstvo v vseh premogokopih v stavko.
Volilnih shodov je imela v nedeljo dne 10. t. m. Socialistična Stranka Delovnega Ljudstva 34 po vsej Sloveniji. Shodi se vrše tudi med tednom, Na vseh shodih opažamo veliko nezadovoljnost med prebivalstvom z meščanskimi strankami vseh barv. Le redkokje nalete naši shodi na opozicijo in še tam so večinoma ljudje, ki so zapeljani po hujskarijah ter skušajo ovirati naše delo v interesu kapitalistov. To volilno gibanje je jasno pokazalo, da živi v našem ljudstvu jako živo zanimanje za našo stranko in za njene zahteve.
Slašč ca za železničarje. Radikalci pripovedujajo, da je izenačenje draginjskih doklad za železničarje gotova stvar. Treba je le še, da finančni odbor in minister financ načrt odobri. To je samo volilna tolažba: Železničarji hočejo dejanja! Vrhutega je pa vse izenačenje prav podobno regulaciji prejemkov državnih nameščencev. En dinar na dan ne bo nikogar rešil, nekateri uslučbenci pa bodo baje še prikrajšani na prejemkih. Dajte in povejte, kaj daste! Vse drugo so besede!
Odgovorni urednik Franc Gogala. — Izdajatelj in lastnik: Konzorcij „Zarje‘‘. —
Tiska tiskarna J. Blasnika nasledniki.
Ivan Jax in Sin
Ljubljana, Gosposvetska o. S
Šivalni stroji In stpoji za plttenjt.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču.
Ustanovljena 1.1867. — Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „AdIer“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren: DUrkopp, Styria, Waffenrad.
Gospodinje, ki kupujete testenine) makarone zahtevajte samo
PEKATETE
Testenine tudi same makarone i* slaroacnane tovarne ZNiDARŠIČ & VALENČIČ, Ilirska Bistrica. Dobe se povsod. ===== Zaloga Bunc in drug. Ljubljana, Celje, Maribor =====
Odvetnik dr. Ljudevit Perič
uljudno naznanja, da preseli svojo odvetniško pisarno
dne 15 marca 1923 iz Dalmatinove ul. 3, v Sodno ul. štev. 12.