Poštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped in abbon. post. » 11 Gruppo
Uredništv* in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
i
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 14
Gorica - 4. maja 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
St
m i | «
umi
k «
Zadnje mesece je svetovni tisk večkrat pisal a nekih iskrivnostnih tajnih pogajanjih med Združenimi državami jn Sovjetsko zvezo. Te govorice so bile resnične, ker so zdaj sovjetski in ameriški uradni krogi objavili, da sta se ameriški predstavnik pr{ >Združenih narodih Jessup in sovjetski predstavnik pri Združenih narodih Malik pogai jala o možnosti ukinitve zapore nad Berlinom ter o odpravi prometi nih omejitev med sov jetskim področjem in. med zahodnii mi področji v Nemčiji. Ameriški zastopnik je pristal na ta korak pod pogojem, da s tem ne bo prii zadeto vprašanje valutnega nadzori stva v Berlinu in da se Sovjeti ne bodo vmešavali v priprave za ustaš novitev zahodnonemške države. Sovjetski zastopnik je izjavil, da je edini sovjetski pogoj za odpravo berlinske zapore določitev dneva za sestanek štirih zunanjih ministrov, ki bodo razpravljali o Nemčiji.
Pobudo za pogajanja so dali Sovi jeti. Ta njihov korak pomeni veti* kanski preobrat v njihovi dosedanji politiki. Zakaj so se naenkrat odloi
čili, da odpravijo prometne orne jitve, ki so jih pred dvemi leti s a-mi postavili? Odgovor na to vprai sanje je zelo težak. Vsekakor drži, da njihova dosedanja politika v Nemčiji ni prinesla sadov, ki so jih pričakovali. Italijanski zunanji m ji nister Carlo Sforza je rekel, da je glavni vzrok za to nenadno sovjeti sko spremembo Atlantska obrambi na pogodba. Drugi diplomati imajo deljena mnenja, ki jih lahko spravil mo v naslednje štiri točke:
1. Sovjetska zveza hoče na vsak način doseči konferenco zunanjih ministrov štirih velesil pred ustanoi vitvijo zahodnonemške države. Sovi jeti upajo, da bi s tem zavlekli ustanovitev omenjene države.
2. Sovjeti so se odločili za ukinil tev zapore nad Berlinom, ker se je ponesrečila in je škodovala le sovi jetškemu področju v Nemčiji.
3. Sovjeti hočejoi vzbuditi občui tek, da se je z ukinitvijo zapore polegla svetovna napetost in tako vplivati na ameriški kongres, da ne bi dovolil denarja za oborožitev Zahodne Evrope.
4. Sovjetska zveza zaenkrat noče
vojne in se je boji. Zato brenka na mirovne struje, da bi se lahko industrijsko trr vojaško pripravila za vojno in Ja bi imela v zahodni Evropi mir, ko bo izaposljena z utrjevanjem komunizma na Kitaji skem.
Najverjetneje je, da so vsi ti razlogi dovedli Sovjete li nenadni zunanjepolitični spremembi. Pri tem se tudi zanašajo na naivnost Zai hoda, ki je doslej njihovim trikom še vedno nasedel.
Hrslu
„Sloyenska krščanska socialna zveza v Trstu11
javlja vsem članom, somišljenikom, prijateljem in vsemu slovenskemu ljudstvu, da je glede tržaških občinskih volitev napravila s »Slovensko demokratsko zvezo za Svobodno tržaško ozemlje" sporazum. Obe organizaciji bosta predložili eno samo listo, ki se bo imenovala ^Slovenska narodna lista". Na tej listi bodo zastopniki obeh zvez. Sporazum je bil sklenjen 22. aprila. Gotovo ga bo z veseljem pozdravilo vse slovensko prebivalstvo tržaškega ozemlja. Vsakdo, ki hoče dobro slovenskemu narodu, bo oddal glas tej listi. Imena kandidatov se bodo objavila takoj, ko se bo lista predložila oblastem.
ODBOR
Razgled po svetu
j*
s?
.i«
Velesile spreminjajo strateške
načrte za Sredozemlje
Ko je general Sir William Slim na svojem potovanju po Srednjem vzhodu preučil o-brambne možnosti za Sredozemlje, je kakor vse kaže, prišlo do velikih sprememb v sredozemskih strateških načrtih atlantskih držav. Doslej so si zamišljali Španijo in Portugalsko kot glavni steber sredozemske obrambe. Temu so se upirali zlasti Francozi, češ da bi bile zveze med zahodnoevropsko zvezo in Španijo zelo težavne. Posledica vsega tega K da so prenesli težišče sredozemske obrambe na Severno Afriko. Pri tem bodo igrale najvažnejšo vlogo bivše italijanske kolonije in zato je razumljivo, da je politični boj za bodočo upravo teh kolonij tako Vroč.
Kitajska
Boji na Kitajskem se nevzdržno nadaljujejo. Nacionalisti ne nudijo več komunistom n)kjer resnega odpora. Poskus ^katerih kitajskih politikov, ki menili, da je pošten sporami s komunisti možen, se je postno ponesrečil. Tako se bo ^ei ali slej nad veliko Kitaj-jfo zgrnil mrak komunistične ^‘ktature. Obrambo nacionali-j^cnih sil bo verjetno spet ^lu prevzel Čangkajšek, ki ® bo verjetno moral kmalu ^ločiti za gveriljsko vojsko-t5,n]e- Zajiimivo je, da so Ki-ki so prišli pod komuni-l,čno zasedbo, že začeli kazati ^zadovoljstvo. Preskrba je v
neredu in ljudstvo strada. Tudi vojaštvo je komunistom začelo uhajati, česar doslej ni bilo slišati. To je znak, da je disciplina med komunistično vojsko začela popuščati.
Indija ostane v britanskem
commonwealthu
Na konferenci ministrskih predsednikov britanskih domi-nionov so se sporazumeli za novo obliko, ki bo omogočila zvezo med britansko krono in tistimi članicami britanske skupnosti narodov, ki žele postati republike. Britanski kralj ne načeljuje več tej skupnosti kot kralj, marveč kot poglavar commonwealtha ali. britanske skupnosti narodov. Indija, ki postane republika, bo tako lahko še ostala v tej skupnosti.
Zahodna Nemčija
Priprave za ustanovitev zahodnonemške države napredujejo. Nemške politične stranke so dosegle sporazum, ki so ga potrdile 'tudi zahodne velesile. Tako bomo dobili čez nekaj mesecev v zahodni Nemčiji novo državo, ki bo čakala na združitev z vzhodno Nemčijo, ki je zdaj pod sovjetsko zasedbo.
Velikonočni rekord berlinskega letalskega mostu
Ameriški in britanski letalci so poklonili prebivalstvu zahodnega Berlina poseben velikonočni dar s tem, da so v 24 urah prevozili v mesto okoli 13.000 ton blaga. Na koncu tega dviga so letala pristaš
jala vsako minuto, izvršili so skup« no 1.398 poletov in prepeljali točno 12.833 ton.
Ta velikonočni podvig je presegel za več kot 50°/o dosedanji rekord z dne 11. aprila z 8.246 tonami. Ta
podvig je dovedel tud* do novega tedenskega rekorda z 54.734 tonami v 5.885 poletih.
S tem zadnjim rekordom letalske« ga mostu so celo prekosili količino dobav, ki jih je prejemal Berlin od Zahoda po železnici, predno so Sovs jeti blokirali vse kopne prometne zveze z zahodnim delom mesta.
Iz življenja Cerkve
Sv. oče za Palestino
Sv. oče je na veliki petek izdal novo encikliko o Palestini. To je že tretji papeški dokument o Palestini v teku enega leta. V tej encikliki spominja sv. v oče zopet, naj pravično urede razmere v sv. deželi. Priporoča, naj ustvarijo neodvisno mesto Jeruzalem z okolico, kakor so sklenili. Naj zagotovijo prost dostop do vseh svetih krajev vsem romarjem in naj zavarujejo pravice, ki so si jih katoličani v Palestini pridobili.
V Indiji
V Indiji so se v zadnjih dveh letih razmere popolnoma spremenile. V ustavi je sicer zagotovljena verska svoboda in tudi pravica do privatnih šol, vendar se ta določila ne izvajajo povsod dosledno in posebno pri šolstvu delajo v nekaterih pokrajinah silne težave ter nočejo priznati veljavnosti katol. šol. Upanje Cerkve v Indiji so domači duhovniki. Tam imamo 4 nadškofije in 17 škofiji, ki so skoro vse v rokah domačinov, poleg škofov pa je še 3850 domačih duhovnikov. Ljudstvo pa
tudi zelo ceni katol. duhovnike in Cerkev.
Še težja stvar pa je v Pakistanu, onem delu Indije, ki je mohamedanski. Tukaj je za sedaj vse mirno. Toda če bodo mohamedanci oživili znano mohamedansko nestrpnost do drugih ver, bo za katoličane zelo hudo. V Pakistanu je tudi Bengalija, kjer imajo slov. jezuiti svoj misijon.
„Unit&“ pred sodiščem
Državni pravdnik v Rimu toži komunistični list »Unita« radi prostaškega žaljenja papeža in Cerkve. List je namreč svoj čas trdil, da papež blagoslavlja in poroča ločene zakonske kapitaliste in navajal Pija XI. kot hujskača za abesinsko vojsko. Pri tem je namreč navedel besede, katere je papež obsodil, kot besede, ki bi jih naj bil papež v lastnem imenu izgovoril. Takih potvorb je zmožen le, kdor jih pač prinaša in verjame.
Lucij, ki je videla Marijo
v Fatimi je Sv. stolica dala dovoljenje, da je smela pred letom iz samostana sester dorotejk v Pon* tevedri na Španskem preiti v samo* stan bosonogih karmeličank v Co» imbri na Portugalskem.
Stalin o svobodi vere
Primorski dnevnik je dne 3. aprila t. 1. prinesel v prilogi Stalinovo razpravo: »Kavkavz-ci, konferenca likvidatorjev«, vzeto iz dela: »Marksizem in narodno vprašanje«. Med drugim piše Stalin:
»V programu socialnih demokratov (komunistov) je točka o svobodi veroizpovedi. Po tej točki ima poljubna skupina oseb pravico izpovedovati poljubno religijo:	katolicizem,
pravoslavje itd. Socialna demokracija se bo borila proti vsakim religioznim represijam, proti preganjanju pravoslavnih, katolikov in protestantov.; vedno bo branila pravico narodov, da smejo izpovedovati poljubno religijo, toda bazirajoč se na pravilno razumljene interese proletariata bo obenem agitirala i proti katolicizmu i proti protestantizmu i proti pravoslavju, zato da bi priborila zmago socialističnemu svetovnemu nazoru.«
Prav zato se bo komunizem boril, nadaljuje Stalin, v praksi proti odcepitvi Tatarcev in proti ku|turno - narodni avtonomiji kavkaških narodov, čeprav v teoriji proglaša načelo o politični samoodločbi narodov in celo pravico do odcepitve od države. Razlog za tako različno zadržanje v teoriji in praksi je dejstvo, da odcepitev ter avtonomija nista sicer »navzkriž s pravicami narodov«, a sta »navzkriž z interesi proletariata«.
Te Stalinove izjave, ki so del neprekršljivega komunističnega evangelija, nam jasno prikazujejo stališče komunizma do vere. Istočasno pa so avtentična razlaga onega člena ustav komunističnih držav, ki zagotavljajo »svobodo vere«. Iz navedenih Stalinovih izjav sledi:
1) Interesi proletariata (komunizma) so najvišji zakon. Kar temu služi, je dobro; kar škoduje, je zlo in mora izginiti.
2) V državi, kjer ni proletariat še na oblasti, se bo proglašala »svoboda vere« in komunisti se bodo borili proti »vsakim religioznim represijam«, orika-zujoč se za zagovornike vseh zatiranih in za sovražnike vsakega nasilja in krivice, seveda v upu, da »razgibajo*« množice razžaljenih in jih tako uvrstijo v zrevolucionirane komunistične kadre.
3) V državi, kjer je komunizem že na oblasti, padejo vsi propagandistični obziri. Tu je v polni veljavi najvišji zakon o iiiteresih proletariata. Vsaka veroizpoved mora izginiti, ker je pač »navzkriž« s temi interesi. Načelo o »svobodi vere« je le propagandistična krilatica za inozemstvo.
In ker je leninistično-stalini-stični marksizem brezobzirno dosleden in okruten v izvajanju svojega programa, ie boj proti veri brezsrčen in divji.
TRETJA NED. PO VEL. NOCI
Iz svetega evangelija po Janezu
Jezus je rekel svojim učencem: Še malo in ne boste me več videli in spet malo in me boste videli, ker grem k Očetu. r— Tedaj sa nekateri njegovi učenci med seboj govorili: Kaj je to, kar nam pravi: Še malo in ne boste me videli in spet malo ‘in me boste videli; in: Grem k Očetu? Govorili so torej: Kaj je to, kar pravi, malo? Ne vemo, kaj govori. — Jezus je spoznal, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: O tem se sprašujete med seboj, ker sem rekel: Še malo in ne boste me videli in spet malo in me boste videli. Resnično, resnično, povem vam:	Jokali
boste in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, ali vaša žalost se bo spremenila v veselje. Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, ne misli več na bridkost, od veselja, da je človek rojen na svet. Tudi vi zdaj žalujete; ali spet vas bom videl in veselilo se bo vaše srce in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.
Pri zadnji večerji se je naš Zveličar v dolgem govoru poslavljal od svojih učencev. Ta govor je precej izčrpno podan v Janezovem evangeliju in od tam je vzet tudi današnji odstavek (Jan 16,16-22). Bistvena vsebina je ta: Ne bom več dolgo z vami na zemlji, ker poidem v nebesa k Očetu. Nekaj časa bomo navidezno ločeni, potem pa boste tudi vi prišli v nebesa, kjer bo večno snidenje.
Z vnebohodom se je prenehalo Jezusovo bivanje na zemlji v navadni človeški podobi. Duhovno pa je ostal z apostoli in s Cerkvijo in je vedno z njo do konca sveta. Navzoč je med nami skrivnostno tudi v zakramentu presv. Rešnjega Telesa, toda skrit pod podobo kruha. Njegova prava človeška podoba nam je pa odtegnjena in ostane odtegnjena do velike sodbe. Apostolom je bila ta ločitev težka, ker so bili vajeni
domačega in zaupnega občevanja z Odrešenikom.
In prav tedaj se je bližala zanje doba dela in naporov za razširjenje božjega kraljestva, doba 'težav in preskušenj. »Vi boste jokali in žalovali...« Kar je v posebni meri veljalo apostolom, velja nasplošno za vso Cerkev, za vse kristjane. Zveličar svojim zvestim ne | obeta pozemeljskih radosti in užitkov, ampak napoveduje bridkosti.
»Svet pa se bo veselil...« To je tisti svet (človeštvo), ki misli zgolj pozemeljsko in odklanja, kar je nadnaravnega. Modrijani in oznanjevalci takih izključno posvetnih idej zapeljujejo množice z obljubami nekega doslej še ne občutenega veselja, neslutenjh užitkov, pravega raja na zemlji. Lahkomiselni svet jim naseda, veruje v te obete in dere za krivimi preroki; žene se za telesnimi slastmi, poganja se za najvišjo mero dosegljivega užitka ,n prezirljivo gleda na tiste, ki hodijo za Jezusom.
»Vi boste jokali in žalovali...« Že razuzdana Florenca 16. stoletja je pobožne in resnobne vernike zmerjala s »cmeruhi«. Podobni pojavi so bili že prej in so se ponovili neštetokrat tudi pozneje. Kdor odklanja razbrzdano veseljačenje, jim je v spotiko in tih očitek. Pa ni samo to. Od časa do časa satan stopi v očitno ofenzivo in sproži krvavo preganjanje proti zvestim Jezusovim učencem. Zgledov imamo v sedanji dobi toliko, da nam jih ni treba iskati v zgodovini.
»Ali vaša žalost se bo spremenila v veselje...« Kdor z Te-zusorn žaluje, ne bo vedno žaloval. Za velikim petkom pride \elika noč. Že na tem sVetu slavi Cerkev zmago za zmago nad brezuspešnimi poskusi sovražnih sil. Vsako njeno zmagoslavje napolnjuje srca vernikov s ponosom in zaupanjem. Koliko lepša bo šele končna zmaga, ko pride zopet Kristus, da izreče zadnjo besedo.
Birmovanje v Trstu
5. junija. Pri Sv. Justu ob 10. velika maša, po maši birma samo za dečke. Popoldne ob 5. v isti cer« kvj birma samo za deklice.
6 junija. Ob 10. pri Starem sv An« tonu birma samo za deklice, po« poldne ob 6. v isti cerkvi samo za dečke.
IS. junija. Popoldne ob 6. pri Ma« riji Veliki birma samo za deklice.
19. junija. Ob 8. pri Sv. Vincenciju birma za deklice, ob 10.30 pri Salezijancih za dečke. Popoldne birma pri Novem sv. Antonu: ob 4. za dečke, ob 6. za deklice.
25. junija. Popoldne ob 6. pri Sta« rem sv. Antonu birma samo za
dečke.
26. junija. Ob 10. pri Sv. Jakobu birma samo za dečke. Popoldne pri Mariji Veljki:	ob 4. birma samo za dečke, ob 6. samo za deklice.
29. junija. Pri novem sv. Antonu popoldne birma samo za otroke slovenske narodnosti:	ob 15.30
samo za dečke, ob 16.30 samo za deklice.
2. junija. Birma za otroke, ki pri« dejo jz dežele. Pri Mariji Veliki oh 10. za dečke, ob 15.30 za deklice.
3 junija. Pri Sv. Justu ob 8. birma za dečke: pri Sv. Vincenciju ob 10. za deklice; pri Novem sv. Antonu: ob 4. za dečke, ob 6. za deklice.
Birmovanje bo pričelo v vsaki cerkvi ob določeni uri. V jutranjih urah bo pol ure pred pričetkom hirmovanja tudi sv. maša. Birmanci in botri naj pridejo točno!
Prilik za birmo bo letos več kot lani. Vsak naj si izbere tak dan, ki je zanj primeren. Tudi otroci iz dežele se bodo morali strogo držati urnika. Posebej dečki, posebej deklice!
Botre in birmanke naj bodo do« stojno oblečene.
Slovenskim otrokom jz mesta in dežele priporočamo, da pridejo k birmj 29. junija.
Socialna šola
V zvezi z zasebno lastnino se v nekaterih državah pojavlja vprašanje veleposestev. Večina držav je sicer to vprašanje že uredila, in sicer bolj ali manj pravično, pa na žalost tudi krivično. Nam gre predvsem za načelo, kakšna je pravična ureditev tega vprašanja.
Ločimo dvoje vrst veleposestva, ki jih lastnik ne obdeluje ter izkorišča v zadostni meri in s tem škoduje skupnosti, ki so ji sadovi zemlje potrebni; v drugo vrsto spadajo veleposestva, ki so tehnično slicer zadovoljivo obdelana, pa živi na njih kmečkih proletariat v tako veliki revščini, da ne more vzdržati, marveč je prisiljen iskati drugo delo, ali se izseliti v druge države, oziroma si poiskati kako drugačno rešitev, ki je škodljiva zanj in za skupno blaginjo. V obeh primerih ima država pravico in dolžnost, da sama poseže vmes in to vprašanje uredi. Če ne zadoščajo druga radikalna sredstva, lahko veleposestva tudi razkosa in jih razdeli med manjše lastnike. Stari lastnik mora dobiti pravično odškodnino.
Zadnje čase vidimo v gospodarskih in socialnih odnošajih neko mirno revolucijo, ki je značilna po tem, da se industrijski kapital ne zgošča več v rokah posameznikov, marveč se vedno bolj porazdeljuje med večje število ljudi. Kljub temu pa stanje še vedno ni pravično ter zadovoljivo, pa naj gre za zasebni kapitalizem na Zahodu ali za državni kapitalizem na komunističnem Vzhodu. Dejstvo, da vidimo na eni strani vsemogočno državo ali razmeroma majhno število bogatašev, na drugi strani pa velike množice delavskega ali inteligenčnega proletariata, nam je zadosten dokaz, da bogastvo, ki ga naše industrijsko stoletje tako naglo ustvarja, ni pravično porazdeljeno. V tem pogledu danes greši komunistični Vzhod morda bolj kot kapitalistični Zahod. Za oba sistema velja, da sta potrebna spremembe, to je, da morata nuditi revnim množicam več dobrin in jih dvigniti iz za človeka nedostojne bede.
Rekli smo, da ima zasebna lastnina dvojni značaj, zasebni in javni, to je, da mora služiti posamezniku, pa le do tolike mere da to ni _v škodo skupnosti. Tak dvojni značaj ima tudi dedna pravica, ki je z zasebno lastnino tesno povezana. Država mora zato urediti dedno pravico tako, da bo ščitila pravice potomcev, v prvi vrsti družin in da bo imela tudi skupnost primerno korist od dediščine v obliki zapuščinskih taks. Te takse ali davščine naj bodo čim manjše pri dedovanju med sorodniki v ravni vrsti. Tudi majhna podjetja naj bi ostala nedotaknjena^ v družinski lasti. Večje davščine naj se pobirajo le pri podedovaniu veleobratov.
(Dalje)
3z nekJanpli iascv
— za naše Ji
in a
1.
Štefan Kocjančič
Štefan Kocjančič se je rodil v Vipavi ravno na Božič leta 1818. Že njegova mladost kaže poznejšega moža. Po dovršeni šoli v Vipavi je stopil v goriško gimnazijo. Takrat je bil Kocjančič velik prijatelj dramatične umetnosti. Na svojem stanovanju je mladi dijak osnoval dramatičen krožek. Sam je bil pisatelj iger, ravnatelj, režiser in igralec obenem. Člani tega krožka so bili njegovi součenci in prijatelji. Vstopnina je znašala star krajcar.
Proti koncu svojih gimnazijskih let je stopil v nov krožek — če smemo to družbo imenovati krožek —, ki se je zbiral na stanovanju kanonika in pisatelja slovenskega, Valentina Staniča. Tu so mu prišle prvič v roke slovenske knjige in tu se mu je prvič vzbudila slovenska narodna zavest.
Po dovršenih gimnazijskih študijah je stopil v goriško bogoslovje, daroval leta 1841. novo mašo in postal pozneje kaplan v Ločniku. Tu na meji Slovenstva je opravljal važno službo slov. pridigarja in spovednika štiri leta. Par let pozneje je izdal: »Životopis in pridige Jos. Stiebelna, dekana v Ločniku«.
Po tej kratki dobi kaplanova-nja je bil mladi Kocjančič imenovan za profesorja bogoslovja v Gorici, kjer je vzgajal mlade duhovnike celih 37 let, to je do svoje smrti. V semenišču ie bil Kocjančič popolnoma na svojem mestu. Sam temeljito učen je znal vedno zajemljivo in kratkočasno predavati, tako, da so ga vsi bogoslovci radi poslušali in se ga dolgo spominjali. Njegovo veliko veselje je bila semeniška knjižnica. V njej je uredil in preštudiral največ ur svojega življenja, pa jo tudi tako pomnožil, da je ob njegovi smrti 1. 1883. štela 16.000 knjig.
Največje njegovo delo je bila vzgoja mladih duhovnikov, katerim je z besedo, vzgledom, dobrim svetom in posojevanjem knjig cepil ljubezen do katoliške vere in slovenskega naroda. Iz njegove šole so izšli S. Gregorčič, Jan. Fabijan, BI. Grča, Dr. Mahnič in cela vrsta naših zdaj že povečini mrtvih borcev.
Njegova druga odlika je, da ie bil eden prvih velikih podrobnih delavcev na polju naše narodne prosvete. Zalagal je vse tedanje naše časopise s popularnimi prosvetnimi spisi. Pomagal je povsod! Vsi letniki »Novic«, »Zgodnje Danice«, »Slov. Bčele«, »Šolskega prijatelja«, »Glasa«, »Besednika«, »Slovenca«, »Večernic«, »Mohorjeva koledarja«, ga štejejo med svoje sotrudnike.
Pred očmi je ime! vedno slovensko mladino. Prve sloven-
ske šolske knjige smo dobili Primorci izpod njegovega peresa. Leta 1851, je izdal: »Šestindvajset povesti za mlade ljudi«, kmalu potem pa »Povesti F. Soave-ta«, ki jih je prestavil iz italijanščine. Obe knjigi je leta 1869. ponatisnil. Lahko torej trdimo, da nam je Slovencem spisal Kocjančič prvo mladinsko knjigo.
Ta mož pa je bil tudi prvi raziskovalec naše domače zgodovine.
Že leta 1852. je opisal med drugim tudi; prvič »Beneško Slovenijo«. Leto pozneje je priobčil v »Slov. Prijatelju«, svoja raziskovanja o Nemškem Rutu. Leta 1863. je izdal knjižico »Marija Celj nad Kanalom«, leta 1864. pa že nepopolno zgodovino goriške škofije. Posebne^ veliko let je pozneje zbiral in objavljal gradivo za zgodovino goriške škofije. Posebno pohvalo pa zaslužijo njegove »Zgodovinske črtice, nabrane po Goriškem«.
Ce navedemo še h koncu, da je Kocjančič zlagal pesmice v hebrejskem jeziku, da je bil svetovnoznan preiskovalec sv. pisma stare zaveze, da je bil tudi dober nabožen pisatelj — še danes imajo marsikje njegovo: »Kristusovo življenje in smrt« —, da je popolnoma obvladal 26 jezikov, da je pustil v rokopisu med drugim tudi turško-nemški slovar, sloven-sko-nemški slovar,	staroslo-
vensko slovnico, bolgarske narodne pesmi, 76 pol obsegajoči slovenski rokopis	»Svetopi-
semsko staro slovstvo«, svoj dnevnik, životopis in nebroj pisem, bomo pač uvedeli, kak velikanski duh je živel v tem našem možu.
Kocjančič je bil eden izmed tistih mož v katerem sta bila v polnem soglasju	živa vera
in življenje. Njegov	životopisec
Franc Podgornik poznejši Mahničev najrazboritejši pro-tivnik pravi, da se je sreča brala Kocjančiču iz obraza. Ni mu bilo težavno deliti svojih majhnih dohodkov z ubožci in reveži. Rajši ni nikamor potoval in revno živel, da si je mogel knjige kupiti in reveže podpirati. Z časom je dobro gospodaril. Vse življenje je bil zdrav in vesele narave. Do sive starosti si je ohranil veselje do glasbe in petja. V družbi je bil prijeten tovariš, ki je nedolžne smešnice in dogodke kar iz rokava sipal. Malo je govoril, o sebi najmanj, zato je pa veliko delal in naredil.
»Kdor ga ni poznal, moral ga je že po zunanjem spoštovati, kdor je vedel, kaj o njegovih uspehih ga je občudoval in kdor je z njim občeval ta ga je ljubil«, pravi o njem Fr-Podgornik.
Mož počiva na starem pokopališču v Gorici.
Koledar za prihodnji teden
8. maja NEDELJA. Tretja po veliki noči. — Prikazen nadangela Mihaela. — Pobožnost h Kraljici sv. rožnega venca v Pompejih.
9. PONEDELJEK. Gregorij Na« cianski, škof.
10. TOREK. Antonin, ,kof.
11. REDA. Mamert, škof.
12. ČETRTEK. Pankracij. Bil je
mlad fant iz odličnega rodu in je umrl kot mučenec za krščansko vero pod cesarjem Dioklecijanom. — Ahil, muč.
13. PETEK. Servacij, škof. — Ro« bert Belarmin, škof in cerkveni učenik. Bil je duhovni učitelj sv. Alojzija. Odlikoval se je v borbi proti luteranstvu. Izdal je znameniti
»Rimski katekizem«. Umrl je 1. 1621.
14. SOBOTA. Bonifacij, mučene0. Nekaj časa je živel nemoralno, p0* tem pa se je skesal in se z velik0 \nemo lotil dobrih del. Pod Di0* klecijanom je dosegel venec mu#* ni.štva. Božja milost dela iz grešni' kov svetnike.
Tržačani! Zahtevajte »Katoliški glas" pri!f*razpr o daj aleih časopisov
m?. ■; •	s	-
& >* ' •' /y- ■ ' '
‘*VrtW'-iv~*v
w i i i
lil 1 11
i 9 t
Načrt za novo semenišče v Trstu, ki ga gradijo v ulici Besenghl
Obdelovalne zadruge v Sloveniji
„Soča“ razlaga katekizem
Rast Nove Gorice na velikonočni praznik
»Soča« poroča, da čvrsto zidajo Novo Gorico. Tako so pridni, da si še na veliko noč niso dali miru ter je ta dan prva sindikalna skupina nameščencev notranje uprave pri Izvršilnem odboru za Goriško raz* ložila tna stavbi ščlih Nove Gorice preko 20 vagončkov opeke. To se plavi, da se na obupne pozive ljubljanskega radia, ni nihče drugi priglasil kot nekaj revežev, usuž* njenih pri uradih notranje uprave v Solkanu, iki so pokazali, da se "bolj kot drugi boje za svoj vsakda* nji kruh. »Soča« pojasnuje, da je tako nedeljsko delo potrebno, ker primanjkuje težakov pri gradbenih delih. Nam pa se zdi, da je tako delo potrebno zato, da se ruši ver* ski čut pri ljudstvu jn pa da se izziva jeza božja.
»Katoliški znanstvenik«
V lepem kurzivnem tisku pripo* veduje »Soča« o nekem ital. katol. znanstveniku A.C. Jemolu, profe*
sorju na univerzi v Neaplju, kjer se baje bavi s študijami o triden* tinskem cerkvenem zboru, ter pravi o njem, da se je udeležil kongresa partizanov miru v Parizu in pred* ložil neko resolucijo, ki so jo odo* brili. Ne vemo, zakaj imenuje »So* ča« tega moža katol. znanstvenika. Morda zato, ker je doma iz Nea* plja, je krščen in se bavi s cerkve* nim tridentinskim zborom? To bi lahko bil tudi urednik »Soče«, pa bi ga mi kljub temu ne imenovali k a* tol. znanstvenika. Zato dajmo vsa« kemu njegovo pravo ime. Znanstve* nike, pisatelje, umetnike itd., ki so se udeležili v svojem jmenu ali pa v imenu drugih kongresa parti* zanov miru v Parizu, ne moremo imeti za katoliške znanstvenike, pi* satelje, umetnike iz enostavnega razloga, ker nihče ne more istoča* sno biti veren ud sv. katol. cerkve, torej katoličan, in pristaš zmotnih komunističnih nazorov, ki jh je Cerkev že tisočkrat obsodila. »Nih* če ne more služiti dvema gospodo* ma«, je rekel Kristus.
Kulturni obzornik
STALIN O REVOLUCIJI
Dobili smo v oceno brošuro "Stalin o revoluciji« v slovenskem prevodu, ki jo je prevedel jn raz* množil na ciklostil AIS. Brošuro je napisal znani ameriški strokovnjak za komunizem Historicus, izdalo pa Jo je ameriško zunanje ministrstvo. Avtor na podlagi samih navedb jz Stalinovih knjig in objavljenih go* Vorov dokazuje, da je edini cilj sovjetske politike svetovna komu* ^•stična revolucija, ki jo bo vodila Sovjetska zveza. Še prej pa Stalin napoveduje krvav svetovni spopad *ned komunističnim taborom pod v0dstvom Sovjetske zveze in demo* Statičnim taborom pod vodstvom Združenih držav. Stalin pravi, da
vojna najlepša in skoro edina pri«
lika za izvedbo revolucije. Zaenkrat Sovjetska zveza za vojno še. ni pri* pravljena, zato mora ta čas voditi miroljubno politiko in trgovati z Zahodom, da ga bo pozneje lažje uničila. Brošura je res zelo zanirni* va in se dobi pri slovenski sekciji AIS. Prevod je dober.
Koncert Štravsovih skladb
Prejšnji teden so gostovali v gle* dališču Verdi pevci z Dunaja z iz* borom Strausovih skladb. Tržačani šo napolnili do zadnjega kotička gledališče in z velikim odobravanjem spremljali koncert. Nekatere točke so morali pevci zapeti tudi po tri* krat, pa bi jih bili poslušalci še radi slišali.
Ker v Trstu mnogo govore o tem
Cilj jugoslovanskih komunistov je prav gotovo isti, kakor so ga imeli boljševiki: spraviti vso lastnu no v državne roke. Pot do tega cilja; pa je nekoliko različna. Vso industrijo, rudno bogastvo in trgovino so že spravili v državne roke. Tudi vsa zemlja, ki je prišla pod agrarno reformo, je v rokah države. Sedaj pa so komunisti usmerili svoj napad na kmečko posest. Naloga, ki so si jo naložili, je brez dvoma težka. Veleposestnikov, posebno v Sloveniji, ni, in tudi pred agrarno reformo jih ni bilo veliko. Vsa pot sest je razdeljena med srednje in majhne kmete. Naič ljudje soi na svojo zemljo navezani z dušo in telesom. Ločiti se od zemlje, pome* ni zanje skoraj toliko, kakor umre* ti. Vse to komunisti prav dobro vedo. Zato so se svoje naloge pre= vidno lotili.
Vedno poudarjajo, da je vstop v obdelovalno zadrugo popolnoma prostovoljen. Toda, ko govorijo kot munisti o prostovoljnosti, moramo biti previdni. Oni si besedo »prosto■ voljno« drugače razlagajo, kakor pa drugi ljudje. Večjim kmetom nalagajo silna bremena: veliki davi ki, oddajanje pšenice, koruze, krompirja, živine, prašičev, mleka, volne, jajc, lesa, sena itd. Bremena so tako velika, da jih noben kmet ne zmore. Kaj mu torej preostaja? Sam ponudi svojo posest državi. Zase obdrži 4 ha zemlje, ker so tako majhna posestva prosta obvez* nih dajatev. Kar ima več, odda »prostovoljno državi. To je prva pot, po kateri dobiva država vedno več kmečke zemlje v svoje kremp--Ije.
Za časa borbe so komunisti go vorili: lastnik zemlje naj bo tisti, ki jo obdeluje! Načelo je lepo in je marsikoga speljalo v njihove mreže. Ob agrarni reformi so bile
po časopisih slike, ki kažejo, kako merijo novim srečnim lastnkom zemljo. Toda minilo je komaj dve leti jn že je država začela zemljo pobirati nazaj. Tisti kmetje, ki so dobjli zemljo od agrarne reforme, morajo vstopiti v obdelovalne zat druge, ali pa se jim zemlja vzame. Seveda, časopisi pišejo, kako kmet* je prostovoljno vstopajo v obdelos valne zadruge.
Kakšno pa je resnično razpolo* ženje kmetov do obdelovalnih za* drug, naj nam povedo sledeči pri* meri.
V neki vasi na Primorskem so imeli masovni sestanek. Tovariš z okraja je pridobival ljudi za skup: nost, za obdelovalne zadruge. Hva* lil je, kako velike ugodnosti imajo kmetje od takega dela. Zemlja se orje s traktorji, mejniki se odstra* nijo. Na enem kraju bo sama p še* niča, na drugem ječmen, koruza, krompir itd. Delo bo šlo veliko hitreje od rok. Ne bo treba toliko trpeti. Vsak bo lahko obdržal nekaj sveta okoli hiše zase. Tudi tista zemlja, ki jo bo oddal zadrugi, bo ostala še vedno njegova last. Kadar bo hotel, bo lahko izstopil. — Tovariš pa je bil še precej odkrit in je tudi senčne strani zadrug ne* koliko pokazal. Razlagal je, da bodo zadružniki plačani šele v je* seni, ko bodo spravili pridelek Vsak bo plačan po svojem delu. Odrasli delavci bodo dobili celo dnevno plačo; večji otroci, ki že lahko plevejo po njivah ati kaj drugega pomagajo, bodo dobili pol dnevnice. T udi starčki ne ' bodo za* vrženi. Doma lahko ružijo fižol in ga prebirajo, ružijo koruzo in opravljajo druga drobna dela. Za svoje delo bodo dobili četrt dnevi nice. Kako velika pa bo dnevnica, je odvisno od pridelka. Včasih bo znašala morda 150 Din, drugič
morda samo 100 ali 50, ali celo so* mo 25 Din.
Ljudje so zvedeli dovolj. Po svojim govoru jih je povabit, naj se oglasijo k debati. Oglasil se ni nihče.
V neki drugi vasi je predavatelj naletel še slabše. Naznanjen je bil sestanek o skupnosti. Kmetje so se res zbrali. Toda, ko je tovariš hotel govoriti o obdelovalnih za* drugah mu niso pustili do besede. Tovariš se je jezil: »Pustite me vsaj do besede!«
»Če imaš še kaj drugega pove* dati, povej! O skupnosti pa ne boš govoril jn tudi nikdar več ne pridi s to stvarjo«. Tako so mu odgovorili.
Zopet nekje drugje pa je učitelji* ca govorila o obdelovalnih zadru* g ah. Ko je končala, je prosila ljudi, naj povedo svoje pomisleke. Ko je bila učiteljica v tako mučnem položaju, se pa vendar nekdo oglasi.
»Nikdar ne čakajte, da se bo kdo oglasil. Nobeden ne bo pove* dal svojega mnenja, ker se bojijo. Toda jaz se ne bojim in vam po* vem odkrito: s to zadevo pri nas ne bo nič.«
Pa ne smemo misliti, da so ti do* godki pobrani jz raznih krajev Slo* venije. V tem primeru bi se lahko zgovarjali, da vsaka nova stvar, naj bo še tako dobra, najde nekaj na* sprotovanja. Primeri so vze-ti iz treh krajevnih odborov, ki mejijo skupaj. In kakršno je razpoloženje tukaj do obdelovalnih zadrug, ki predstavljajo začetek ruskih kolho* zov, približno tako, ali pa še slabše je po drugih krajih Slovenije.
Lahko se zgodi, da komunistične oblasti spremenijo svobodne kmete v kolhoznike, toda to se ne bo nik* dar zgodilo prostovoljno, ampak le s terorjem.
koncertu, ga mi samo registriramo kot kronisti. Zanimivo je namreč bilo to, da so poslušalci iz odobra* vanja iKvedbj prešli na manifestacije Dunaju. Zato je nekaj osuplih Itali* janov začelo vmes žvižgati.
Nekdo, ki je kot nepristranski opazovalec sledil tej prireditvi, je z začudenjem opazil, da je v Trstu še več problemov, kot je mislil.
Dopisi
Rlcmanje
Dvestoletnica božje poti v Ricmanjih
Romarskih svetišč sv: Jožefa je menda le malo na svetu. Slovenci imamo tako svetišče blizu Trsta v Ricmanjih in letos je minilo 200 let, odkar se
je ta božja pot začela.
V tistih časih je starodavna dolinska župnija obsegala vse vasi v tržaškem bregu in še mnogo drugih naokoli. Po vaseh so bile podružne cerkve, kamor so prihajali dolinski kaplani maševat od časa do časa. V Ricmanjih je bila podružna cerkvica posvečena sv. Juriju, imela pa je tudi oltar sv. Jožefa, pred katerim so tu in tam prižgali oljnato svetilko.
V marcu 1. 1749. so Ric-manjci začeli opažati, da je lučka pred sv. Jožefom večkrat sama začela goreti, ko je bila poprej ugasnjena. Starešina (ključar) Miha Komar je to povedal dolinskemu kaplanu Janezu Ivšiču (Ifsič se je pisal po štajerski izreki), ko je ta prišel v Ricmanje na predvečer praznika sv. Jožefa. Kaplan in potem tudi župnik iz Doline
sta naročala, naj se cerkev skrbno zaklepa in naj se pazi, če se bo lučka še sama užgala. Stvar se je še večkrat ponovila vkljub vsakovrstni kontroli, ki jo je odredila duhovščina v sporazumu s tržaškim škofom. Dne 3. maja istega leta je prišla iz Doline velika procesija v Ricmanje in od tega dne je ta vas zaslovela daleč po slovenskih krajih kot božja pot sv. Jožefa,
Cerkvica sv. Jurija se je brž izkazala premajhno in nezadostno za velike trume romarjev. Še isto leto so jo podrli in začeli zidati novo veliko cerkev v čast sv. Jožefu, katera še zdaj stoji in se vidi daleč naokoli. Zidal jo je tržaški mojster Rudolf Deretti in je zidava stala 6350 zlatih lir. Leta 1770. je Janez Calzutti iz Trsta dovršil in postavil velik ol-
&IERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
staro mater in tri dečke, ki so bili Vsi otroci enega očeta, ki jo bil tu* ' čevljar. Nekega večera se je sprl * Seno in se poklatil, ker mu ni bilo
^°sti za »suho trlico«; rajše je imel ^ščo kakor pa svojo ženo, kar ji j_e kmalu naznanil s tretjim otro* kj ji je bil obenem sestra in
«erka.
k ^se to je slišal Dominik in prvi« nekoliko -spoznal, kaj je dru* brez ljubezni: tropa ljudi brez k avega imena, kjer gospodari in fez°bzirno vlada strast močnejšega.
ni i
P°slej ni župnik Dominiku še
Ce
povedal o Copinaudju.
emu bi mu pa tudi pravil?
Saj mu ni razodel še marisičesa drugega. Sedaj pa je mislil, da mora govoriti z njim, da nekoliko opra* viči nesrečnega ubežnika.
Kaj boš končno otroku tudi toli* ko očital, če dan na dan gleda pred srbo same take zglede!?
Copinaud ni bil slab dečko in vsi tovariši so ga radi imeli, le sanjav je bil preveč in volje ni imel sko* raj nikake. Nekoč bi bil kmalu utonil, ko je hotel rešiti mačko, ki je padla v kanal.
Dominik je takoj sklenil, da mn hoče pomagati. Župniku ni prav njč omenil, samo pri Copinaudj^vih prijateljih je začel poizvedovati; a od kraja so se vsi delali, kot bi ni* česar ne vedeli.
Končno je nekdo, ki se mu je dobro zdelo, da more postreči go« spodu Dominiku, zagrabil za vabo in Dominik je spoznal, da je stvar mnogo bolj resna, kot bi sj bil člo*
vek mislil.
Copinaud je izmaknil nekaj de* narja, pa ne, da hi si ogledal vse mamljivosti, ampak ker se mu je vžgalo srce za Valentino, majhno dvanajstletno jahalko, v katero se je v nekaj dneh zatelebala tropa dečkov iz patronaža, župnik pa se ni hotel izdati, da bi bil kaj zapazil.
Ubogi Cop-inaud se je dobro za* vedal, da ni posebno prikupljive zu* nanjosti, zato je hotel to nadome* stifri z darovi, da bi se vendar neko* 1 iko zmenila zanj.
Imel je srečo in poskus se mu je obnesel.
Ves goreč od ljubezni in ker je videl tudi v nekem kinu čisto po* doben film, je šel najbrž k cirkusu za hlapca, da bi imel ljubljeno Va* lentino zmerom pred očmi. Naučil sc bo še dobro jezditi in — kdo ve? — kdaj še mirne duše lahko poprosi Valentino roke!
Ko je Dominik vse natanko pozvedel, se je odpravil proti o* gromnemu zabavišču: od Anverske* ga parka pa do VillieTske ulice je bilo vse trdo pisanih šotorov in vsakovrstne činčarijc. Prvič v svo* jem življenju se je pomešal med navadne ljudi — njegova mati je imela v gledališču lastno ložo — in nič nj maral, ko so ga suvali s komolci in mu gazili po nogah. Za* čutil je dim preprostih pip jn sli* šal neslane šale cirkuških pavlih in mesarskih pomočnikov. Ustavil se je pri nekih stopnicah, kjer so se prerivale gruče neotesanih ljudi, kateri so komaj čakali, kdaj se od* pro vrata, da za dvajset sousov vi* dijo slavne vaje neke cirkuške družbe, kjer bo gotovo tudi Valen* tina zraven.
Res jo je kmalu zagledal.
Bila je prav lepa kodrolasa Ita* lijanka. Ročno se je zavihtela na
konja, skakala s trapeča na trapeč in se zvijala skozi papirnate obro* če; razen tega je bila tudi izvrstna plesalka.
Copinaudja pa ni bilo nikjer vi* deti, tudi tedaj ne, ko je bel Va* lentinin konjiček ves penast s špan* skim korakom odhajal nazaj v stajo.
Copinaud mora biti še dlje.
Saj je rekel oni deček, ki je Do« miniku vse povedal, da ga bo zjutraj laže našel.
In glej, nekega jutra opazi Domi* nik navsezgodaj — sicer ni imel navade tako rano vstajati in je bilo že to nekaj vredno, da je bil da* nes že pokonci — na Batignolskem nasipu revnega bledega dečka upa* lih oči, ki je v obcestnem jarku verno pral vsakovrstno posodje iz cirkuške kuhinje; oblečen je bil v škotski telovnik in rumene hlače.
O ljubezen, ljubezen!
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto I. - Štev. 14
tar, ki je stal več ko cela stavba: 7100 zlatih lir.
(Pri novi božji poti se je ustanovila tudi posebna bratovščina sv. Jožefa. Nadvojvoda Jožef, sin vladajoče cesarice Marije Terezije, je bil pokrovitelj te bratovščine in je njegov lastnoročni podpis ohranjen v bratovski knjigi. Ta pobožna zveza je imela v tisti dobi vpisanih malo manj kot 5 tisoč udov, kar dokazuje ugled nove božje poti. L. 1787. se je tudi ustanovilo posebno kaplansko mesto v Ricmanjih; od tedaj je vas imela stalnega dušnega pastirja.
Letos je torej minilo 200 let, odkar se je začela ta božja pot sv. Jožefa. Na 4. maja je spomin varstva sv. Jožefa, ki se slovesno obhaja naslednjo nedeljo 8. maja. Na to slovesnost se bomo pripravili s posebno tridnevnico, v nedeljo pa bo veliki shod. Sv. maše bodo ob 7., ob 8.30 in ob 10.30. Popoldne se bodo zbrali pod vodstvom svojih katehetov tudi otroci iz Trsta in okolice, da bodo skupno počastili nebeškega zavetnika nedolžnih ljubiteljev Jezusovih.
Naj bi se ob dvestoletnici poživila nekdanja gorečnost o-koliških in tržaških Slovencev za čast božjo in skrb za to, kar nas dviga nad pusto vsakdanjost pozemskega življenja!
Podgora
Dne 5. maja bomo praznovali sv. Gotarda. To je naš star podgorski pravnik. Spominjamo se z veseljem časov, ko nas je ta dan stalno po* častil s sv. mašo rajni nadškof Se* dej. Zunanjo slovesnost tega praz* nika pa obhajamo prihodnjo nede« ljo. Včasih smo imeli ta dan veliko gostov posebno popoldne. Tudi le* tos upamo na obilno udeležitev.
Rupa
V nedeljo smo slovesno prazno* vali sv. Marka, našega farnega pa* trona. Udeležba v cerkvi je bila številna. Mirencev seveda letos ni bilo, ker nas loči državna meja. Obilni dež, ki nas zadnje dni osre* čuje, nam je veselje še povečal.
Št. Maver
Z veseljem sporočamo, da bomo kmalu dobili električno razsvetljav vo. Poslednja, težava radi trasflor* matorske kabine je srečno premaga* na. Upamo, da bomo za praznik sv. Petra jn Pavla že imeli po vsej vasi luč. Suša, katera je tako dolgo trajala je, hvala Bogu, končala. Blagodejni dež nam je vlil mnogo upanja.
Odgovorni urednik:	Stanko Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Dečku se je poznalo, da je že dosti prestal, in tudi upanje menda ni bilo več posebno trdno.
Dominik ga potreblje po rami.
Copinaudja pograbi jeza in togo* ta in srepo pogleda Dominika.
»Kaj pa hoče ta gospod od me» ne?« si misli sam pri sebi.
Toda kmalu ga je minila nejevo« Ija. ko je pomislil, da bi zdaj1 mesto tega gospoda lahko stal pred njim oče s palico v roki in bi mu z njo in še s kakšno klofuto pokazali pot domov. Dominik pa ga je le prijaz* no gledal s svojimi dobrimi očmi, iz katerih, je odsevalo samo odpušča!-nje.
Dominiku je bilo vse dobro zna» no, ker so mu že dečki stvar dosti raztolmačili; zato je bil pogovor zelo kratek: treba je bilo samo pre* pričati Copinaudja, ki je že tudi sam nekoliko spoznal, da so njego* ve nade čisto prazne. Nikar naji ne
Nov
DSKU
opozarja svoje člane in cenjeno učiteljstvo STO=ja na zadnja tri predavanja, ki se bodo vršila do* konca junija t. 1. Meseca maja bo samo eno predavanje in sicer dne 12., v juniju pa drugi in četrti če* trtek v mesecu. Predavanja bodo strokovne vsebine, predavateljice pa iz učiteljskega kroga. Vljudno vabimo in pričakujemo mnogošte* vilno udeležbo.
Odbor
Prve češnje
Pred tednom so se pojavile na goriškem trgu prve češnje. Pri po* nosni prodajalki smo brali na kupčku češenj ceno 600 lir kg. Da* nes pa ponujajo češnje že vse bra* njevke. Cena je padla pod 200 lir za kilo.
Žalostna smrt
Dobroznani	posestnik	iz Dorn*
berga Franc	Šinigoj, po domače
Drejev, je zaradi gospodarskih stisk obolel na živcih. Zdravil se je delj časa v ljubljanski umobolnici. Ko se je vrnil domov ga je bolezen zo* pet zgrabila. Vrgel se je pod vlak in tako žalostno končal svoje živ* ljenje. Bog	mu bodi	usmiljen
sodnik!
Hlače in bolezen
Nekje smo	brali tole	smešnico:
V cerkev pride dekle v hlačah na* mestu v krilu. Duhovnik ima dolž* nost po cerkvenih predpisih takim prepovedati vstop v cerkev. Ko je nenda duhovnik storil svojo dolž* nost je dekle odgovorilo, da je na taki bolezni bolno, da mora nositi hlače. Duhovnik pa je nato pove* dal, da bolniki, če so res bolni, lahko z mirno vestjo ostanejo do* ma. Do tukaj sta imela oba prav: dekle, ki radi bolezni mora nositi hlače in duhovnik, ki svetuje bolni« kom, naj ostanejo doma. Smešnica se šele začne s tem, da neki list veruje v bolezen, ki se zdravi z nošnjo hlač pri službi božji.
Dvajsetletnica smrti msgr. dr. J. Ličana
Čas beži. Prve dni junija bo mi* niio 20 let odkar je zatisnil za ved* no svoje oči naš nepozabni kulturni delavec msgr. Ličan. Mlajši rod ga osebno več ni poznal. Eno dvajset* letje nas loči od njegovega groba. Naj bo misel hvaležnosti združena z molitvijo za njegovo dušo!
Praznik sv. Katarine v Gorici
Praznik sv. Katarine, zavetnice Italije, so v Gorici slovesno prazno* vale vse katoliške italijanske orga*
sanja, da je vsak tako brez glave kakor on! Kaj je le mislil, ko je pobegnil z doma? Ima komaj pet* najst let, čez pet let ga čaka vo* jaščina, v žepu pa nima niti pre* bitega in tudi zdrav ni bog ve kaj kljub svojim krepkim mišicam. Ni* ma nikakega zaslužka, pa upa, da si bo pridobil naklonjenost Valen« tine, ki celo leto nastopa po vseh sejmih! Ali pa, da bi postala kdaj celo njegova zaročenka in žena!
Pamet, pamet, mladenič!
Copinaud, katerega je rabil Her« kules, lastnik cirkusa, za najnižje opravke, ni imel drugega ugovora kakor strah pred očetovimi batina* mi, katerih se je nadejal v obilni meri- Dominik se je ponudil za posrednika in se odpravil po kota* njastih ulicah in umazanih stopni* cah na Montmartre. Stopil je k čevljarju in naročil lovske čevlje, da ga spravi v dobro voljo. Prijazno
i c e
nizacije. V nedeljo ob 11. je bila pri Srcu Jezusovemu peta sv. maša z orkestralnim spremstvom. Ude* ležba je bila velika.
Šmarnični nagovori pri sv. Ivanu v Gorici
Letos govori pri slovesnih šmar* nicah v cerkvi sv. Ivana č. g. Vid* mar, salezijanec. Vnovič vabimo k tej lepi šmamiškj pobožnosti, ki je vsak dan ob 8. zvečer.
Nova tiskarna v Trstu
Kakor slišimo govoriti, so otvorili v Trstu novo »Jadransko tiskamo«. To novo podjetje bo tiskalo od sedaj naprej »Demokracijo«. Pod* jetju, kj je usmerjeno- strogo proti* komunistično, želimo obilo uspeha.
Imenovanja v tržaški škofiji
Dr Lojze Škerlji je postal 1. pro* motor iustitiae in defensor vinculi pri tržaškem cerkvenem sodišču (pravdnik in branilec vezi) 2. depu* tatus Seminarji docesani — pro di* sciplina (svetnik). Do sedaj je bil samo namestnik za obe službi. Čestitamo!
Cerkvena imenovanja v Gorici
Msgr. Srečko Gregorec,‘stolni ka* nonik in dr. Kazimir Humar, stolni vikar, sta imenovana za člana ka* tehetske komisije za goriško nad* škofijo.
Javna dela v Trstu
Dne 26. 4. je oddelek Zavezniške vojaške uprave za javno upravo oddal za približno 40 milijonov lir gradbenih del jra sicer za popravo policijske postaje v Divinu in za splošno izboljšanje cest na anglo« ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Gradnja hotela v Barkovljah
Oddelek za javne naprave Za* vozniške vojaške uprave je sklenil s tržaškim gradbenim podjetjem ALFA pogodbo v približnem zne* sku 205,000.000 lir za začetna dela gradnje hotela na Miramarski cesti.
Za »Slovensko sirotišče sv. Družine«
M. Č. 100; mesto cvetja na grob mame vIč. dr. F. Močnika da* rovali Solkanci 3.500; Leopold Do* ljak, podjetnik 500; trgovka v Go* rici 200; Alojzij Krapež p. upoko* jenec v Gorici 300; »Neka zbirka« 320; Valas Frančišek iz Ruffano (Lecce) 500; N. N. 300; družina Trnovec v Gorici 1000; Pavla Maraž v Gorici 100; A. J. 250; A. B. 130; dobrotnica iz Amerike obleko za dečka; J. P. 200; župni urad v Ba* zovici pri Trstu 1000; F. R. 50.
Srčna hvala vsem in zagotovilo molitve I
sta se pogovarjala in h koncu je Dominik napeljal pomenek na nje* govega sina, ki je zašel v strašno stisko in ga ne smejo pustiti, da se fantič ne zgubi popolnoma.
Konec je bil, da je Dominik dru* ga jutro privedel Copinaudja vse* ga skrušunega in skesanega ne sa* mo domov, marveS !tudi v patro* naž, kjer ga je sprejel župnik ka* kor dober pastir izgubljeno ovco.
Župnik Firmin se je potem še dolgo menil z Dominikom in mu čestital na uspehu. Pri odhodu pa ga je celo objel, rekoč:
»Ti si moj sin, da! Kar ponosen sem nate, in če boš tako nadalje« val, sem prepričan, da boš še mar* sikaj doživel in tudi napravil... Koliko dobrega lahko storiš!... In kako srečen je človek, kadar stori kako dobro delo!«
Dominik je zapustil patronaž si* cer nekoliko pozneje, kot je name*
|(ZANKE|j ■ UGANKE«
UREDNIK: DOMEN
Rešitev ugank iz 11. štev.
1) ČRKOVNICA:
Kdor za resnico mara, ušes ji ne maši.
2) ŠALJIVKA:
Pri listu »Gospodov dan« ni v naslovu ne črke č, ne r, ne k.
3) SLOVENSKE VASI NA GO* RIŠKEM:
Črke po vrsti povedo:
»Tu biva naš rod.«
4) ČRKOVNA PODOBNICA: Pred*en bo pet*e*/in za*pel me boš trikrat za*fa*/i/.
5) OBRATNICA: vrč* črv.
Dobili smo več pravilnih rešitev. Imen ne priobčimo, dokler ne razpišemo nagrad. Le vstrajno na delo!
6)	DOMINE
(R. S.)
Izidor Janez Bogomil Anton
□ EllOiZZl
Peter Viktorin France Pavel
Odkod so ti fantje? *
7)	ČRKOVNA PODOBNICA
(R. S.)
Grom dež
V
Športni teden
Stan ja italijanskega nogometnega prvenstva:
Padova* Bari 1*0, Sampdoria* Bolo* gna 1*1, Fiorentina * Genoa 2*1, Triestina * Livorno 5*4, Atalanta * Lucchese 2*2, Lazio* Milan 2*3, P a* lermo * Modena 0=0, Juventus * Pro Patria 4*3, Novara»Roma 3*1, In« ter »Torino 0*0.
Precej streljanja je bilo v nedeljo: 34 golov. Vratarjem je večkrat spodletelo. Položaj v prvem razredu je vedno jasnejši. Torino na var* nem; nadaljuje svojo pot s tehnič« no sigurnostjo. Inter jn Milan se napenjata za drugo mesto. Obetajo se še odločilne bitke za poslednja mesta med poslavljajočimi se klubi.
Triestina se je uveljavila nad moštvom »Livorno« s petimi streli (5*4).
raval, vendar je čutil v sebi neko izredno zadovoljstvo.
Oni župnikov poljub se mu je zdel kakor poljub mladega plemiča. Toda ta poljub ni bil znamenje, da sme sedaj1 sukati meč in ubijati. Nasprotno, to je bilo znamenje, da naj] drugim doli življenje in sicer življenje v izobilju po Učenikovem zgledu.
Dominik se je počasi vračal z Montmartrea po ozkih ulicah in ču« til, kakor da ga oklepa vsa telesna in duševna revščina ondotnih pre* bivalcev... V Gaureaujevi ulici so se pretepali fantiči, v Ragnanovi pa so se pretepale ženske. Po ulici des Abbesses so se prehajali iz« možgani in revni igralci, našminka* na padla dekleta pa so se prerivala sredi množice, ki je vrvela med ne» številnimi vozili po Lepicovi ulici
Oj, koliko dobrega bi bilo treba
8)	BESEDNA UGANKA
(Domen)
XXX	i	i	n k	krstno ime,
XXX	e	n	k	koleno krive ceste
XXX	e	r	s k	pomladna rastlina
a X X	X	c	i	gozdna žival,
XXX	a	0		jed,
a X X	X	r	k	morski ropar,
XXX	a	h	m	star denar,
a p 1	X X		X	naplavljen les.
Po tri črke (zaznamovane s križci) iz vsake besede ti dado Cankarjev izrek.
9)	TRŽNE CENE
(Grušenjka)
Artičoke.....................71	L
Ohrovt.......................64	„
Fižol........................52	„
Hruške.......................45	,
Govedina.....................610	„
Klobase..................... 256	„
Te potrebščine je služkinja dobila na trgu in v mesnici. Kaj je še ku« pila v prodajalni časopisov? Pazi na cene!
10)	ČRKOVNA SKRIVALICA
(Domen)
V poletju je, a v zimi ne dobiš je; ima jo vsaki list in vsaki cvet. Ponaša z njo se bitje vsako, naj so fantje ali vrste ljubljenih deklet.
Še v petju je in v svitu zore mlade; ne škodi pitje ji, ne kletev grda, na ženitnim vsa je v žamet skrita, a pamet vedno ž rijo je, dasi trda.
Imaš jo v žalosti in tugi jn še v
smrti;
v posteljo pride, da trepečeš ž njo.
V »Računici« je ni in tudi ne v
»Berilu«.
V »Začetnici« pa hitro najdeš jo.
Napovedano srečanje Montebel* luna * Pro Gorizia so odgodili, ker je bilo igrišče nedostopno.
Dvoboj v košarki med petorica* ma Italije in Češkoslovaške je dal sledeči rezultat:
Italija »Češkoslovaška : 46*44
Gospodarski listek
Penicilin prispel v Trst
Dne 18. 4. so iztovorili na po mo« In Duca d’Aosta iz parnika »Alma Victory« prvi tovor penicilina, k> je po Marshallovem načrtu določen za anglo«ameriško področje Trsta.
Ladja je prispela iz Združenih držav. Razen tega je ladja pripelje la tudi manjši tovor mast; in slanine za prebivalstvo in hrano za ameti' ške vojaške sile.
tukaj storiti! Kako strahovito j® zarasel plevel Očetovo polje!... Si' cer je res žalosten pogled na polje, vendar, koliko bi našel n* njem še stremljenja za vzori, koli' ko zares plemenitih src in koliko pravega kesanja!
Kako blagoslovljene so noge onih' ki gredo na to polje, da oznanjaj® mir in prinašajo blagovest resnic^
Take resne misli so se kopičile * duši Dominiku, ki je bil globok® ganjen in so se mu zasmilile mn°' žice. Zdelo se mu je, da vedfl0 bliže prihaja božji klic, ki positaj* zmerom glasnejši in se mu ne vaO& ubraniti...
Nenadoma se spomni, da je ravno tega dne povabila nekaj' P11' jateljev na večerjo in da na način računa, da jih bo tudi 09 sprejemal v salonu.	■
(Dalj*'