Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 530 e: termalm.park@terme-ptuj.si
TEDNIK
terme ptuj \ dovoljenja ne smejo dobiti!«
SAVA HOTELS & RESORTS	J J	J
_________.,	O Strani 6 in 7
V središču
Ptuj. »Investitorji v tem trenutku gradbenega
V
Štajerski
Ptuj, petek, 8. novembra 2019
Letnik LXXII • št. 86 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Ptuj • Odlok o merilih za podaljšanje obratovalnega časa lokalov
Gostinci bi žur do jutranjih ur, občani pa mir v svoj revir ...
Minuli mesec je ptujska občina dala v razpravo osnutek odloka o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov. Izvedli so tudi javno obravnavo, ki so se je udeležili tako gostinci kot stanovalci. Iz njihove debate je bilo možno razbrati, da bo zelo težko najti kompromisno rešitev, ki bo pogodu vsem vpletenim. Več na strani 3.
4 Jan Plestenjak
\ Odgovoren, ne pa nečinirn
Ekskluzivni intervju: Sean Bean Prihaja težko pričakovana serija Svet v plamenih
Aktualno Ormož•
Škorjanec: »Dela se nam nepopravljiva poslovna škoda«
O Stran 2
Podravje Žetale• Do
najbližje pošte 12, do bankomata 10 kilometrov	Gorišnica
O Stran 5
Aktualno Ormoško •
Neuporaben	j	v
viadukt sredi njiv ukrepa pa nihče
Z> Stran 3	o Strani 6 in 7
Foto: Črtomir Goznik
Fekalije bruhajo iz kanalizacijskega jaška,
Videmska telefonija na sodišču
Na račune izbrancev nakazali 270.000 evrov
r


mm
' if
o Stran 2

NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
/
2 Štajerski
Aktualno
torek • 5. novembra 2019
Ptuj • Videmska telefonija po več letih na sodišču
Na račune izbrancev nakazali 270.000 evrov
Po 12 letih, odkar so si vodilni na videmski občini prikrojili pravila razdelitve denarja za vlaganje v telekomunikacijsko omrežje, na podlagi tega pa sebi in svojim bližnjim izplačali ne tako majhne zneske, seje zgodba preselila v sodno dvorano.
Na zatožno klop ptujskega okrožnega sodišča so v začetku tedna sedli nekdanji župan občine Videm Friderik Bračič, nekdanja direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc, občinska računovod-kinja Darinka Jagarinec, nekdanji občinski svetnik Stanko Simonič ter nekdanji predsednik KS Videm Ivan Pernek. Pet obdolženih se zagovarja zaradi kaznivih dejanj zlorabe javnega položaja in uničenja poslovnih listin. Bili so člani komisije, ki je odločala o razdelitvi 1,5 milijona evrov, ki jih je država občini namensko nakazala na posebni podračun za poplačilo vlaganj v gradnjo javnega telekomunikacij-
skega omrežja. A glej ga, zlomka. Vsi člani komisije, njihovi družinski člani in še nekaj drugih izbrancev je prejelo precej višje zneske od preostalih „navadnih" vlagateljev. Pravilno bi bilo, da bi se denar razdelil med vse upravičence po enakovrednem ključu. Če bi ga kaj ostalo, bi ga občina smela porabiti za vlaganja v infrastrukturo. Da so ga razdelili posvečenim izbrancem, vsekakor ni bilo dejanje na mestu.
Perneka in Ratajčeve v ponedeljek na sodišče ni bilo. Za prvega bo sodišče na podlagi predložene zdravniške dokumentacije odločalo, ali bo sploh sposoben spremljati sojenje.
Pričakovati je dolgotrajni sodni proces
Obdolženi so se odločili za senatno sojenje v sestavi poklicni sodnik in sodniki porotniki. Glavna obravnava se letos ne bo pričela, saj se bo šele konec decembra nadaljeval ta teden začeti predobravnavni narok. Ker eden izmed obdolženih, Stanko Simonič, nima zagovornika, mu ga bo po uradni dolžnosti postavilo sodišče in zanj posebej izvedlo predobravnavni narok. Sodnica Katja Kolarič, ki bo vodila sodni senat, bo v sklopu decembrskega naroka predvidoma odločila, ali bodo Ivanu Perneku sodili ali ga bodo iz procesa izključili. Glede na kompleksnost primera, število obdolženih in pričakovana zaslišanja prič ter obravnavo vseh drugih dokazov, je pričakovati dolgotrajno sojenje.
Pooblaščenec občine Videm je na ponedeljkovem predobravnavnem naroku že tudi predložil premoženjskopravni zahtevek, na podlagi katerega lokalna skupnost pričakuje povračilo neupravičeno izplačanih sredstev.

v
Foto: CG
Nekdanji župan Vidma Friderik Bračič krivde ne priznava. „Gre za znesek, ki mi ga je odobrila komisija (katere član je bil tudi sam, op. a.). Šlo je za poplačilo dela, ki sem ga v času gradnje telekomunikacijskega omrežja opravil na terenu."
slovne dokumentacije. Pogodbe, ki se štejejo za poslovne listine, so uničili v rezalniku papirja.
Je postopek zaradi „okužene" obtožnice nezakonit?
Bračičeva zagovornica je poudarila, da je obtožnica, ki jo je presojalo višje sodišče in sugeriralo njeno sestavo, nedopustna. Po njenih besedah naj bi bil v obtožnici tudi nekonkretiziran opis dejanskega stanja. Obramba je mnenja, da bi moralo sodišče kazenski postopek ustaviti. Zakon o kazenskem postopku tovrstnih posegov sodišča (kot je to bilo v tem primeru) v obtožnico naj ne bi predvideval. „Postopek, ki se vodi na podlagi popravljene obtožnice, je nezakonit," vztraja obramba.
Mojca Zemljarič
Peterica krivde ne priznava, dokumentacijo uničili
Družba naj bi si neupravičeno razdelila 270.000 evrov državnega (občinskega) denarja. Vlagateljem so po posameznem telefonskem priključku priznali vlaganje v višini 2.038 evrov. Sami so si nakazali bistveni višje zneske od tega. Bračič je po podatkih iz obtožnice prejel 36.500, Ratajčeva 69.000, Jaga-rinčeva 75.000, Simonič 24.500 in Pernek 26.500 evrov. Denar je bil nakazan na različne transakcijske račune, v glavnem njihove osebne
in račune družinskih članov. Nakazila so neupravičeno romala tudi na račune fizičnih oseb, ki so imele račun odprt pri NKMB. Uslužbenec banke Roman Pravdič naj bi nato ta denar (38.000 evrov) z bančnih računov nepooblaščeno dvignil. Vseh pet obdolženih krivde za očitana jim kazniva dejanja ne priznava. Kot so pojasnili, so bila nakazila v tako visokih vrednostih upravičena, saj da so za gradnjo telekomunikacijskega omrežja namenili ogromno prostovoljnega dela. Ko je prišel denar za poplačilo, so si to delo poračunali. Da bi zakrili sledi neupravičenih nakazil, je druščina kasneje, leta 2012, uničila del po-
Videmska občina je za razdelitev denarja vlagateljem v javno telekomunikacijsko omrežje od države prejela 1,5 milijona evrov. Petina denarja naj bi neupravičeno romala na račune članov telefonske komisije, njihovih družinskih članov in drugih izbrancev.
Ormož • Seznam gostinskih obratov z nepravilnostmi buri duhove
»Dela se nam nepopravljiva poslovna škoda«
»Objavljeni so bili leto in pol stari podatki, ki z nami nimajo prav nič, kajti na tej lokaciji je takrat posloval bivši najemnik. Dela se nam nepopravljiva poslovna škoda. Promet nam je v zadnjih dveh oz. treh tednih padel za polovico,« je opozoril nov najemnik gostinskega lokala ob ormoškem bazenu Franc Škorjanec, ki seje pod bivšim imenom Picerija Park znašel na seznamu lokalov, v katerih so inšpektorji v lanskih nadzorih gostinskih obratov zabeležili nepravilnosti.
Inšpektorji so lani po vsej državi pregledali 956 obratov, več kot 260 so zaradi ugotovljenih nepravilnosti izdali opozorila, zaradi najhujših kršitev pa je 44 obratov prejelo celo začasno prepoved obratovanja (do odprave nepravilnosti). Začasno prekinitev obratovanja so izrekli tudi nekaterim gostinskim obratom v naši okolici, drugim so izdali obvestila.
Slaba luč padla na novega najemnika, ki s tem nima nič
Zaradi manjših kršitev (ker hladilna in zmrzovalna naprava nista dosegli ustreznih temperatur in tako nekatera živila niso bila na predpisani temperaturi) so opozorilo med drugim izdali tudi Piceriji Park v Ormožu, kjer je danes Pice-rija ob Parku in v kateri se je v tem času zamenjal tudi najemnik. Novi najemnik, samostojni podjetnik Franc Škorjanec, opozarja, da je zaradi teh starih objav slaba luč padla
nanj, ki z odločbami prejšnjega najemnika nima prav nič. »Objavljeni so bili leto in pol stari podatki, ki z nami nimajo prav nič, kajti na tej lokaciji je takrat obratoval bivši najemnik. Stranke hodijo k nam in
sprašujejo, ali bomo lokal zaprli in podobno ... Dela se nam nepopravljiva poslovna škoda. Promet nam je v zadnjih dveh oz. treh tednih padel za približno polovico. Katastrofa!« je obupan Škorjanec in še do-
»Promet nam je v zadnjih dveh oz. treh tednih padel za približno polovico,« je opozoril sedanji najemnik lokala Franc Škorjanec.
dal: »Tudi jaz ne bi šel jest tja, kjer nekaj ne štima. Najmanj, kar lahko rečem, je, da se mi zdi smešno, da se šele sedaj objavljajo leto in pol stari podatki iz nadzorov inšpekcij. Če so to sveže informacije ...«
Kaj odgovarjajo na upravi za varno hrano
Na upravi za varno hrano so si oprali roke in na očitke preprosto odgovorili: »Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sama ni objavila nobenega seznama. Je pa UVHVVR prejela zahtevo medijske hiše za posredovanje vseh odločb, izdanih po pregledih gostinskih obratov in pekarn, izvedenih v letu 2018. Zahteva je bila podana v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. V skladu s citiranim zakonom je UVHVVR dolžna posredovati zahtevane dokumente, ki jih je nato objavila medijska hiša in ne UVHVVR.«
Monika Horvat

Zbornica:"Zahteve inšpektorjev so velikokrat neživljenjske"
V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije menijo, daje ustrezen nadzor potreben, a hkrati poudarjajo, da mora biti izveden objektivno. Ob tem pa opozarjajo prav na to, kar seje dogodilo našemu sogovorniku: »Odločbe so iz leta 2018 in je večina nepravilnosti že odpravljenih. Prav tako so se v nekaj lokalih celo zamenjali najemniki in sedaj slaba luč pade na nove najemnike, ki z odločbami prejšnjih najemnikov nimajo nič. Tudi zahteve inšpektorjev v Sloveniji so velikokrat neživljenjske in so bistveno višje od zahtev inšpektorjev v sosednjih državah, zato se Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS zavzema za razbremenitev administrativnih obveznosti, kijih je pri gostincih vsak dan več.«
Foto: MZ
Foto: PK
Foto: MH
petek • 8. novembra 2019
Aktualno
Štajerski	3
Ormož • Viadukt zgrajen predvidoma do poletja
Neuporaben viadukt sredi njiv
Viadukt Sejanca, kije na začetku že približno dve desetletji pričakovane nove cestne povezave med Ptujem in Ormožem, naj bi bil dokončan prihodnje poletje, vendar ga še lep čas ne bo mogoče uporabiti.
m?
T ■
Dokončanje celotnega objekta je planirano do sredine prihodnjega leta.
Država je lansko jesen nadaljevala s prvim dejanjem težko pričakovane ceste, gradnjo viadukta Sejanca. 195 metrov dolg viadukt v vrednosti dobrih dveh milijonov evrov gradi murskosoboško podjetje Pomgrad. »Končana so dela na zgornji konstrukciji, kar pomeni, da je premostitveni objekt spojen na vsej svoji dolžini. Dela potekajo po planu, prva faza izvedbe (brez asfaltov in zaključnih del) del bo končana do konca tega leta. Vsa preostala dela (asfalt, zaključna dela) pa se bodo nadaljevala takoj spomladi, ko bodo ustrezni vremenski pogoji in bodo zaključena do poletja naslednje leto,« so o poteku del povedali na Darsu, ki vodi projekt in zatrdili, da je vrednost izvedenih del »še v okviru pogodbene vrednosti«.
Dokler ne bo ceste, bo viadukt le spomenik
Strahovi prebivalcev, ki že približno dvajset let čakajo na hitro cesto, so se znova izkazali za resnične. Viadukt, ki naj bi bil dokončan predvidoma do prihodnjega poletja, bo namreč neuporaben, saj se konča sredi njiv. »Viadukta Sejanco samega zase ni mogoče uporabljati, saj predstavlja le križanje preko železniške proge Ormož-Ptuj in je del nove glavne ceste od Gorišnice do Ormoža. Uporaben bo šele z izgradnjo glavne ceste na celotnem odseku od Markovcev do Ormoža,« so pritrdili na Darsu, ki financira projekt.
A kdaj bo cesta speljana od viadukta pa vse do Ptuja, je za zdaj nemogoče napovedati. Trasa ceste do Markovcev naj bi bila dorečena, kljub drugačnim obljubam pa se dela na tem odseku še niso začela, in se, kot kaže, še nekaj časa ne bodo. Prav tako pa še vedno ni znan zadnji del trase, od Markovcev do Ptuja.
Zdaj se zapleta tudi na trasi od Gorišnice do Markovcev
»Zaradi zahtev ministrstva za okolje in prostor oziroma agencije RS za okolje je bilo potrebno za odsek Markovci-Gorišnica izdelati presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, kar bo zavleklo pridobitev gradbenega dovoljenja. Poročilo vplivov na okolje je izdelano, vloga za gradbeno dovoljenje bo predana na okolj-sko ministrstvo še v tem mesecu. Trajanje pridobitve gradbenega dovoljenja po integralnem postopku (po novi področni zakonodaji se okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje pridobi skupaj) ni mogoče napovedati, vendar ocenjujemo, da bo trajalo vsaj eno leto. V tem trenutku še ne moremo napovedati, kdaj bomo objavili javni razpis za izvajalca gradbenih del. Glede na zatečeno stanje pa z veliko gotovostjo lahko ocenjujemo, da se dela ne bodo pričela v letu 2020,« so v zvezi z nadaljevanjem del proti Markovcem še povedali na Darsu.
Monika Horvat
Ptuj • Odlok o merilih za podaljšanje obratovalnega časa lokalov
Gostinci bi žur do jutranjih ur, občani pa mir v svoj revir ...
Minuli mesec je ptujska občina dala v razpravo osnutek odloka o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov. Izvedli so tudi javno obravnavo, ki so seje udeležili tako gostinci kot stanovalci. Iz njihove debate je bilo možno razbrati, da bo zelo težko najti kompromisno rešitev, ki bo pogodu vsem vpletenim. Ključni problemi pa: delovni čas lokalov in teras ter prepogoste izrabe (doslej neomejenega števila) izdaje dovolilnic za izredne dogodke, s čimer se je obratovalni čas podaljševal - v nekaterih primerih vsak konec tedna.
Bojazen, ki so jo ob prvi obravnavi osnutka izrazili že mestni svetniki, se vse bolj uresničuje; pri sprejemu odloka bo skorajda nemogoče ugoditi gostincem, ki si s to dejavnostjo služijo kruh, in stanovalcem, ki vztrajajo pri tem, da imajo pravico do mirnega počitka.
Različna pravila za mestno jedro in ostala območja
Kot je pojasnila županja MO Ptuj Nuška Gajšek, sta ključna razloga za pripravo odloka dva: dejstvo, da je v preteklosti prihajalo do zlorab pri izdaji dovolilnic za podaljšanje delovnega časa ter potreba po spremembi obratovalnega časa lokalov in njihovih teras.
Območja so po novem razdelili glede na občinski prostorski načrt; na staro mestno jedro in zunaj njega. Od tega bo odvisen tudi čas obratovanja, ne zgolj lokala, pač pa tudi teras.
Če bo odlok sprejet, bodo posebna pravila veljala za mestno jedro, kjer bi bili lokali odprti do polnoči, terase pa do 22. ure, medtem ko bi zunaj centra mesta gostilne delovale do 22. ure. Izjema so lokali v industrijskih conah ter v prometnih in proizvodnih območjih. Merila se razlikujejo tudi glede namembnosti lokalov. Ustanovljena bo tudi posebna komisija, ki bo imela diskrecijsko pravico odločati o posameznih primerih. „Mislim, da je rešitev, ki smo jo našli s terasami, dober kompromis med tistimi, ki želijo mir, in tistimi, ki delajo," je prepričana županja.
Odslej gostincu le pet dovolilnic letno za podaljšanje obratovanja?
Tudi kar se tiče dovolilnic za izredne dogodke, je po njenem mnenju prav, da se število možnih izdaj
Mnenja gostincev se seveda bistveno razlikujejo od stališč stanovalcev.
omeji, bodo pa določili izjeme, v katerih primerih jih ne bodo potrebovali.
Po osnutku odloka bi gostinci lahko pridobili do največ pet soglasij v koledarskem letu za enodnevno podaljšanje obratovalnega časa gostinskega obrata do 5. ure zjutraj. „Po sedaj veljavnem Sklepu je bilo število izdanih soglasij neomejeno, kar pa se je v praksi izkazalo za neprimerno, saj se je to izkoriščalo v preveliki meri in so si nekateri gostinci s tem redno podaljševali obratovalni čas lokalov ob koncu tedna," je pojasnila strokovna delavka Klavdija Petek iz Mestne občine Ptuj. Zato bi zdaj to omejili. In prav na ta segment so gostinci imeli največ pripomb. Prepričani so, da se morajo iz te kvote izvzeti prazniki, Ptujska noč, decembrska praznovanja ...
Zbornica: "Osnutek preveč posega v delovni čas lokalov"
Svoj pogled na pripravljeni osnutek odloka je podal tudi Boris Re-pič, sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Ptuj. Po mnenju sekcije, ki je ta odlok tudi obravnavala, osnutek ni slab, posega pa preveč v delovni čas lokalov, predvsem izven mestnega jedra: „Ni življenjsko zapreti terase, posebej ne poleti, ob 22. uri." V imenu gostincev je zaprosil tudi za spremembe glede možnosti podaljšanja obratovalnega časa. Petkrat na leto naj bi bilo bistveno premalo, že zato, ker decembra, ko so zaključki in razna praznovanja, večina to število prekorači.
„Govorimo o 120 gostilnah, kje pa je zaščita 15.000 prebivalcev? Gostilne so seveda dobrodošle, nič nimamo proti, a brez izigravanj, naj se držijo delovnega časa in ostalih
pravil. Ko ne gre drugače, tisti, ki stanujemo v neposredni bližini, pokličemo policijo, dokler ta pride, pa je seveda vse mirno. To se dogaja že 20 let," pa je svojo izkušnjo predstavil Jožef Petrovič.
Strokovni delavci občine bodo zdaj slišane in pisno podane pripombe preučili ter jih vnesli v predlog, o katerem se bo izrekel mestni svet.
Dženana Kmetec
Konec tedna gredo ob enih zjutraj ljudje šele ven...
Gostinec Matej Ašenbrener je na javni obravnavi odloka izrazil pomislek glede obratovalnega časa: „Zanima me, kdo je ta pravila pisal. Vi bi ob koncu tedna ob enih zaprli lokale, ko gredo ljudje šele ven."
Županja je pojasnila, da lokal, ki ga upravlja, torej Xtime, sodi v območje poslovno-stanovanjskih stavb, zato bi bil njihov delovni čas - čeprav so v centru mesta - tudi v prihodnje ob koncu tedna nespremenjen, torej do 3. ure zjutraj. Na njegov pomislek pa je odgovorila stanovalka, ki stanuje nad omenjenim lokalom. Seveda je njeno stališče popolnoma drugačno. Dejala je, da nikomur ne privošči, da bi živel tam: „Mi smo se avgusta morali za dva dni preseliti v Dijaški dom in si tam plačati nočitev, ker je bilo enostavno nemogoče bivati nad vašim lokalom."
Foto: Facebook
Foto: MH
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 8. novembra 2019
Hajdina • Ob 21. občinskem prazniku
Na Hajdini imajo razlog za slavje
V soboto, 9. novembra, bo občina Hajdina praznovala 21. občinski praznik. V letu, kije za njimi, so izpeljali kar nekaj pomembnih investicij, sprejeli pa so tudi občinski prostorski načrt, ki omogoča novogradnjo več deset novih objektov v občini. V prihodnost zrejo z visoko poteznimi načrti.
Občina Hajdina je edina občina v Spodnjem Podravju, ki ima certifikat Mladim prijazna občina. V luči tega sprejemajo številne ukrepe, s katerimi jim uspeva certifikat ohranjati. So ena prvih občin na našem območju, ki je mladim in mladim družinam znižala komunalni prispevek za gradnjo za kar polovico odmerjenega zneska.
Leto 2019 je obeležilo sprejetje občinskega prostorskega načrta, za kar so si prizadevali več let in ki naj bi prav tako prispevalo k dodatnemu preseljevanju v občino. Sprejet je bil tudi lokacijski načrt na območju ob občinski poslovno-
-stanovanjski stavbi. S tem je investitorjem omogočena gradnja kar 53 novih stanovanjskih enot v kar 37 objektih.
Cesta, igrišče, kanalizacija, razsvetljava ...
Najpomembnejša letošnja investicija je rekonstrukcija lokalne ceste v naselju Zgornja Hajdina, od poslovno-stanovanjskega centra do državne ceste Slovenska Bistrica-Ptuj. To so izvajali fazno. V sklopu rekonstrukcije cestišča so zamenjali spodnji in zgornji
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 21. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 9. NOVEMBRA 2019.
mag. Stanislav^Glažar Zupan občine|H;ajdiri&-"
ustroj, po celotni dolžini so uredili površine za kolesarje in pešce ter uredili novo javno razsvetljavo. Investicijska vrednost del je znašala 283.000 evrov. Rekonstrukcija se je končala pred trikrakim križiščem na regionalni cesti, odsek Hajdina-Slovenska Bistrica, to je v območju meja obdelave novega projekta izgradnje krožišča. »To investicijo bo vodila Direkcija RS za infrastruktu-
ro, naš sofinancerski delež pa bo v višini 66.000 evrov," je pojasnil hajdinski župan Stanislav Glažar.
Pričeli so tudi realizacijo projekta kanalizacije, za kar so lani pridobili skoraj milijon evrov iz državnih in evropskih sredstev.
V teku je še ena pomembna investicija, okrog 600.000 evrov je vredna izgradnja igrišča z umetno travo in razsvetljavo na Sp. Hajdini.
V	zadnjih letih so se posvetili tudi komasaciji, v občini je pet komasacijskih območij.
V prihodnost s planom • ,» «i investicij
V	letu 2020 bodo skušali izpeljati še nekatere pomembne investicije. „Seveda pa smo se uokvirili glede na finance, ki jih imamo, in glede na pričakovanja s strani države in evropskih virov," pravi hajdinski župan.
Kar nekaj pomembnih naložb v cestno infrastrukturo bo občina v naslednjih letih vodila z Direkcijo
RS za infrastrukturo. Načrtujejo ureditev krožišča pri gostišču Maja, iščejo pa ustrezno rešitev še pri hajdinskem gasilskem domu.
Glažar sicer poudarja, da je na občinah veliko bremena, saj jim država nalaga vedno več nalog, svojega deleža pri nujno potrebnem povišanju povprečnine pa ne krije. „V naši občini z denarjem, ki ga imamo, ravnamo racionalno in ga želimo oplemenititi. Uspešni smo tudi pri črpanju evropskih in državnih sredstev, sicer bi bilo investicij bistveno manj," še sklene hajdinski župan.
Dženana Kmetec
Župan občine Hajdina Stanislav Glažar (v sredini) in podžupana Franc Krajnc (desno) ter Karl Svenšek
STROJNO INSTALATERSTVO

Zdenko GASENBURGER s.p.
Slovenja vas 62, 2250 Ptuj
Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341
email: zdenko.gasenburgergPslol.net www. g ase nburger-sp.sl
VODOVOC - OGREVANJE -
- ADAPTACIJE KOPALNIC
Prijetno praznovanje praznika občine Hajdina!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje!
Foto: DK
Damijan Peklar, dr.vet.med., s.p. Slovenja vas 2 b, Hajdina, tel: 02 782 10 16, GSM: (041) 537 439 info@veterinapeklar.com, www.veterinapeklar.com
Občankam in občanom ter našim
cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina.
Trnovska vas • Občinski svetniki o prioritetnih nalogah do konca svojega mandata
Prednost sofinanciranim investicijam
V prihodnjih dveh letih se bodo v Trnovski vasi osredotočili na izgradnjo kolesark, na prenovo Simoničeve domačije in na asfaltiranje čim večjega dela od osmih kilometrov še neasfaltiranih občinskih cest.
Občina Trnovska vas spada med tiste v Spodnjem Podravju, ki so potrdile nove enotne cene oskrbe s pitno vodo na širšem ptujskem območju, tako za vodarino kot omrežnino. Največ pozornosti so namenili razpravi o prihodnjih investicijah. »Zedinili smo se v tem, da damo prednost investicijam, ki jih sofinancira država ali Evropska unija, kar v tem trenutku pomeni, da je med prioritetnimi nalogami do konca tega mandata izgradnja
kolesarskih poti: na trasi Gočova-Biš, ki jo sofinancira direkcija za infrastrukturo, in na trasi Vitomar-ci-Trnovska vas, ki jo s 580.000 evri sofinancira EU. Odločili smo se tudi, da se bomo v letu 2021 le lotili obnove Simoničeve domačije, za katero že imamo rezerviranih 100.000 evrov evropskih sredstev in za katero je res skrajni čas, da jo spravimo pod streho,« pravi župan Trnovske vasi Alojz Benko.
1.700 evrov za žarno nišo
Trnovski svetniki so morali potrditi nekaj novih cen pokopaliških storitev, in sicer v zvezi z žarnim zidom in prostorom za raztros pokojnikovega pepela. Za odkup žarne niše v žarnem zidu bo tako treba odšteti 1.700 evrov, za letno vzdrževanje pa 25 evrov. Raztros pepela in ploščica s pokojnikovimi osnovnimi podatki na skupnem obeležju staneta 280 evrov, letni vzdrževalni stroški pa znašajo 11 evrov.
Nove vsebine v nekdanji Kirnovi hiši trnovski svetniki še niso dorekli.
Pogovarjali so se tudi o bodočih vsebinah Mercatorjevega dela občinske stavbe, ki naj bi ga občina odkupila, kakor tudi o vsebinah, s katerimi bodo napolnili že kupljeno Kirnovo hišo v središču Trnovske vasi. »Ničesar še nismo dorekli, a začetek je, naš skupni cilj pa je gotovo prostore urediti tako, da bodo kar najbolje služili občanom.«
Čeprav razpolagajo s skromnim proračunom, pa so se svetniki kljub temu strinjali, da se v mesecu dni pripravi popis neasfaltiranih občinskih cest, teh je še približno
osem kilometrov, in opredeli, koliko bi stala njihova obnova in asfaltiranje. »Na nekaj odsekih je to nujno, saj nam ponekod cesto ob neurjih dobesedno odnese, pozimi pa je vzdrževanje nemogoče. Po analizi bomo sedli skupaj še z odborom za infrastrukturo in vaškimi odbori, da bomo naredili prioritetno listo najnujnejših del, obenem pa pazili tudi na to, da bo vsaka vas kaj dobila. Vse ne bo šlo, nekaj pa bomo zagotovo naredili v prihodnjih dveh letih,« obljublja Benko.
Senka Dreu
Dornava • OPPN sprejet, sledi priprava projekta
Kaj nastaja v ribiški jami
Občina Dornava pelje postopke za legalizacijo ribiškega doma v neposredni bližini železniške proge. Za ta namen so izdelali podrobni občinski načrt (OPPN) in ga na seji v oktobru tudi potrdili.
OPPN bo podlaga za izris načrta oziroma projekta za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja. Tako bodo legalizirali ribiški dom, preostalo območje pa uredili za šport in rekreacijo. Ribnik bo v prvi vrsti služil ribolovu, ob njem bodo lahko uredili manjše in večje športno igrišče, tribune, parkirišča, manjši gostinski objekt in glamping. „Odvis-no od potreb in interesa investitorjev se lahko rekreacijsko območje z naslednjim OPPN razširi. V tej prvi fazi je temeljnega pomena, da uredimo podlage za legalizacijo ribiškega doma," je dejala Snežana Sešel s Skupne občinske uprave Spodnje Podravje, kjer so pripravili prostorski načrt. Dornavski župan Janko Merc je pojasnil, da se s Skladom kmetijskih zemljišč dogovarjajo, da bi lahko občina za športno-rekreacijsko območje v prihodnje koristila še dodatnih pet hektarjev površin. MZ
Ribiški dom bodo legalizirali, ob njem bo možno graditi športno infrastrukturo.
y
Foto: SD
petek • 8. novembra 2019
Podravje
Štajerski	5
Ormož • Kam gre denar iz šolskega sklada
Prispevek staršev
•	• v i
se je povišal z enega
na dva evra
Nekatere starše Osnovne šole Ormož je presenetila novica o povišanju prispevka za šolski sklad iz enega na dva evra.
V lanskem šolskem letu so na ormoški osnovni šoli ustanovili šolski sklad. Ravnatelj Aleksander Šterman je povedal, da so starši (po predlogu šole in s sklepom sveta staršev) v šolski sklad plačevali mesečno po en evro na učenca, kar je zneslo 10 evrov na letni ravni. Iz tega naslova so tako skupno nabrali 3.700 evrov. »Denar smo pod nadzorom upravnega odbora šolskega sklada porabili izključno za učence. Tako so iz tega denarja prejeli učenci tiskano šolsko publikacijo in tri izvode tiskanega šolskega časopisa Ormožanček. Pri tiskovinah je bil strošek samo tisk, saj so zbiranje in urejanje gradiv opravili učitelji v okviru svojega dela,« je o porabi denarja, ki so ga za šolski sklad namenili starši, pojasnil Šterman. Kot je še dejal, pa so v skladu zbirali tudi sredstva donatorjev. Tako jim je z njihovo pomočjo uspelo pridobiti tudi denar za pomoč učencem iz socialno šibkih družin in jim ponuditi možnost sofinanciranja dejavnosti, ki si jih drugače ne bi mogli privoščiti. Prav tako so zbrali denar za izgradnjo motoričnega parka za vse otroke, ki bo nastal v prihodnjem mesecu na zelenici pred šolo.
Foto: KTV
Za časopis, zaključno slikanje ...
V tem šolskem letu pa so na predlog vodstva šole (ob soglasju sveta staršev) povišali prispevek na dva evra mesečno, kar pa je nekatere starše presenetilo.
»Povišanje za en evro smo predlagali, da staršem ne bi bilo treba skozi šolsko leto vseskozi plačevati nekaterih manjših stroškov, kot je recimo fotografiranje učencev. Ta prispevek je prostovoljen. Če kateri izmed staršev tega ne bi zmogel plačevati, nam to lahko pove. Sicer pa ne gre za tako visok znesek ...«
Med nekaterimi starši so zaokrožile govorice, da je do povišanja prišlo na račun zbiranja sredstev za ureditev šolske avle. Namigovanja je ravnatelj odločno zavrnil, ob tem pa dejal, da ga te govorice žalos-tijo. »Denar bomo tudi letos namenili izključno za učence (publikacija, časopis Ormožanček, zaključno fotografiranje učencev ...), saj vse druge dejavnosti vzdrževanja in sanacije financiramo iz drugih virov. Na OŠ Ormož se trudimo zagotavljati učencem vzpodbudno učno okolje. Istočasno se zavzemamo za popolno transparentnost poslovanja,« je poudaril.
Namensko porabo denarja iz šolskega sklada nadzoruje nadzorni odbor šolskega sklada. Ta bo na novembrskem sestanku pregledal poslovanje za leto 2019 in poročilo objavil na spletni strani šole.
Monika Horvat
Kaj pravi zakon
Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja šola ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev. Iz sklada pa se lahko zagotovijo tudi sredstva za nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.
Žetale • Še ena občina kmalu brez pošte, pogodbenika bodo težko našli
Do najbližje pošte 12 kilometrov, do bankomata 10 kilometrov
V kraju, kije odmaknjen od velikih središč in kjer ljudje nimajo le koraka ali dveh do številnih storitev, ki so prebivalcem v mestih na dosegu roke, je vsaka ukinitev storitvene dejavnosti še toliko bolj boleča. Ko se eno okence zapre, to za seboj potegne posledice na več področjih. Prav to skrbi občane Žetal, ki ob najverjetnejšem zaprtju poštne enote ne bodo imeli dostopa niti do svojega denarja.
Po besedah župana Antona Bu-tolna, občina Žetale o zaprtju poštne uradno še ni bila obveščena. Znano pa je, da je Pošta Slovenije (PS) razpisala ponudbo za najem storitve. „Že pred leti so delali v tej smeri, pa niso našli ponudnika, ki bi kot pogodbenik prevzel njihovo dejavnost. Takrat pošte niso zaprli, so pa skrajšali odpiralni čas na dve uri na dan,« je povedal Butolen.
Po znanih informacijah pa pošti s koncem letošnjega leta grozi zaprtje. Na PS so pojasnili: „Pošta Žetale je predvidena za preoblikovanje v pogodbeno pošto v drugi polovici leta 2020."
Občani do zaprtja pošte seveda še zdaleč niso ravnodušni. Enotni so v mnenju, da pošte ne bi smeli zapirati prav zaradi odmaknjenosti kraja od drugih središč in drugih pošt.
Zaprtje pošte pa je za Žetalčane še posebej problematično, saj nimajo drugega dostopa do denarja in plačevanja položnic. Pri tem se počutijo nemočni, saj so po medijih že spremljali podobna zaprtja poštnih enot, kjer je javnost protestirala brez uspeha. Občinski svetnik Janez Vodušek na razloge zaprtja pošte gleda kritično: „Na pošti se izgovarjajo na državo, ki naj bi kot lastnik imela tolikšne zahteve po dobičku, da morajo zapirati enote v malih krajih."
Na občini se trudimo za kakovost življenja, take poteze vse to izničujejo
Na negativne posledice zaprtja pošte je opozoril tudi Butolen: „Če priporočenih pošiljk poštarju ne bo uspelo vročiti, bodo naši občani po pošiljke morali v Majšperk. Do Maj-šperka, ki je od središča občine oddaljen več kot 12 km, pa ni direktne
V;
\Q7
Pošta Slovenije
^s^Nova KBM
PS Moj paket
3 i
m
■ "1 ■ 'J
Delovni čas
■ -M
Ponedeljek, sreda in petek
9,00 - 71.00
Torek in četrtek
16.00-18.00
Sobota, nedelja in prazniki
ZAPRTO

Pošta za pogodbenika zahteva ostrejše pogoje
Pošta od pogodbenih partnerjev pričakuje izpolnjevanje najrazličnejših pogojev. Poleg ustreznih prostorov in usposobljenega osebja je med zahtevami še odpiralni čas, ki mora biti bistveno daljši, kot ga ima zaenkrat uradna poštna izpostava v Žetalah. Odpiralni čas pošte trenutno traja 10 ur na teden. S kratkim odpiralnim časom občani nimajo težav in so se nanj tudi navadili. Pogodbenik pa bo moral zagotavljati tedensko od minimalno 22 do 37 ur odpiralnega časa!
Zakaj, pojasnjujejo na Pošti tako: »Pogodbenim poštam skupaj z njimi določimo delovni čas za neposredno delo z uporabniki, ki je odvisen od delovnega časa matične dejavnosti in tudi od časa, ki najbolj ustreza lokalnemu prebivalstvu, da lahko opravijo storitve na pogodbeni pošti."
Karmen Grnjak
avtobusne linije." Vodušek k temu še dodaja: „Najbolj prizadeti bodo gotovo starejši, ki nimajo lastnih prevoznih sredstev. Odvisni bodo od drugih ljudi. Na občini se res trudimo ljudem omogočiti dostop do vseh nujnih dobrin za življenje. S takimi odločitvami se naša prizadevanja tlači."
Na občini so sicer že v preteklosti poskušali najti koga, ki bi prevzel poštno dejavnost kot pogodbenik, vendar doslej ni bilo interesa. »Če se bodo napovedi o zaprtju pošte uresničile, se bomo morali pogovarjati o tem, da bi katera banka postavila bankomat,« razmišlja Vodušek. Najbližji bankomati so namreč od središča Žetal oddaljeni več kot 10 km, in sicer v Rogatcu, Majšperku in v Podlehniku.
Delovni čas, predviden za pogodbene pošte:
' od ponedeljka do petka vsaj tri ure dopoldne med 8. in 12. uro in vsaj dve uri popoldne po 14. uri, od tega en dan po 16. uri ter ob sobotah vsaj dve uri (skupaj min. 27 ur tedensko);
' trikrat tedensko od ponedeljka do petka vsaj pet ur dopoldan med 8. in 13. uro in dvakrat tedensko popoldan od 13. do 18. ure, sobota zaprto (skupaj min. 25 ur tedensko);
' od ponedeljka do petka vsaj štiri ure neprekinjeno, od tega en dan v popoldanskem času do 18. ure ter ob sobotah vsaj dve uri (skupaj min. 22 ur tedensko); ' od ponedeljka do petka neprekinjeno vsaj 7 ur, od tega en dan do 18. ure ter ob sobotah vsaj dve uri (skupaj min. 37 ur tedensko).
Majšperk • V iskanju novega zdravnika
Dva kandidata, med njima tudi Simoničeva
Na področju splošnega zdravstva trenutno v občini Majšperk delujeta dve zdravnici koncesionarki. Branka Skle-dar ob koncu leta odhaja v pokoj, zato so na Občini z javnim razpisom pričeli iskati novega koncesionarja.
zaposlenih v sedanji ambulanti Skledarjeve. Dodal je še: „Skledar-jeva je imela zapolnjene kapacitete pacientov. Sklepamo, da bodo v prihodnje iskali zdravniško oskrbo pri izbranem kandidatu. Moramo poiskati rešitev, sicer bi 2000 ljudi ostalo brez zdravnika. Gre za veliko občanov, ki se zanašajo na to, da zdravstvena oskrba v občini ne bo motena.«
Z izbranim kandidatom bo občina sklenila pogodbo za obdobje 15 let.
Karmen Grnjak
Do konca oktobra sta se prijavila le dva kandidata: zdravnik Dino Barlovič in zdravnica Rahela Simonič; javnega odpiranja vlog se je udeležila le slednja. Obe vlogi sta bili popolni. O izbiri pa bodo kandidata obvestili naknadno, po natančnejši preučitvi vlog. Občina bo pri izbiri kandidata upoštevala več kriterijev, med drugim delovno dobo in strokovno usposobljenost.
Kot najpomembnejši kriterij pa je direktor občinske uprave Matic Šinkovec izpostavil ohranitev vseh
Na razpis za koncesionarko u občini Majšperk se je prijavila tudi nekdanja zdravnica z Destrnika Rahela Simonič.
Foto: SD
6 Štajerski
V središču
torek • 5. novembra 2019
Gorišnica • Prebivalci dela naselja Muretinci opozarjajo na nevzdržne razmere
Fekalije bruhajo iz kanalizacijskega jaška, i
Prebivalci dela naselja Muretinci v občini Gorišnica se soočajo s poplavo fekalij in neznosnim smradom. Ob izpadu električne ene; strani in iztekajo v okolje ter bližnji potok. Ob tem pa so deležni tudi neizmernega smradu.
Občina Gorišnica je skupaj s sosednjo občino Markovci pred časom s pomočjo evropskega denarja zgradila kanalizacijo od Bukovcev do Formina s čistilno napravo. Smrtni greh pa je bil po prepričanju prebivalcev dela naselja Muretinci storjen, ker so glavni vod kanalizacije namesto po glavni cesti skozi omenjeno naselje speljali na najnižjo točko, med njihove hiše, od koder prečrpavajo fekalije nazaj na višje ležeči nivo. Težava pa se pojavi, ko pride do daljšega izpada elektrike, saj zavladajo neznosne razmere. Takrat odplake udarjajo skozi kanalizacijski jašek, se razlivajo na vse strani in tečejo v bližnji potok.
»Ob večurnem izpadu električne energije (štiri do pet ur) fekalije na polno bruhajo iz jaška, pojavljajo se tudi kosi toaletnega papirja. Zraven tega pa močno zaudarja. Kakovost življenja se nam je absolutno poslabšala. Ko je nazadnje prišlo do izbruha fekalij, julija letos, me je imelo, da bi se najraje preselil od tod, če bi imel denar. To je nepopisno. Ko pride do izteka, se potem te odpadne vode več dni parijo. Smrad je nemogoč. Zunaj na terasi ne moreš sedeti. Zapira-
mo se v hiše,« je povedal najbližje živeči Boštjan Cvetko, ki je po tem, ko je naletel na gluha ušesa občinskega vodstva, zadevo prijavil na državni inšpektorat. A se doslej ni zgodilo nič.
»Če bo prišla velika voda, bomo vsi v dreku«
Na omenjeno problematiko je poleg Cvetka opozorilo tudi več drugih bližnje živečih prebivalcev, ki so bili enotni. »Smrdi, smrdi. Ni kaj drugega reči. Že kmalu, ko so zgradili kanalizacijo, je teklo iz jaška. Najmanj šestnajstkrat so udarile fekalije. Te porine tudi izpod asfalta. In potem tečejo po banki-nah v potok. Onesnažuje se, dela se škoda, ukrepa pa nihče. Kaj bo šele, ko se bodo vsi priklopili na kanalizacijo. Takrat bo sila še večja,« smo slišali od zaskrbljenih domačinov. »Prej so rekli, da ne bi kdo spuščal fekalije v potok, saj gre za onesnaževanje, sedaj pa se to lahko počne. Nekoč so bile v potoku ribice, sedaj jih več ni. Če bo prišla velika voda, bomo vsi v dreku,« še bentijo.
Ob našem obisku so bili vidni delci toaletnega papirja v neposredni bližini problematičnega kanalizacijskega jaška.
Domačini pričakujejo čimprejšnjo rešitev. Najraje bi videli, da bi kanalizacijsko omrežje speljali, kot naj bi bilo po njihovem prvotno predvideno; da bi torej glavni vod speljali po glavni cesti skozi naselje, nanj pa navezali kanalizacijsko cev samo za njihovo območje. Kot zasilno rešitev pa predlagajo, da bi na črpališču vgradili agregat, ki bi ga zagnali v primeru izpada električne energije. S tem bi se po njihovi oceni rešili iztekanja kanalizacijske vsebine, smradu pa prav gotovo ne.
Zračnik naj bi postavili na črno
Ta še posebej jezi nekaj metrov vstran živečega Franca Majcna. Trdi namreč, da je občina brez kakršnegakoli soglasja na njegovo zemljo postavila zračnik. A to še ni vse. »Na črno so postavili zračnik, vzeli so mi 90 kvadratnih metrov zemlje, podrli ograjo in ciprese. Obljubili so, da bodo vzpostavili prvotno stanje, a nič. Odkar so modernizirali cesto, mi meteorne vode zalivajo dvorišče. Sedaj iščem
Domačini opozarjajo na nevzdržne razmere: na smrad in iztok fekalij iz kanalizacijskegi
Ptuj • Končno na vidiku rešitve za stanovalce v Ulici Jožefe Lackove, manj zadovoljni bodo verjetno investitorji
Gajškova: »Investitorji v tem trenutku gradbeneg
Kot vse kaže, se bo upor krajanov Ulice Jožefe Lackove obrestoval. Na sestanku, ki so ga izvedli v torek, so namreč dosegli kar nekaj porr občine ne bo izdala gradbenega dovoljenja za navezavo na Ulico Jožefe Lackove. S tem bi se izgradnja nove soseske zamaknila najbrž za l
Na pobudo stanovalcev Ulice Jožefe Lackove, na katero naj bi se navezala nova soseska, ki je v planu za izgradnjo, je bil v torek izveden sestanek s predstavniki občine, Skupne občinske uprave (SOU) Spodnjega Podravja ter ostalimi akterji. Med povabljenimi je bil tudi nekdanji župan MO Ptuj Miran Senčar, saj sta bila občinska podrobna prostorska načrta sprejeta prav v njegovem mandatu. Sestanka se ni udeležil. So pa svoja stališča pojasnjevali drugi, med njimi tudi županja MO Ptuj Nuška Gaj-šek in direktorica SOU Spodnjega Podravja Alenka Korpar.
„Rešitve niso na dosegu rok, iz danes na jutri. Želimo pa si pri iskanju rešitev konstruktiven dialog," je bila jasna županja, zavedajoč se, da zagate ne bo lahko rešiti.
Potek izdelave obeh OPPN je predstavila Snežana Sešel, zaposlena na SOU Spodnje Podravje. Potrdila je, da je mestni svet že ob sprejemu večkrat izpostavil prometni vidik in pomisleke, povezane s tem. Rezultat tega naj bi bila uvedba faznosti in podpis pogodbe o nameri (junija 2017) z lastnico zemljišča, kjer naj bi potekala nova cesta. To naj bi stalo
323.000 evrov. Tudi Aleš Grego-rec, strokovni delavec oddelka za gospodarske dejavnosti na ptujski občini, in Franc Kozel predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, sta izrazila prepričanje, da je nova cestna povezava s Slovenskogo-riške nujna. „Upoštevati moramo prebivalce, ki stanujejo tu. Oni so tisti, ki najbolj čutijo to težavo," je vztrajal Kozel.
Kar naj bi bila leta 2017 rešitev, je zdaj težava
Kot je zdaj že evidentno, je največji problem nastal prav v faznos-ti. Po OPPN je namreč mogoče del hiš graditi že pred izgradnjo nove ceste, kar pomeni, da bi investitorji in novi stanovalci za gradnjo uporabili Ulico Jožefe Lackove. To pa za stanovalce ob tej ulici ni sprejemljivo. Zavedajoč se dejstva, da bo nastalo situacijo nekako treba rešiti, je MO Ptuj na Upravno enoto Ptuj, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja za navezo-valno cesto (to bi bil pogoj, da se začnejo graditi prve hiše), naslovila dopis, v katerem so odgovorne na UE opomnili, da pričakujejo, da
gradbeno dovoljenje ne bo izdano, saj med občino in investitorji ni sklenjene pogodbe o komunalnem opremljanju.
Županja: „Ponudba lastnici zemljišča je bila žaljiva!"
„Dejstvo je, da mora biti najprej zgrajena nova cestna povezava s Slovenskogoriške ceste, šele nato lahko steče gradnja. Pogovorili se bomo z lastnico zemljišča in ji ponudili pošteno ponudbo. To, da so ji ponujali 8.000 evrov, je žaljivo," je stališče županje Nuške Gajšek. Kot je pojasnila, so naročili cenilno poročilo, nato se bodo skušali pogovarjati naprej z Brenčičevo, ki je lastnica velikega dela zemljišča, po katerem bi nova cesta potekala. Do takrat pa bo občina očitno skušala ustaviti gradnjo.
Investitorji nimajo ne pooblastila, ne podpisane pogodbe, občina pa ne denarja ...
V skladu z zakonom o urejanju prostora naj bi bila namreč eden
Proti pričakovanju so bili tudi krajani s sprejetimi sklepi zadovoljni.
Kako so se zemljišča prodajala nekoč, kako danes
Milan Čuček, kije bil v času Čelanovega vodenja občine mestni svetnik, je izrazil pomisleke okrog tega, da sta bila oba OPPN sploh potrjena: »Ko sem sam sedel v mestnem svetu, smo leta 2012 zavrnili to zadevo.«
Podal je tudi primer prodaje petih zemljišč, ki jih je v neposredni bližini drug prodajalec prodal pred nekaj leti. Del kupnine je namenil za to, daje sam uredil potrebno komunalno infrastrukturo. „V tem primeru za to, da bi se zagotovilo zemljišče za novo cesto, ni bilo dovolj narejenega. Za parcele, ki so jih prodajali po 50.000 evrov, je bilo gospe za njeno zemljo ponujeno 8.000 evrov, to je norčevanje iz lastnika. Treba jo je plačati pošteno, razliko od cenilnega poročila do zneska, ki ga bo zahtevala, pa naj krijejo investitorji," je vztrajal.
Foto: CG
petek • 8. novembra 2019
V središču
Štajerski	7
ukrepa pa nihče
rgije namreč iz tamkajšnjega kanalizacijskega jaška bruhajo fekalije, se razlivajo na vse
Kanalizacija mimo hiše a se nanjo ne morejo
Eden izmed prebivalcev pa opozarja na še eno anomalijo, saj se na kanalizacijsko omrežje, kljub temu da glavni vod poteka mimo njegove hiše, ne more priključiti. »Mi bi se priklopili na omrežje, pa se nimamo kam, saj niso pustili priključka, ki bi nam omogočil priklop. Župana smo o tem obvestili. Pravi, da bomo že nekako, vendar pa, situacija je, kakršna je,« je povedal Mladen Martiškovič.
i jaška ob večurnem izpadu elektrike.
pravico z odvetnikom, saj se z njimi ne da nič dogovoriti.«
Na občini odgovarjajo: »Vgradnja agregata ni smiselna«
Na občini Gorišnica so nam skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj, ki izvaja odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod, v zvezi z omenjeno problematiko med drugim odgovorili, da imajo predračun za nabavo in postavitev agregata ustrezne velikosti za napajanje črpališča na fekalni kanalizaciji v Muretincih že pripravljen, a da ta ne bi prinesel rešitve: »Opozoriti
je treba, da ob izpadu električnega omrežja na širšem območju vgradnja takšnega agregata na lokaciji enega črpališča (razen redkih izjem), na veji javne kanalizacije, kjer je zaporedno vezano več črpališč, ni rešitev, ker se problem pomakne za eno črpališče naprej v smeri črpanja. V primeru vgradnje agregata v vseh črpališčih nekega javnega sistema kanalizacije pa je treba zagotoviti rezervno napajanje tudi za določeno opremo na čistilni napravi, kjer se kanalizacijski sistem zaključi. V občini Gorišnica je v obratovanju 22 črpališč in dve čistilni napravi. Stroški bi bili od objekta do objekta različni glede
na moč vgrajenih črpalk oziroma opreme na posamezni lokaciji. Zaradi tega tudi prenosni agregati niso rešitev. Vgradnja agregatov na črpališčih v Sloveniji je zgolj izjema. Upravljavec ima v upravljanju več kot 100 črpališč na gravitacijski kanalizaciji v 11 občinah in v nobenem ni vgrajenega agregata. Tehnično je torej vgradnja z določenimi predelavami vsekakor možna, mnenje upravljavca pa je, da ni smiselna in racionalna.«
Poleg stroška nabave agregata bi bilo treba zagotoviti tudi denar za ureditev in izvedbo ustreznega prostora, kjer bi ta stal, kabelsko povezavo med agregatom in elek-to - krmilno omaro črpališča in nadgradnjo krmilja, ki bi ob izpadu električnega omrežja agregat avtomatsko zagnalo. »Do sedaj je veljalo, da je to standard, ki si ga ne moremo privoščiti. Upamo, da so daljši izpadi električnega omrežja izjema.« Ob tem pa so še poudarili, da bi se morebitna vgradnja agregatov neposredno odrazila tudi v višji ceni plačila za kanalizacijo. »Ne glede na to, da agregati ne bi pogosto obratovali, jih je za zanesljivo obratovanje na podlagi informacij dobaviteljev nujno re-
Foto: wikipedia
Iztekanje fekalij ni dovolj za alarm okoljske inšpekcije?!
Obupanim tamkajšnjim prebivalcem pa očitno ne bo pomagala niti državna okoljska inšpekcija, kamor so prijavili kršitev. Na inšpektoratu za okolje in prostor so nam namreč odgovorili, da gre za izvirno pristojnost občine, saj je odvajanje in čiščenje komunalne ter padavinske odpadne vode v skladu z zakonom določeno kot obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja.
dno vzdrževati in vsako leto redno servisirati.«
Kako, če sploh, bodo ukrepali, ni jasno
Kot so sicer še dejali, med izvedbo javne kanalizacije varnostnih prelivov iz črpališč ni bilo predvidenih in tudi ne izvedenih. Na namigovanja občanov, da naj bi spremenili projekt ter da glavnega voda ne bi smeli speljati na najnižjo točko, pa so odgovorili: »Če bi
glavni vod speljali po glavni cesti, bi bilo na tem vodu kljub vsemu potrebno črpališče v Muretincih. Zraven tega črpališča na glavnem vodu bi bilo treba za nekaj hiš v Muretincih izvesti še eno dodatno črpališče. V primeru dolgotrajnejšega izpada električnega omrežja bi prišlo do iztekanja fekalij iz revizijskih jaškov na obeh lokacijah.«
Kako bodo potem reševali omenjeno problematiko, kljub našim poizvedovanjem ostaja nejasno.
Monika Horvat
Foto: MH
a dovoljenja ne smejo dobiti!«
lembnih ciljev. Med njimi je prav gotovo ta, da Upravna enota Ptuj po pričakovanju vodstva :ar nekaj let. Temu bodo sledili še drugi ukrepi.
Zadrževalniki: papirjih prenese, kaj pa realnost?
Rešitev za meteorne vode naj bi bili zadrževalniki, vsaj po geomehanskem poročilu. A če so za tiste, ki so študijo izdelovali, idealna rešitev, so za krajane iluzija. Franjo Levstik je izrazil dvom o možnosti ponikanja, saj je na bregu, kjer živijo in kjer se načrtuje gradnja, ilovica: „Kdor je to predvidel, ni bil na terenu."
Konkretne izkušnje z deročo vodo, ki ne ponikne v zemljo, je predstavila tudi Mateja Čuček. Spraševalaje, kako naj 10 let, kolikor bi lahko trajala gradnja, živijo v konstantnih poplavah. Že zdaj imajo velike težave, saj se jim po bregu steka voda, v primeru izgradnje novega naselja bi bilo vse še veliko hujše.
Zaradi navedenih pomislekov bo opravljena revizija študije, kar je najboljši način, da se razišče, ali so pripravljavci študije sploh preverili stanje na terenu.
izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja podpisana pogodba o komunalnem opremljanju ali pooblastilo občine. Tega z investitorjem niso podpisali. „Investitor pooblastila občine nima, zato smo prepričani, da gradbeno dovoljenje ne more biti izdano," je vztrajala županja, obenem pa opozorila, da tudi, če se dogovorijo z lastnico zemljišča, občina denarja za komunalno opremljanje teh zemljišč nima zagotovljenega.
Če bo UE Ptuj sledila opozorilu občine, gradbeno dovoljenje ne bo izdano. Pomemben korak pa je tudi sklep, da se mestni svet loti spremembe OPPN. To naj bi sicer trajalo predvidoma kakšno leto, saj želijo spremeniti faznost gradnje. S tem naj bi dosegli zamik začetka gradnje in dejansko zadeve postavili tako, kot bi jih po mnenju krajanov, zdaj pa tudi že velikega dela politike, morali že ob potrjevanju obeh dokumentov.
Dženana Kmetec
So ključni akterji pojasnili vse dileme okrog sprejema obeh OPPN?
www.tednik.si
IStajerskitednik Stajerskitednik
Sklepi torkovega sestanka:
1.	Prva faza mora biti gradnja nove ceste s Slovenskogoriške, šele nato nove soseske.
2.	Podan bo predlog za spremembo OPPN, ki ga bodo obravnavali na eni od prihodnjih sej MO Ptuj.
3.	Brez dogovora o opremljanju po mnenju županje gradbeno dovoljenje ne more biti izdano.
4.	Opravljena bo revizija študije o ponikanju vode.
5.	V teku je cenitev; Brenčičevi nameravajo ponuditi pošteno ceno za njeno zemljišče; del kupnine naj bi prispevali tudi investitorji in lastniki zemljišč.

h is OE>W<n>VT
JZ-f^^-
kffmJ Uk'iMiwji fftfthtfTA
Foto: ČG
Prelaganje odgovornosti
Vodstvo SOU Sp. Podravje in vodstvo Občine sta si v odgovorih na očitke večkrat podajali žogico okrog tega, kdo je odgovoren za nastali zaplet. Korparjevaje vztrajala, da so gradivo pripravljali strokovno, da pa gaje sprejel mestni svet. Na drugi strani pa sta zraven županje še svetnika Rajko Fajt in Marjan Kolarič vztrajala, da so bili vsi skupaj za to novo investicijo, a pod pogojem, da se najprej uredi cesta. Kje se je zalomilo in zakaj so potem potrdili, da se pred cesto gradi nekaj hiš, ni znal povedati nihče. Fajt je zatrdil, da so bili zavedeni: „Ne vem, verjetno sem prespal trenutek, ko smo na seji potrdili, da se lahko gradi 30 hiš pred novo cesto. Želim, da se začnejo nove investicije, zato sem potrdil OPPN, nasedel pa sem, daje cesta dogovorjena."
Stanislav Klemenčič, stanovalec v Ulici Jožefe Lacko pa je odvrnil, da se čudi, da so ljudje, ki so potrdili oba podrobna prostorska načrta, zdaj proti gradnji. Opozoril je, da če investitorji dobijo gradbeno dovoljenje in se navežejo na javno cesto, lahko počnejo, kar želijo na svojih parcelah.
Foto: CG
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 8. novembra 2019
Podravje • Po nesreči, v kateri je lovec ustrelil lovca
Na Ptujskem lovci ne pomnijo podobne nesreče
Kako je med lovsko sezono poskrbljeno za varnost lovcev in drugih uporabnikov gozda, je vprašanje, ki gaje znova odprla nedavna lovska nesreča v gozdu pri Žužemberku.
Jesenska sezona skupinskih lovov se letos ni začela najbolje, saj jo je zaznamovala huda lovska nesreča, ki je skoraj terjala človeško življenje. V gozdu pri Žužemberku je namreč lovec ustrelil drugega lovca oz. se je njegova krogla najbrž odbila od skale ali debla in pri tem spremenila kot svojega leta. Hudo poškodovanega 63-letnega moškega so reševalci zaradi strelne rane s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana, kjer je prestal operacijo. Njegovo stanje je stabilno, imel pa naj bi prestreljeno roko in zlomljeno rebro. Kaj natančno se je zgodilo, bo pokazala preiskava, ki še teče, policisti in kriminalisti pa bodo nato z ugotovitvami seznanili pristojno tožilstvo.
Več nesreč pri uporabi monolitnih krogel
Na Lovski zvezi Slovenije so takoj po tej nesreči spomnili, da je treba pri izvajanju lova skrbno slediti pravilom ravnanja in izvajati love z največjo mero previdnosti. Srečko Žerjav, direktor strokovne službe LZS, pojasnjuje, da se pogon na veliko divjad vedno odvija po strogo določenih pravilih skupinskega lova, kjer se lovci po predhodnem natančnem dogovoru razdelijo v dve osnovni skupini. Prvi so lovci, ki so razporejeni na točno določenih stojiščih, kjer čakajo divjad. Druga skupina so goniči s psi, žargonsko imenovani trajberji, torej tisti, ki naganjajo divjad proti čakajočim lovcem. Pravilo veleva, da morajo biti oblečeni v svetleče oranžne ali rumene telovnike, medtem ko morajo imeti čakajoči lovci okoli klobuka vsaj odsevni trak. Natančno je določen tudi kot, pod katerim lahko streljajo.
Foto: sta/M24
»Dejstvo je, da vse več lovcev tudi na skupnih lovih uporablja monolitne krogle iz bakra in njegovih zlitin, ki se praviloma ob zadetku ne drobijo in ohranjajo skoraj vso svojo maso do popolne zaustavitve. Praksa uporabe teh krogel v drugih državah kaže, da so nesreče pri lovu ob njihovi uporabi pogostejše kot pri kroglah s svinčenim jedrom, ki običajno ob udarcu v prvo oviro izgubijo večji del svoje mase. Ob analizah nesreč na skupnih lovih v tujini so forenziki dokazali, da so se monolitne krogle po prvem zadetku lahko tudi večkrat odbile od skal in debel ter zelo spremenile svoj kot leta.«
Šibrovka usodna za enega psa na leto
Medtem ko je lovskih nesreč v tujini razmeroma veliko, pa so pri nas redke. »Za podravski konec se sploh ne spomnim nobene,« pravi Srečko F. Krope, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož.
»Pri nas poleg srnjadi večinoma lovimo malo divjad, torej zajce, lisice, fazane ..., pri tem pa mnogi lovci uporabljajo šibrne naboje. Zgodi se, da so ti naboji usodni za kakšnega lovskega psa, ki se znajde na nepravem mestu. Lahko bi rekel, da na Ptujskem zaradi strela iz šibrovke na leto pogine en pes.«
Glede prednosti oziroma slabosti uporabe monolitnih krogel, ki tudi po zadetku ostanejo v enem kosu, ali krogel s svinčenim jedrom, ki se razdeli na več delov, Krope poudarja, da je odboj krogle predvsem odvisen od podlage, v katero prileti. »Krogla je krogla, podlaga pa lahko bolj ali manj odbojna. Pozimi, na primer, ko so drevesa zamrznjena, se krogla bolj odbije. Na vsak način pa je potrebna previdnost, saj gre vendarle za uporabo orožja, in to kateregakoli. Ko je sezona skupinskega lova, ponekod lovci nanj ljudi opozorijo s posebnimi tablami, ponekod celo z obvestili na oglasnih deskah, sicer pa vsem sprehajalcem, rekreativcem in nabiralcem gozdnih sadežev svetujem uporabo svetlih oblačil z odsevniki.«
Senka Dreu
Podravje • Sklad kmetijskih zemljišč odkupuje zemljišča po dvakrat višji ceni od običajne
Gre za novo nacionalizacijo, tokrat s kapitalom
Kmetje tako visoki ceni, kot jo za odkup zemljišč ponuja sklad, ne morejo konkurirati, zato je tudi brez pomena predkupni vrstni red. Komasacijski postopki tečejo prepočasi, licitacije so neživljenjske, zemljo bo treba bolj pošteno razdeliti, sicer si bo mlad človek naredil računico, kaj se mu splača in kaj ne, in ugotovil bo, da to nikakor ni kmetovanje. Svojih 20 hektarjev zemlje bo prodal skladu, v žep pospravil 600.000 evrov in šel v neko službico.
Milan Fideršek: »Sklad je tisti, ki diktira ceno, po kateri kmetje ne moremo kupovati.«
Irena Majcen: »Res je, da pospešeno kupujemo kmetijska zemljišča.«
Milan Unuk: »Pospešiti je treba komasacije in se znebiti licitacij.«
Državni sklad kmetijskih zemljišč potrebujemo, je na zadnji seji območne enote KGZS Ptuj potrdil njen predsednik Milan Unuk, a nikakor v obstoječi obliki, v svetu sklada pa nujno potrebujemo svoje predstavnike s terena, ne pa zgolj ljudi iz pisarn. Kot enega večjih problemov je izpostavil nerešena zemljišča v lasti države; zemljišča, vrnjena zasebnikom v denacionalizacijah, so se večinoma rešila in razdelila s komasacijami, kjer se kot solastnica pojavlja država, pa še vedno ostajamo pri katastru iz časov Marije Terezije.
»Zato moramo na kmetijsko ministrstvo nemudoma poslati apel za pospešitev komasacijskih postopkov in razdružitev teh solastnin, saj
nima smisla, da država vztraja pri njih, čeprav niso življenjske.«
Direktorica Irena Majcen je predstavila cilje delovanja sklada, med katerimi so nakupi kmetijskih zemljišč, tudi v obmejnem pasu, kot so Haloze, ter čiščenje zaraščenih zemljišč. »10 % skladovih površin je namreč zaraščenih, bodisi ker zakupniki z njimi niso ustrezno ravnali bodisi sploh niso bile v zakupu, kar skušamo v naslednjih desetih letih odpraviti v kar največji meri, seveda pa nam to povsod najbrž ne bo povsem uspelo. Kar se tiče omenjenih komasacij, se težav še kako zavedamo, a žal tu nimamo potrebne podpore kmetijskega ministrstva, to še rešujemo.«
Sklad diktira ceno zemljišč, ki je za kmete nedosegljiva
Unuk načelno pozdravlja odločitev sklada, da poveča svoje aktivnosti pri nakupu kmetijskih zemljišč. »To je dobro, saj bo kmetom na voljo več državne zemlje za zakup ali odkup, pozitivno je tudi, da je sklad začel čistiti zaraščeno zemljo, toda skrbijo visoke cene, po katerih sklad zdaj na veliko kupuje zemljišča.«
Majcnova je poudarila, da je nakup kmetijskih zemljišč ena od skladovih prioritet, da pa seveda kupujejo tudi kmetje, ki imajo zme-
Liljana Kekec iz Zg. Porčiča je izpostavila problem tujcev, kijih zanima slovenska zemlja. »Avstrijci kar prežijo na naše njive. Če sklad ne bo kupoval zemlje, jo bodo pa oni. Ob pravi kmetijski politiki bi bila zemlja vredna še veliko več, res pa je, da cene, o katerih je zdaj govora, ekonomsko ne zdržijo, zato kmet ne more kupovati.«
Milan Unuk pa je opozoril še na neživljenjske licitacije, ki se jih je po njegovem mnenju treba znebiti, čemur so pritrdili ostali člani sveta, tudi Majcnovajimje stopila naproti. »Strinjam se z ukinitvijo licitacij, pripravite predlog in bomo prilagodili pravilnik.«
Vojko Bizjak iz KGZS je ob tem dodal, da so licitacije problem, na katerega na zbornici že dolgo opozarjajo, a brez uspeha.
raj prednost pred skladom, ki je šele na šestem mestu. Toda Unuk jo je spomnil, da z doslej povprečne cene za nakup kmetijskega zemljišča v Podravju, ki je znašala 1,5 evra za kvadratni meter, sklad na licitacijah po novem ponuja in plačuje po 3 evre, kar je tako visoka cena, da si je kmet ne more privoščiti.
Temu je pritrdil tudi Milan Fider-šek iz Cirkovc: »Gospa direktorica je vse tako lepo povedala in se lepo pohvalila, a dejstvo je, da je v bistvu sklad tisti, ki diktira ceno, po kateri kmetje ne moremo kupovati. In potemtakem je čisto vseeno, ali smo po vrstnem redu na prvem ali na dvajsetem mestu. Gre za novo nacionalizacijo, tokrat s kapitalom. A te državne nakupe bo moral nekdo pokriti, najbrž z dražjim zakupom. Pa tudi mlad človek si bo naredil računico, kaj se mu splača in kaj ne, in ugotovil bo, da to nikakor ni kmetovanje. Vzemimo, da ima 20 hektarjev zemlje; prodal jo bo skladu, v žep pospravil 600.000 evrov in šel v neko službico. Zakaj potem sploh govorimo o pomenu mladih prevzemnikov?«
Povišana zakupnina, s katero bi kmet zemljo odkupil
Zbrani so nato soglašali, da je rešitev solastništva v komasacijah, našli pa so tudi odgovor, kako lahko sklad kmetom pomaga priti do lastništva zemljišč. Poleg nakupa zemlje, za katerega kmet običajno nima denarja, bi tako lahko bila ena od možnosti povišana zakupnina za zemljo, ki bi po 30 letih prešla v njegovo last. Da bi to bilo bolj v prid kmetijskim delniškim družbam, je bil eden od pomislekov. Franc Obran iz Zabovcev pa je dodal, da bo čez 30 let star 90 in da od novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je napovedoval toliko dobrih novosti za kmete, ne bo imel nič.
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: SD
Foto: SD
Foto: CG
petek • 8. novembra 2019
Podravje
Štajerski	9
Majšperk • O najemu in vzdrževanju grobov
Položnica višja, cena nižja
Po novem bodo v Majšperku za zadnje prebivališče svojih bližnjih plačevali na drugačen način. Doslej so za grobove plačevali vzdrževanje in najemnino ločeno, odslej bo to združeno na eni položnici.
mmMmm
Vzdrževanje grobov so namreč vsa leta obračunavali na letni ravni, medtem ko so stroške za najemnino poravnavali na 10 let. Županja Darinka Fakin je povedala: „Cena vzdrževanja na pokopališčih v Majšperku, Stopercah in na Ptujski Gori je znašala 25 evrov. Najemnina enojnega groba za 10 let je bila 76, dvojnega pa 114 evrov."
Po novi ureditvi bo celoten strošek obračunan vsako leto, cene bodo pa zato na letni ravni nekoliko višje. Tako namreč zahteva zakonodaja. Občinski svetniki so zato na oktobrski seji potrdili predlagane cene, ki jih je predstavila Fakinova: „Grobnina na letni ravni za enojni grob bo znašala 29 evrov, za dvojni grob pa smo dolžni zaračunati dvakratnik cene enojnega groba. Kot dvojni grob se štejejo grobovi v izmeri nad dva metra in po pregledu na terenu smo ugotovili, da teh grobov pri nas ni veliko, mogoče pet; grobnina zanje pa bo po novem znašala 59 evrov." Za najemnino bodo v prihodnje zaračunavali manj. V 10 letih bo strošek najemnine za enojni grob nižji za kar 25 evrov oziroma na letni ravni za 2,5 evra.
Na pokopališčih pri Bolfenku in na Janškem Vrhu so cene nekoliko nižje: stroški na letni ravni bodo za enojni grob 24, za dvojnega pa 49 evrov. Cena uporabe mrliške vežice bo ostala enaka. Karmen Grnjak
Slov. gorice • VSOU Maribor tudi občine UE Lenart
Bo SOU Maribor občinam znižala stroške?
Potem ko bodo občinski sveti 18 občin potrdili sklep o ustanovitvi »razširjene« Skupne občinske uprave Maribor, bo ta z novim letom začela delovati.
Poleg medobčinske inšpekcijske in redarske službe ter službe varstva okolja, ki že nekaj časa delujeta, bodo med novimi skupnimi službami še medobčinsko odvetništvo, skupne pravne in notranje revizijske službe, skupno proračunsko računovodstvo, služba urejanja prostora, civilne zaščite požarnega varstva in skupna služba urejanja prometa. Sedež skupne uprave, ki bo svoje naloge začela opravljati s 1. januarjem 2020, je v prostorih Mestne občine Maribor, med občinami ustanoviteljicami pa je tudi šest občin iz lenarške upravne enote, in sicer Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Trojica in Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Gre za enako obliko sodelovanja mestne občine s sosednjimi manjšimi pri nekaterih skupnih nalogah, kot je to v primeru Skupne občinske uprave občin (SOU) v Spodnjem Podravju. To je, kot je znano, leta 1999 ustanovilo 13 občin, kasneje pa se jim jih je pridružilo še 9.
»V odloku o ustanovitvi smo jasno določili pravice in obveznosti občin članic ter natančno opredelili medsebojna razmerja. Župani smo tisti, ki ustanoviteljske pravice izvršujemo, sprejemamo letni program dela ter finančni in kadrovski načrt skupne uprave, katere delo tudi nadzorujemo. Sredstva za delovanje bomo občine zagotovile v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic,« pojasnjuje lenarški župan Janez Kramberger, ki si od skupne uprave obeta predvsem manjše stroške za svojo občino in racionalizacijo dela. SD
V Lenartu od razširjene SOU Maribor pričakujejo nižje stroške in racionalizacijo dela.
Dornava • Vse polno cestnih žuljev, od manjših do večjih
Sagadina zaslišali do potankosti
Koncesionar za vzdrževanje občinskih cest v občini Dornava je od leta 2012 Cestno podjetje Ptuj (CPP). Skrbijo za 28 kilometrov lokalnih cest, 40 kilometrov javnih poti in nekaj nekategoriziranih cest, ki so bile zgrajene v sklopu obnove železniške proge. Te ceste vzdržujejo po posebnem programu.
„Del na cestni infrastrukturi imamo za deset let. Ukrepi bodo postopni, vse naenkrat ne gre," je poudaril dornavski župan Janko Mere.
Svetnik Matej Zorko je na minuli seji občinskega sveta, ki ji je prisostvoval tudi vodja rednega vzdrževanja cest pri CPP Dušan Sa-gadin, opozoril na pomanjkljivo letno vzdrževanje cest. Spraševal je, ali je ostalo kaj denarja od zimske službe, ki bi ga lahko porabili za letno vzdrževanje bankin, obnovo talnih oznak na prehodih za pešce, ležečih policajih ...
Mernik nad Sagadina z mini revizijo
Če je bil Zorko pri svojih opozorilih še kar blag, se je bistveno bolj opogumil Marko Mernik: „Gre za dela v vrednosti 215.000 evrov. Bom preletel poročilo in pogodbo. Kot prvo: redno vzdrževanje bankin. Navajate, da bankina ne sme biti nižja od treh centimetrov. Po polovici občine imamo bankine deset centimetrov nižje od ceste. Drugo: redno vzdrževanje od-vodnjavanja, dnevno čiščenje. Vsi odtoki so zabasani, dnevno nihče ne čisti. Pri gasilskem domu v Ža-mencih čistim jaz sam oz. čistijo krajani. Vašega delavca še nisem videl čistiti. Tretje: redno vzdrževanje brežin, košnja trave . Tukaj navajam primer ceste v Strmec, kjer se ne uredi nič. Vprašanje je tudi, ali redno menjujete dotrajano signalizacijo. Tukaj piše, da ste zavezani tedensko izvajati pregled vegetacije, vaša naloga je čiščenje cest. Kolikor je meni znano, čiščenje cest izvaja samo naš občinski delavec. Pa tudi - ležeči policaji niso ne označeni in ne pobarvani. Kdo na koga prelaga odgovornost? Občina na vas ali vi na občino? Čigava dolžnost je kaj? V gradivu lepo piše, kako se vse izvaja. Ne vem, ali se sredstva, ki se v takšnem znesku namenjajo za vzdrževanje, opravičijo."
Župan Janko Merc je svetnika Mernika dopolnil, da letni znesek pogodbe ni 215.000 evrov, temveč okoli 170.000 evrov. Letošnji znesek je višji, ker je bila občina konce-sionarju dolžna poplačati še lanske že davno zapadle obveznosti.
Sagadin predlagal dialog
Sagadin je Merniku odgovoril takole: „Kot ste našteli, bi človek razumel, da se nič ne naredi. Iz dokumentacije, ki jo prilagamo obračunu, je razvidno, kaj vse se na vašem območju izvede. Nič nimamo proti, da se srečamo, gremo na teren, pogledamo realno stanje, se pogovorimo o potrebah ... Eno je redno in drugo investicijsko vzdrževanje cest. Situacije se na terenu prekrivajo. Velikokrat v okviru rednega vzdrževanja izvedemo tudi kakšno manjšo investicijo. Morda na občini Dornava res manjka oseba, s katero bi neposredno komunicirali o potrebah. Naš cilj pa je, da koncesijo izvajamo korektno."
■ 1 v» v v •	, *
Neočiščeni propusti, mulde polne blata
Nadaljeval je Jože Brumen: „Za-nimajo me propusti, ki niso bili očiščeni že 20 let, recimo Polenci, proti Savcem, gričevnat predel občine. Ali pa mulde, ki so polne blata. Čiščenje cest, odstranjevanje dreves po neurjih . To je vedno na plečih nas gasilcev. Vi pa imate 100-odstotno koncesijo. Kdo bo očistil propuste? Kanali so do % polni zemlje, gramoza, peska."
Neugledni most čez Pesnico
Srečko Kondrič je povprašal, ali se bo morebiti saniral most čez Pesnico v Mezgovcih. "Ta most je res nerodna zadeva. Projekti so bili izdelani že tako daleč, da smo bili blizu izvedbe. Ker konstrukcija ni bila ocenjena kot nevarna, je iz programa obnove izpadel. Vizualno res ne izgleda najbolje (ograja in vozišče), a konstrukcijaje dobra. Mi je pa znano, daje dokumentacija ponovno v presoji. Morda bo prišel v program," je pojasnil Sagadin.
'-g-fe» V'>■ tpi"-Vjfe.¿i
ÉeiP
Sagadin je razložil, da so se nekateri propusti očistili. „Če boste navedli, kaj je treba narediti, bomo to tudi izvedli. Z gasilci pa sodelujemo povsod."
Potem se je k besedi priglasil Dominik Kukovec. Opozoril je na neurejene bankine, ki po njego-
Ccstc preozke,
vzdrževanje
dražje
Foto: Črtomir Goznik
Dušan Sagadin, CPP: „Ceste, kot so se gradile v preteklosti, pa še tudi danes, so enostavno preozke. Širitve so problem, največkrat zaradi zasebnega lastništva. Ceste ne moremo razširiti, velikokrat ni možno urediti niti mulde. So pa mulde res smiselna dolgoročna rešitev. Pri gradnjah bo treba razmišljati o širših cestah. Na 2,7 metra ali tri metre široki cesti se dve vozili ne moreta drugače srečati, kot da se izogneta po bankini. In potem so bankine hitro poškodovane. Ceste ne omogočajo normalnega prometa, zato so stroški vzdrževanja višji, kot bi bili, če bi bile tako široke, da bi omogočale normalno srečevanje."
vem opažanju niso težava samo v dornavski, ampak tudi v drugih občinah. „Smiselno bi bilo, da se namesto nasutja bankin urejajo asfaltne mulde, ker so bolj vzdržljive. Vidim, da se bankina uredi, pa jo hitro 'poje'."
Trave več ne smejo škropiti
Danijela Rusa je zanimalo, kdo je zadolžen za odstranjevanje trave na stikih med cesto in pločnikom. Povprašal je tudi, kako je z odstranjevanjem ledu z vozišča. „Včasih smo travo lahko poškropili s FFS, danes nam uredbe to prepovedujejo. Zato bi se to moralo čistiti ročno. Nekatere občine se za uporabo škropiv še vedno odločajo, mi si tega ne upamo. Kar se tiče ledu na cesti, lahko, če ljudje pokličejo, intervenira naša 24-urna dežurna služba. Ne hodimo pa mi sami po terenu iskat takšnih točk. Želel bi dodati, da se nemalokrat, tudi v vaši občini, na javne površine stekajo vode iz zasebnih objektov."
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: SD
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 8. novembra 2019
Sveta Trojica • Letos že tretji rebalans
Zaradi sanacije plazu in obnove ceste
Pod Cafovo ulico v Sveti Trojici je bilo treba nujno sanirati plaz in urediti odvodnjavanje ter finančno uskladiti projekt obnove ceste skozi Spodnjo Senarsko.
Foto: SD
Cesta skozi Sp. Senarsko je eden od razlogov za že tretji trojiški rebalans.
Proračun za letošnje leto je trojiški občinski svet sprejel že lansko jesen, aprila in maja letos pa so svetniki že potrjevali dva rebalansa. Glavna razloga za pripravo tretjega rebalansa pa sta dva projekta, in sicer sanacija plazu in odvodnjavanja pod Cafovo ulico v Sveti Trojici ter obnova ceste in pločnika skozi naselje Spodnja Senarska. »Celoten projekt sanacije plazu je ocenjen na dobrih 90.000 evrov, od tega jih 63.500 prispeva ministrstvo za okolje in prostor. Gradbena dela bodo stala skoraj 78.000 evrov, za nadzor, načrte in projektno dokumentacijo bomo odšteli približno 12.500 evrov. Pri obnovi ceste in izgradnji pločnika skozi Spodnjo Senarsko pa smo morali uskladiti finančno konstrukcijo, kajti vrednost projekta, ta je skupaj ocenjena na skoraj 1,4 milijona evrov, smo po podpisanem aneksu za občino uspeli znižati, in sicer s prvotnih 298.000 na 264.000 evrov,« pojasnjuje župan David Klobasa.
Kljub težkemu finančnemu položaju, v katerem se je znašla občina, je vodstvu letos poleg obeh omenjenih projektov uspelo modernizirati cesto Porčki Vrh-Gladenberg: skupna vrednost projekta je 95.000 evrov, letošnja investicija pa je stala slabih 59.000 evrov. Za projekt kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice je šlo letos 25.400 evrov, komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za hitro rastoče naselje Trojica jug pa bo občino stalo 136.000 evrov. SD
Slovenske gorice • Priznanja najboljšim učiteljem
Najvišje priznanje Nataši Rodeš in Marjeti Belna
Tudi letos, že trinajsto leto, so ob svetovnem dnevu učiteljev na svečani akademiji v Lenartu podelili priznanja in plaketi najzaslužnejšim pedagogom na območju Slovenskih goric in dela Prlekije.
Učiteljski poklic je izjemno zahteven. Od vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev se pričakuje, da bodo inovativni, da bodo v učenje vključevali aktualne vsebine, ki jih je vedno več, da bodo potrpežljivi, razumevajoči in še marsikaj drugega. Prav je, da imajo vsi, ki spremljajo učiteljsko delo, ta pričakovanja. Prav pa bi tudi bilo, da vsi, ki spremljajo delo učiteljic in učiteljev, sodelujejo pri utrjevanju in oblikovanju teh zahtev. Sem sodijo seveda starši, pa tudi predstavniki državnih in drugih institucij, ki nadzirajo, inštruirajo in spremljajo dejavnost šol ter preverjajo njihovo učinkovitost.
Letos sta najvišji nagradi, plaketi Društva pedagogov dr. Antona Tr-stenjaka, šli v roke Nataše Rodeš iz OŠ Lenart in Marjete Belna iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci.
Priznanja prve stopnje DP dr. Antona Trstenjaka je prejelo osem učiteljev: Estera Jurša iz OŠ Sveta Trojica, Igor Koser iz OŠ Benedikt, Blan-ka Mlakar iz OŠ dr. A. Trstenjaka pri Negovi, Aleksandra Kuntner iz OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, Tadeja Štuhec iz Vrtca Manka Golarja v G. Radgoni, Klavdija Žabčič iz OŠ Voličina ter Viktorija Kukovec - Potrč in Marjana Zorko, obe iz OŠ Benedikt.
Prejemniki priznanj druge stopnje pa so: Marija Kegl iz OŠ Lenart (enota Vrtec), Darinka Kolarič in Simona Peserl iz OŠ Lenart, Peter Gr-gan iz OŠ (in vrtca) Sveta Trojica, Marija Pak iz OŠ (in vrtca) Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, Božena Šmirmaul iz OŠ Sveta Ana ter Marija Hren in Andreja Čemel iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. Mirko Žmavc
Foto: MZ
Ptuj • Zbirka Mitje Gobca Sto slovenskih ponarodelih pesmi
Naj gre pesmarica veselo na pot!
Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so bili že 29. in so hkrati potekali v okviru 1. tedna kulturne dediščine. Letos so prireditve potekale od 28. septembra do 12. oktobra, njihov koordinator v Sloveniji pa je Zavod za varovanje kulturne dediščine. Slovenijaje ena od 50 evropskih držav podpisnic Evropske kulturne konvencije. V Evropi se v okviru teh dnevov zvrsti okrog 80.000 dogodkov, kijih obišče blizu 30 milijonov ljudi.
Letošnja tema je v ospredje postavila dediščino, umetnost in razvedrilo. V celotnem Podravju se je v okviru 29. Dnevov evropske kulturne dediščine zvrstilo 31 dogodkov. V projekt je bila vključena tudi predstavitev pesmarice Sto slovenskih ponarodelih pesmi avtorja Mitje Gobca, saj na Ptuju razen OŠ Mladika ni nihče prijavil sodelovanja. Devetega oktobra sta jo v hotelu Mitra na Ptuju organizirala JSKD RS in ptujska OI JSKD.
Mitjo Gobca zelo veseli, da je lahko bil del letošnjega projekta Dnevov evropske kulturne dediščine, tudi vsebina pesmarice sodi v ožji okvir letošnje izbrane tematike. „Moj namen je, da bodo zborovodje in učitelji glasbene vzgoje in organizatorji glasbenih prireditev pri teh pesmih enkrat dokončno lahko ločili pojma ljudska in pona-rodela. Osebno mislim, da je največja vrednost te pesmarice ta, da sem zbral podatke o uglasbitvah stotih pesmi za vse zborovske sestave: enoglasje s spremljavo, dvo-, tri- in štiriglasje, za dekliške, ženske, moške in mešane zbore s spremljavo ali brez nje. Za vse obdelane pesmi sem poiskal naslove pesmaric in nahajališča oz. dosegljivost skladb. Vseh priredb in obdelav teh stotih pesmi je 953, kar je v povprečju več kot devet in pol uglasbitev istih besedil ali napevov. Torej gre za zelo bogat nabor skladb. Naj gre pesmarica veselo na pot," je povedal avtor te izjemne pesmarice Mitja Gobec, ki je pred 30 leti začel izbirati iz
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Gobec je pesmarico Sto slovenskih ponarodelih pesmi posvetil vsem do zdaj prezrtim in pozabljenim pesnikom in skladateljem.
pesmaric in zborovskih koncertov tiste pesmi, ki so bile videti in slišati ljudske, a je zanje našel enega ali oba avtorja, pesnika in skladatelja. Skupaj se je nabralo nekaj čez sto takih pesmi.
„Zadrege nastajajo pri prijavah zborov na pevske revije in tekmovanja, kjer je v razpisih zahtevana po ena ljudska pesem, pa so organizatorji in zborovodje v zadregi, kako opredeliti značaj take skladbe. Krivda za to ni toliko na zborovodjih, ampak založnikih in izdajateljih (zlasti starejših). Zdelo se mi je potrebno pomagati tako zborovodjem kot organizatorjem pevskih revij, da do teh nejasnosti ne bo več prihajalo," je avtor dodatno pojasnil nastanek pesmarice Sto ponarodelih pesmi.
Mitja je živ zborovski leksikon
Mihela Jagodic, samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo pri JSKD RS, ki se je udeležila predstavitve na Ptuju, poudarja, da je Mitja Gobec živ zborovski leksikon in vesten zapisovalec podatkov o slovenskih zborovskih skladbah ter da ima vedno pretanjen občutek, kaj je treba izdati, da bi zborovodjem in zborovodkinjam omogočili dostop do uporabne literature. Četudi je v pokoju, je še vedno zagnan sodelavec, svetovalec in pobudnik, za kar so mu v JSKD RS hvaležni, ob njegovi 80-letnici pa so mu posvetili to zbirko. Mitja Gobec je namreč dolgoletni urednik zbirke Izbrana
dela slovenskih skladateljev (IDSS) in tri desetletja član uredništva Naših zborov.
Na predstavitvi se je Gobec zahvalil za izdajo zbirke Javnemu skladu RS, urednicama Miheli Jagodic in Joži Vovk, Tomažu Habetu za poglavje o številčnih oznakah akordov ter notografu Matevžu Novaku, pa tudi Mihaelu Roškar-ju, vršilcu dolžnosti vodje OI JSKD Ptuj, za organizacijo dogodka, pevkam OŠ Ljudski vrt in ženi Jerneji, ki jih je naučila pesmi iz pesmarice, Silvi Kajtezovič in ljudskim pevcem, organizatorjem pogostitve, Petru Vesenjaku za prostor v hotelu Mitra ter vsem ljubiteljem slovenskih pesmi, ki so na ptujsko predstavitev prišli tudi iz drugih krajev.
MG
Podlehnik • Učenci na poučnem izletu
Kako je bilo živeti v viničariji
Sredi oktobra so se učenci 9. razreda OŠ Podlehnik skupaj z Majdo Erlač, Anito Malovič in Mirkom Vindišem v okviru družboslovnih delavnic odpravili do Viničarskega muzeja na Gorci, kjer so jih pričakali člani Turističnega društva Podlehnik.
Učenci so z zanimanjem prisluhnili pripovedim, kako skromno in težko so viničarji živeli nekoč, predvsem po zaslugi Milice Jelen in Albina Cafuta, ki sta tudi sama preživa-ljala mladost v viničariji. Spoznali so, kako drugače je bilo včasih, ko so si morali vodo prinesti v puti iz grabe.
Preizkusili so se tudi v žaganju drv, si ogledali bivalne in delovne prostore v viničariji, različne eksponate pa jim je podrobneje opisala članica TD Podlehnik Zdenka Golub. Janez Jerenc jim je predstavil in tudi zaigral na tradicionalni haloški instrument trstenke. Z velikim zanimanjem so prisluhnili še Aleksandi Emeršič Bračič, ki je spregovorila o bogastvu haloškega narečja.
Obisk viničarije je bil »zabeljen« še s pristnimi haloškimi jedmi, kot so girpa, flancati-treske, domača tunka in gibanica, za konec pa seveda niso manjkali niti pečeni kostanji.
Majda Erlač
petek • 8. novembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Podjetje Inplan praznuje 13 let
Prepoznavanju poslovnih priložnosti ni meja ...
Podjetje Inplan te dni obeležuje 13 let delovanja. Svojo dejavnost so začeli s prodajo plina in jo skozi leta delovanja konstantno nadgrajevali. Pomemben korak je bil storjen junija lani, z odprtjem trgovine Inplan, ki je v prostorih nekdanje Metalke. Njihov zadnji projekt, ki ga izvajajo skupaj s še dvema partnerjema, pa je povsem drugačen. Gre za prihodnost sodobnega pisarniškega sveta; moderne, sodobne dvižne pisalne mize.
Darko Rojs in Robert Krajnc sta podjetje Inplan ustanovila leta 2006. So partnerji svetovno priznanih proizvajalcev plina in zamrznjenih živil. V 13 letih se je njuna osnovna dejavnost bistveno širila, primerno temu je bilo treba zagotoviti ustrezne prostore. Uredili so jih na območju nekdanje Metalke, kjer že dobro leto dni delujeta trgovina in lokal. Oba poslovna prostora sta postala priljubljeni lokaciji za druženje in nakup Ptu-jčanov. Pestrost ponudbe, nizke cene in posebni izdelki so le nekatere izmed njihovih prednosti. Posebej ponosni so na lastno blagovno znamko Pasulj. Na eni strani se ukvarjajo z blagovnimi znamkami v živilstvu, na drugi s prodajo plina, a tudi pri tem se Rojs in Krajnc ne ustavljata. Ambiciozna lastnika podjetja Inplan namreč poslovne priložnosti iščeta tudi na drugih področjih. Tako sta lansko leto skupaj s partnerjema, podjetjem TP inženiring in Elektromehanika, d. o. o. (slednje je iz Hrvaške), začela projekt, ki je izvozno naravnan in prepoznan kot izjemen: gre za izdelavo dvižnih pisalnih miz. "Zmeraj iščemo inovativne rešitve, tako na področju živilstva kot drugih poslovnih zgodb. To smo prepoznali tudi v projektu dvižnih miz. Njihova prodaja na tujih trgih že teče. Obiskali smo dva sejma v Nemčiji, maja letos sejem Interzum v Kolnu in septembra še sejem MOW v Bad Salzuflenu. Odzivi so odlični. Ugotovili smo, da se ljudje dejansko zavedajo, kako pomembno je zdravje pri delu. Te mize namreč omogočajo sedeče in stoječe pisanje, kar je še kako pomembno, glede na to, koliko časa preživimo na delovnem mestu," pravita lastnika podjetja Inplan. S projektom Sit-stand-desks sta se prijavila tudi na razpis Spodbujanje partnerstev za učinkovitejši nastop na tujih trgih in bila uspešna. Ker je bila rešitev prepoznana kot dober projekt, ki spodbuja vzpostavitev medsebojnih partnerstev, naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija. „Z medsebojnim sodelovanjem ter s širitvijo svoje dejavnosti z novim produktom na tujem trgu želimo izboljšati tudi možnost širitve poslovanja na tujih trgih," še dodaja Rojs. DK
Slovenija • Sum kaznivih dejanj pri SRIPT-u
Pergerjeva spet izgubila stolček
Potem ko je gospodarsko ministrstvo prejšnji teden okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanilo sum kaznivih dejanj pri projektu SRIPT, je upravni odbor Turistično gostinske zbornice Slovenije ta teden razrešil direktorico zbornice Klavdijo Perger.
Na podlagi preliminarnih ugotovitev revizorjev družbe Deloitte je upravni odbor zbornice na dopisni seji 25. oktobra Pergerjevo razrešil z mesta koordinatorke projekta SRIPT in na to mesto začasno imenoval Dimitrija Picigo. Ta teden pa so se člani upravnega odbora sestali še na izredni seji in se seznanili s končnim poročilom revizije tega projekta. Ob tem so soglasno sklenili razrešiti Pergerjevo tudi s položaja direktorice zbornice, na njeno mesto pa začasno imenovati Pobegajla, so sporočili iz Turistično gostinske zbornice Slovenije. Pobegaj-lo je dolgoletni turistični delavec Foto: sta/M24 in bivši član upravnega odbora Klavdija Perger	zbornice. (staj
Ormož, Podgorci • Blagoslovitev prenovljene cerkve ob 500. obletnici njene posvetitve
Cerkev sv. Lenarta zasijala v novi podobi
V Podgorcih v občini Ormož je bilo zadnjo oktobrsko nedeljo nadvse slovesno. Proslavili so 500. obletnico posvetitve cerkve sv. Lenarta ter pozdravili pomembno pridobitev - povsem obnovljeno cerkev, ki sojo ob tej priložnosti tudi blagoslovili.
Cerkev sv. Lenarta v Podgorcih ima bogato zgodovino. Predvideva se, da je bila zgrajena v letih 14731490, kmalu pa naj bi jo oskrunili Turki. Ponovno je bila posvečena oktobra 1519. Po 500 letih je cerkev, ki je gotovo v ponos kraju, zasijala v povsem novi podobi. Kot je na jubilejni slovesni maši povedal predsednik gradbenega odbora Robert Ciglar, so obnovitvena dela začeli že v letu 2017 in nadaljevali naslednje leto. Takrat so z gabio-ni sanirali nekdanje obzidje okrog cerkve in zamenjali vrata. Toda cerkev je klicala po prenovi. Ustanovili so gradbeni odbor ter pričeli obsežna dela. Tako so obnovili ostrešje in menjali kritino, uredili nadstreške nad vrati in kovaško ograjo na zunanjih stopnicah, zamenjali vsa okna, obnovili elektro inštalacije, izvedli izsuševalne omete, zunanjo fasado, poskrbeli za notranje pleskanje, obnovili klopi in pod pod njimi, restavrirali pohištvo v zakristiji, podobe križevega pota in velikega križa, poskrbeli za novo ozvočenje in svetila, tlakovali dvorišče ter izvedli še druge večje in manjše posege.
Krajani prispevali okoli 50.000 evrov
Delali so pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne
Sv. Lenartu posvečena cerkev v Podgorcih sije v novi podobi.
dediščine in projektantke Petre Žiher Sok, vendar dela ne bi bila uspešno zaključena, če ne bi pri obnovi sodelovali številni prostovoljci, domači mojstri in drugi, ki so opravili veliko delo, predvsem pa verniki in prijatelji, ki so s prostovoljno zbranimi prispevki v dveh nabiralnih akcijah prispevali vsega skupaj okoli 50.000 evrov.
Nekaj denarja, okoli 40.000, so pridobili od občine Ormož.
Povsem obnovljeno cerkev je ob 500. obletnici njene posvetitve blagoslovil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je ob somaševanju drugih duhovnikov vodil slovesno mašo. Ob tej priložnosti je nadškof v oltar vgradil relikvije blaženega Antona Marti-
na Slomška. Na slovesnosti, kjer so številne zbrane med drugim nagovorili nekdanji ormoški župan Alojz Sok, sedanji župan Danijel Vrbnjak in predsednik KS Podgorci Martin Kukovec, so najzaslužnejšim podelili zahvale.
Maši je sledila pogostitev pred cerkvijo.
Monika Horvat
Hajdina • Sprejem za diplomante
Ostanite doma
„Predvsem si želimo, da ostanete v tem okolju in tukaj najdete ustrezno zaposlitev," je diplomantom ob sprejemu na občini zaželel župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
Diploma za vsakega posameznika pomeni pomemben življenjski dogodek. Zavedajoč se, kako potrebni vrednoti sta znanje in izobrazba, na hajdinski občini vsako leto pripravijo sprejem za nove diplomante.
Tokrat so jih zraven župana sprejeli Hilda Bedrač, predsednica Odbora za negospodarske dejavnosti, podžupan Kari Svenšek in predsednik Komisije za mlade Janko Golob. Štirje mladi Hajdin-
čani so v minulem šolskem letu uspešno diplomirali. To so Simon Brodnjak, ki je uspešno končal študij farmacije v Ljubljani in si že našel tudi zaposlitev. Magistrski študij zdravstvene nege je uspešno opravil tudi Davorin Breg, sicer zaposlen v Zdravstvenem domu Ptuj. Povsem drugačno, a prav tako pomembno področje si je izbral llija llič, šolnik, trenutno zaposlen na osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah, ki je uspešno opravil
magisterij matematike in tehnike. Mitja Podhostnik je zaključil študij gospodarskega inženirstva na področju strojništva, zaključuje pa tudi že magistrski študij. Sodeluje z več podjetji, med drugim s Talu-mom Kidričevo.
Vsem štirim je v imenu občine čestital župan, ki pa si želi, da bi hajdinski diplomanti ostali v domačem okolju in pripomogli s svojimi znanji k boljšemu življenju.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Lea Muhič, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 6. razreda OŠ Juršinci, pesem Poišči me srečno (Demetra Malalan)
Opravičilo
V članku V močni konkurenci uspelo Lani in Lei (predizbor 6. sezone akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v Juršinci), objavljenem v 84. številki Štajerskega tednika na strani 16, je prišlo do neljube napake - zamenjave fotografije pri zmagovalki v višji kategoriji Lei Mu-hič. Za napako se prizadetim opravičujemo, še posebej pa Lei Muhič.
Uredništvo
Sprejem je pred nekaj dnevi potekal na hajdinski občini.
	H	1	3	
www.tednik.si				
ÍJstajerskitednik	Stajerskitednik			
Foto: DZ
Foto: TM
12 Štajerski
Kronika
petek • S. novembra 2019
Spodnje Podravje • Pritisk nezakonitih migracij
Samo septembra v Halozah ujeli več kot 500 ilegalcev
Poslanko SDS Suzano Lep Šimenko, ki v državnem zboru zastopa območje haloških občin in Dravskega polja, skrbi povečanje števila ilegalnih prehodov meje v tem delu države. Zato je ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju na to temo zastavila poslansko vprašanje.
„Moji terenski obiski v katerikoli obmejni občini v Halozah dejstvo o povečanju števila ilegalnih prehodov zgolj potrjujejo. Številni občani z območja Haloz so ilegalne migrante že srečali in prav zaradi tega se mnogi med njimi več ne počutijo varne. Še več ilegalnih prehodov se pričakuje v prihodnjem mesecu. Tudi ravnanje Avstrije in poostren nadzor na avstrijski meji kažeta na dejstvo, da varovanje naše južne meje ni ustrezno," je opozorila Lep Šimenkova in zaprosila za pojasnilo, katere ukrepe namerava vlada izvesti za zagotovitev varnosti ljudi na obmejnih območjih.
Podatki, ki so jih posredovali z ministrstva za notranje zadeve (MNZ), kažejo, da so policisti na območju Podravja (v Halozah in na Ormoškem) od januarja do konca septembra prekrižali pot več kot 1.600 tujcem, ki so nezakonito prestopili državno mejo.
Medtem ko se je na ormoškem koncu pritisk nezakonitih migran-
Možje v modrem so letos do konca septembra na območju policijskih postaj Ormož, Gorišnica in Podlehnik pot prestregli več kot 1.600 tujcem, ki so v državo prišli na nezakonit način.
tov na državno mejo pričel v začetku poletja in je iz meseca v mesec konstanten, pa je območje Haloz pravi migracijski šok doživelo v začetku jeseni. Policisti postaje
Suzana Lep Simenko: „Meja ni ustrezno
Foto: Osebni arhiv
varovana
„Podatki jasno kažejo na velik porast prijetih ilegalnih migrantov na halo-škem območju, ki ga pokrivata policijski postaji Podlehnik in Gorišnica, v avgustu in septembru. Podoben trend bo tudi v oktobru. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se takšno povečanje ilegalnih prehodov pojavlja na sicer za prehode težkem terenu. Delno je to rezultat povečanja ilegalnih prehodov čez celotno južno mejo, lahko pa to pomeni tudi, da se tok ilegalnih prehodov zaradi nadzorajužne meje na drugih območjih seli drugam. Še bolj zaskrbljujoče je dejansko število ilegalnih prehodov, ki nam ni poznano, saj se nekaterim posameznikom ali skupinam zagotovo uspe prebiti čez mejo, ne da bi jih kdo opazil oziroma jih policisti ne uspejo ujeti. Žal podatki potrjujejo, da južna in hkrati schengenska meja ni ustrezno varovana," je poudarila poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko.
Število prijetih ilegalcev v Spodnjem Podravju 2019
PolicijskapostanJan^
Ormož	269	399	668
Gorišnica	111	283	394
Podlehnik	79	465	544
Gorišnica so septembra obravnavali 214 nezakonitih prehodov, policisti postaje Podlehnik pa 299. Na območju PP Podlehnik je bil pester tudi avgust, ko so zabeležili 155 nedovoljenih prehodov.
Policija je nadzor na državni meji s Hrvaško že okrepila, po potrebi ga bo še bolj. „Okrepljeno spremljamo stanje, pridobivamo in izmenjujemo informacije z različnimi organi in sosednjimi državami. Pomagamo si s kadrovskimi prerazporeditvami, pri varovanju meje sodelujejo sprecializirane enote za nadzor državne meje, posebne policijske in specialne enote, vodniki službenih psov in konjeniki. Policijske uprave imajo možnost vpoklica pomožnih policistov. Pospešeno postavljamo začasne tehnične ovire (ograje), intenzivno obdelujemo krimina-listično-obveščevalne podatke, preiskujemo organizirano krimi-
naliteto, poostrili smo nadzor nad območji nastanitvenih kapacitet (azilov), sodelujemo s Slovensko vojsko, za pomoč pri zbiranju informacij smo zaprosili lovce, ribiče, FURS, DARS," so pojasnili na MNZ. Dodali so še, da skupaj z ministrstvom za obrambo iščejo možnosti, da bi vojake, ki se jim po dopolnjenem 45. letu starosti v vojski prekine delovno razmerje, z ustrezno prekvalifikacijo zaposlili v Policiji.
Mojca Zemljarič
OKNA, VRATA â
.........."W
www.naitors.si H
GARAŽNA I/RAM
J
BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMEHE.BREZPLAČNA PONUDBA. STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
1\AI i ORS ,,,,<,
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA GORIŠNICA 1
Hajdina • Sodni proces zaključen, občino stal okrog 13.000 evrov
Osnovna šola se je z vzgojiteljico poravnala
Vzgojiteljica Barbara Gerečnik, kije maja 2015 vložila tožbo zoper OŠ Hajdina, se je julija letos na obravnavi na Delovnem sodišču v Mariboru odločila, da tožbo umakne in se odpove tožbenemu zahtevku v višini 22.000 evrov. Kljub temu pa je zaradi tega postopka Občina Hajdina, kije ustanoviteljica šole, morala kriti sodne stroške.
„Prišlo je do dogovora oz. sodne poravnave med Barbaro Gerečnik, nami kot toženo stranko in med odvetnikom Občine Hajdina, v kateri je bilo Gerečnikovi povrnjenih del sodnih stroškov v višini 3.000 evrov. Od 1. 9. 2019 je Barbara Gerečnik zaposlena v drugem zavodu. Na OŠ Hajdina je v septembru 2019 podala sporazumno odpoved," je potrdila ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber.
Tožbo proti OŠ Hajdina je Gerečnikova vložila leta 2015, zahtevala je plačilo odškodnine zaradi premestitve na drugo delovno mesto. To je bila prva tožba zoper hajdinsko šolo.
Kmalu po vložitvi tožbe sta se stranki srečali na poravnalnem naroku, ki pa ni bil uspešen, zato se je nadaljevala glavna obravnava, sodni postopek pa je trajal več kot štiri leta. Gerečnikova je imela več razlogov za tožbo. Kot je takrat pojasnila za naš časopis, je pravico na sodišču iskala zaradi mobinga. Odškodnina, ki jo je zahtevala, je znašala 22.000 evrov.
!
Foto: CG
Po štirih letih je sodni postopek zaključen s poravnavo.
Mesarič Lorberjeva sicer priznava, da je želela, naj se postopek, začet pred sodiščem, izpelje do konca, a naj bi se vodstvo hajdinske občine odločilo, da se večletna agonija vendarle zaključi. „Zavedam se, da je občina za ta spor porabila veliko proračunskega denarja, okrog 10.000 evrov so sodni stroški in 3.000 evrov poravnava. Tudi to je preveč, zato sem se tudi strinjala, da se ta stvar zaključi," je še sklenila ravnateljica.
Ta denar bi raje namenili za delovanje šole ...
Župan Stanislav Glažar je povedal, da jih je ravnateljica s tožbo seznanila že na samem začetku, priznava pa, da so pričakovali hitrejšo kompromisno rešitev: »Žal se je zadeva zavlekla, kar je pomenilo tudi dodatne stroške. Škoda, da nismo teh sredstev raje namenili za učne pripomočke ali kakšno drugo nadstandardno storitev v našem javnem zavodu.«
Dženana Kmetec
Pomaranča Ptui, OoiDravi
ßecena'racagr
z mllncl in rdečim zeljem
Če za Martina sonce sije, huda zima bo.
1/4
Danes zjutraj bo oblačnost na zahodu naraščala, začelo bo rahlo deževati. Drugje bo še deloma jasno in po nekaterih nižinah megleno. Čez dan se bo postopno povsod pooblačilo. Padavine se bodo proti večeru počasi širile v notranjost, ob morju bodo nastajale tudi nevihte. Ob Obali bo pihal okrepljen jugo, drugje pa šibak veter vzhodnih smeri.
Foto: MZ
Vir: MNZ
petek • 8. novembra 2019
Kultura
Štajerski	13
Ste že brali / Erri de Luca:
Trije konji
Tokrat mi je v knjižnici rekla dobrodošlico knjiga Erri-ja de Luce Trije konji. Priznam, da sem najprej mislil, da gre za avtorico, potem pa sem se poučil, da je Erri italijanski pisatelj.
Pa se poučimo o njem, kot so ga predstavili skoraj čisto na koncu njegovega romana pri založbi Eno: 'Erri de Luca je italijanski pisatelj, rojen v Neaplju 1950, ki ga je eden najuglednejših italijanskih časopisov Corriere della Sera nedavno imenoval za »pisatelja desetletja«. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je sodeloval v levičarskem gibanju Lotta continua, nato pa izplul iz intelektualnih voda in se preživljal s fizičnim delom. Od leta 1989 do 2010 je izdal 21 knjig, zelo cenjenih in odlično sprejetih v Italiji in v svetu.'
(Opravičujem se, ker sem vam s tem navedkom odvzel tisti prijetni bralski užitek, ki ga bralec doživlja, ko vzame v roke knjigo zanj neznanega avtorja in je prijetno presenečen nad odličnim branjem, ki ga odkriva stran za stranjo ...)
Pa ni zgodba tista, ki človeka prevzame, pač pa avtorjeva umetelna sposobnost, kako to zgodbo predstavi. Kako zna ubesediti tisto, kar pravzaprav vsi ljudje kdaj pa kdaj začutimo, a ne znamo nikoli povedati. Ker zgodba je preprosta. Roman govori o samotnem vrtnarju, ki rad bere, ima pa rad tudi vse drugo - rastline, ženske ... Kot mladenič je odšel v Argentino, se upiral tamkajšnji diktaturi, po uboju svoje neveste zapustil Argentino in spoznaval drugačen svet v Ameriki, pa se potem odločil vrniti v domačo deželo, kjer se preživlja kot vrtnar. In kako zna de Luca opisati njegovo ljubezen do narave!
»Hodim po polju z novim jablanovim drevescem, ki naj bi ga posadil.
Postavim ga pokonci, zasukam, gledam njegove veje, šele nazna-čene, kako tipajo v prostor okoli.
Drevo potrebuje dvoje: snov pod zemljo in lepoto zunaj. Konkretna bitja so, a poganja jih moč elegance. Lepota, ki jo potrebujejo, so veter, svetloba, ptice, črički, mravlje in zvezdni cilj, h kateremu usmerijo vejevje.
Lepota je stroj, ki v drevesih potiska sok kvišku, kajti samo lepota v naravi nasprotuje težnosti.
Brez lepote drevo noče. Zato se ustavim na nekem mestu na polju in vprašam: 'Bi tu?'
Ne pričakujem odgovora, znaka v pesti, v kateri držim deblo, vendar rad nagovarjam drevo. Občuti robove, obzorja in išče pravo mesto, od koder bi se vzpelo.
Drevo posluša komete, planete in roje. Z enako budno pozornostjo sliši nevihte na soncu in škržate na sebi. Drevo je zveza med bližnjo in popolno daljavo.
Če prihaja iz rastlinjaka in mora pognati v neznani prsti, je zmedeno kot kmečki fant, prvi dan na delu v tovarni. Zato ga odnesem na sprehod, preden mu izkopljem prostor.« (Str. 16-17.)
(Tako mimogrede: če bi bivši ptujski župan z vsaj podobno ljubeznijo kdaj posadil kakšno drevo, a mislite, da bi lahko s takšno lahkotnostjo zaukazal podreti tista drevesa na tržnici?! Seveda pa ON ni nič kriv, saj jih ni ON posekal ... )
Toliko lepih misli je v tej knjigi, da bi najraje celo prepisal. Kar se seveda ne sme, zato povabljeni k branju.
In če smo že pri knjigah. Takole pisatelj (oziroma v njegovem imenu osrednji lik romana - vrtnar) pravi o knjigah: »To je naloga knjige, ponesti človeka, ne pa, da jih nosi on, raztovoriti mu dan s hrbta, ne dodajati lastnih gramov papirja njegovim vretencem.« (Str. 72.)
Ocena: zelo priporočam.
Jože Smigoc
Ptuj • Razstava starih razglednic Ptuj skozi čas
Vpogled v preteklost mesta in njegovih ljudi
Aleksandra Kumraje že od nekdaj zanimala zgodovina. To gaje tudi privedlo do tega, daje pred 15 leti začel zbirati stare razglednice Ptuja. Kmalu je ljubiteljsko zbiranje preraslo v načrtno zbiranje, ki ga še danes spremlja tudi raziskovanje. Njegova zbirka obsega že okrog 1000 razglednic, kijih skrbno hrani primerno zaščitene.
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju je na ogled razstava starih razglednic Ptuj skozi čas zbiratelja Aleksandra Kumra.
Med njimi prevladujejo panoramske podobe Ptuja oz. njegove vedute. Kot Ptujčan je tudi sam želel prispevati nekaj osebnega v praznovanje 1950. jubileja Ptuja, zato se je povezal z mestom in njegovo galerijo, kjer je pred dnevi tudi postavil razstavo starih razglednic z naslovom Ptuj skozi čas.
Kumer pravi, da mu stare razglednice omogočajo vpogled v preteklost, kakšen je bil Ptuj oz. njegov določeni del, stavba, pred sto leti. „ Ko sem dobil prve razglednice Ptuja, sem šel z njimi po mestu, po posameznih ulicah, odkril marsikaj, od starih fasad, napisov podjetij, tudi v nemščini, dejavnosti, ki so jih v določenih stavbah opravljali pred vojno. Razstava starih razglednic Ptuj skozi čas je postavljena v šestih sklopih, od najstarejših litografskih, kič
kart, kot jih poimenujemo zbiratelji, ki imajo obliko poštarja, starega avtomobila in so nastale v zlati dobi razglednic, v obdobju od leta 1891 do leta 1918. Svoj sklop imajo pomembnejše zgradbe na Ptuju, velikokrat so upodobljeni magistrat, ulice, trgi, tudi osnovne šole, med njimi ima primat lepotica ob Dravi, Mladika, nekoč dekliški nemški dom, ki je bil tako velik, da so v tistem času dijakinje iskali po celotni nemški Štajerski. Nekdanjo Švicarijo lahko občudujemo v seriji razglednic o možnostih preživljanja prostega časa. Poseben sklop pa je namenjen tudi vojaštvu, ki je bilo nekoč na Ptuju zelo močno prisotno. Kot zanimivost naj povem, da je vojska pontonski most čez Dravo postavila v eni uri in dvajset minut, da so lahko čez reko prepeljali oborožitev in
vojsko, " razstavo povzema njen avtor in lastnik razglednic Aleksander Kumer.
Zelo je zadovoljen, da je lahko svojo prvo ptujsko razstavo starih razglednic Ptuja postavil v galeriji
Magistrat. Zadovoljni pa so tudi obiskovalci, saj jih ta razstava spoznava z za vedno izginulimi časi, ki še „živijo" prav po zaslugi teh starih razglednic.
MG
Aleksander Kumer
je že leta 1997 z velikim zanimanjem listal po knjigi Ptuj in okolica na starih razglednicah. Takrat je bil še v srednji šoli. Njegova zbirateljska strast pa se je prebudila, ko je živel in delal v Ljubljani, ob enem od obiskov bolšjega sejma ob Ljubljanici mu je prišla v roke prva stara razglednica Ptuja. Od takrat dalje je redno obiskoval srečanja filatelistov in numizmatikov v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, Zagrebu, Beogradu. V zadnjem času pa svojo zbirko izpopolnjuje preko interneta, kjer spremlja posamezne dražbe. Do novih primerkov je vedno težje priti, zlasti še, ko gre za redke razglednice. Najstarejša v njegovi zbirki je iz leta 1891.
Ormož • V grajski pristavi razstava Eke Voglenik
Na ogled Lutke in maske
V prostorih ormoške grajske pristave so na ogled lutke, maske in plakati vsestranske umetnice Eke Vogelnik, kije znana po otroških televizijskih uspešnicah Bisergora in Pozabljene knjige naših babic ter lutkovnih predstavah Mojca Pokraj-culja, Kdo je napravil Vidku srajčico, Povodni mož...
Eka Alenka Vogelnik je po izobrazbi diplomirana arhitektka in akademska slikarka. Začela je z ilustracijami za otroke, potem je precej slučajno, leta 1983, pristala v gledališču kot scenografa in kostu-mografca ter leta 1991 vse povezala v režiji otroških lutkovnih predstav in TV-oddaj. Njen opus obsega ilustracije več kot 30 knjig, več kot 50 uprizoritev, ki jih je likovno opremila, več kot 50 TV-oddaj, ki jim je napisala scenarije, jih likovno opremila in režirala ter več kot 10 lutkovnih uprizoritev, ki jih je tudi režirala. Za svoje delo je prejela številne domače in mednarodne nagrade, sta v zloženki, ki spremlja razstavo Lutke in maske, zapisali Brina Vogelnik in Nevenka Korpič.
Razstava ponuja filmske, televizijske in gledališke lutke, pa maske, ilustracije in deset gledaliških plakatov. Le kdo ne pozna odmevne otroške lutkovne TV-serije Bisergora ter lutk za predstave Sapramiška, Kdo je napravil Vidku srajčico, Mojca Pokrajculja, Povodni mož itd. Ne-
katere marionete iz Ekinih uspešnih predstav so vse do konca januarja na ogled v ormoški grajski pristavi.
Prav tako so razstavljene portretne lutke slovenskih kulturnikov: Svet-lane Makarovič, Dese Muck, Slavoja
Žižka in drugih, ne manjkajo niti ka-rikaturne lutke nekaterih politikov.
Monika Horvat
Vsestranska umetnica Eka Alenka Vogelnik
Foto: MH
14 Štajerski
Nasveti
petek • 8. novembra 2019
Zdravstveni nasveti
Z D

Pomagajmo si • Zobna in čeljustna ortopedija (l. del)

Vnetje sečnega mehurja - 2. del Ortodontska obravnava odraslih
Kako si lahko pri vnetju sečnega mehurja pomagate sami
Priporočljivi ukrepi so: pitje zadostnih količin tekočine, urološki čaj (čaj za mehur in ledvice), preparati iz ameriških brusnic (čaj, tablete, sok).
Kako vnetje sečnega mehurja vpliva na vaše življenje
Prognoza je praviloma dobra, saj se večina okužb pozdravi ob jemanju antibiotika brez zapletov. V redkih primerih je potreben kratek, tj. 2-3 dni trajajoč bolniški dopust.
Ali in kako lahko nastanek vnetja sečnega mehurja preprečite
Povsem preprečiti se pojava bolezni ne da, vendar pa lahko s spodaj navedenimi ukrepi precej zmanjšate tveganje za pojav vnetja.
Kako poteka spremljanje bolnika, ki ima vnetje sečnega mehurja
Pri akutni okužbi spodnjih sečil pridejo bolniki običajno k zdravniku v treh dneh od nastopa težav. Bolniku se naroči, da pride na kontrolo v primeru, če težave v nekaj dneh ne izginejo. Odločitev o preiskavah sledi na osnovi klinične slike.
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine
Foto: splet
Pijte zadostne količine tekočine, kar omogoča dober odtok urina iz sečnega mehurja.
Ko začutite potrebo po uriniranju, ne odlašajte in vedno izpraznite mehur v celoti. Uriniranje v zadostnih časovnih presledkih pomaga zmanjšati možnost, da se bakterije uspejo razmnožiti v sečnem mehurju, kar je posebej pomembno pri tistih, ki so k tem okužbam nagnjeni. Ko se tuširate, nežno umijte tudi genitalni predel, uporabljajte vodo in preparate za intimno nego s kislim pH. V nožnici so normalno prisotni mikroorganizmi, imenovani laktobacili, ki skrbijo za normalno floro nožnice in kisel pH. Ob prepogosti uporabi mil in kopeli se to ravnovesje
poruši in bakterije imajo ugodne razmere za rast in razmnoževanje.
•	Potrebna je ustrezna higiena zadnjika z brisanjem v smeri od spredaj nazaj, ker to zmanjšuje možnost prehoda bakterij iz prebavil v sečila.
•	Uriniranje takoj po spolnem odnosu, kar pomaga izplaviti bakterije, ki so se naselile v bližino sečnice med spolnim odnosom.
•	Zelo priporočljiva je tudi nega spolovil pred spolnim odnosom in po njem, kar zmanjša verjetnost okužbe. K enakemu dejanju seveda spodbujajte tudi partnerja.
•	Pitje brusničnega soka preprečuje oprijemanje določenih vrst bakterij na steno sečnega mehurja. Koristno pa je tudi poznavanje bolezenskih stanj, kjer je tveganje za pojav bolezni večje:
inkontinenca za blato, sladkorna bolezen, slabša pok-retnost ali nepokretnost, kronične okužbe (npr. AIDS), prisotnost katetra v sečnem mehurju, zapora odtoka urina iz sečnega mehurja (npr. zaradi benignega povečanja prostate).
Metka Petek-Uhan, dr. med., spec.družinske medicine, ZD Ptuj
Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike
Zobna in čeljustna ortopedija (ortodontija) je del zobozdravstva, ki se ukvarja predvsem s preprečevanjem in odpravljanjem nepravilnosti v rasti in razvoju zobovja in čeljusti. Njen cilj je doseči pravilno oblikovano in skladno delujoče zobovje, ki naj bi v harmoniji z obrazom dajalo estetski videz posamezniku. Ortodontske nepravilnosti praviloma niso bolezni, temveč manjši ali večji odkloni v obliki in delovanju zobovja.
Kadar pomislite na zobni aparat, najprej pomislite na otroke in mladostnike, vendar ortodontija že dolgo ni namenjena samo otrokom in mladostnikom. Razvoj sodobnih tehnologij in materialov omogoča ortodontsko obravnavo tudi v odraslem obdobju, tako da ortodontska obravnava ni več omejena samo na obdobje rasti in razvoja. Torej lahko tudi odraslim nepravilno postavljene zobe postavimo v pravilen položaj.
V ortodontsko ambulanto najpogosteje prihajajo odrasli pacienti, ki so v otroštvu že nosili ortodontski aparat, a so zdravljenje predčasno prekinili ali pa je nastal recidiv že obravnavane nepravilnosti. Prav tako prihajajo pacienti, ki v otroštvu niso bili vključeni v ortodontsko obravnavo ali pa se je nepravilnost razvila šele v odraslem obdobju.
Najpogostejši vzrok prihoda odraslih pacientov v ortodontsko ambulanto so estetske ali funkcionalne težave. Funkcionalne težave pogosto nastanejo kot posledica izgube enega ali več zob zaradi kariesa, parodontalne bolezni, poškodbe ... Prav tako je ortodontska obravnava velikokrat protetična, implantološka ali kirurška predpriprava, torej del interdisciplinarne obravnave pacienta. Npr. z ortodontsko
predprotetično pripravo lahko dosežemo optimalno postavitev zob za kasnejšo protetično rehabilitacijo ali pripravimo prostor za implantat pri implantološki obravnavi.
Prav tako je vse večje zanimanje ljudi za lastno zdravje, dobro počutje in prijeten videz. Pri tem ne gre samo za boljši estetski videz zob in s tem celotnega obraza, temveč nam pravilno uvrščeni zobje omogočijo boljšo funkcijo in lažje čiščenje, kar prispeva k boljšemu zdravju zob in obzobnih tkiv, vse skupaj pa
vodi k daljšemu ohranjanju zob. Prav tako ima lep nasmeh neposreden vpliv na psihično zdravje in na vključitev osebe v družbeno okolje.
Ne glede na vzrok prihoda pacienta v ortodontsko ambulanto pa morajo biti za vključitev pacienta v ortodontsko obravnavo izpolnjeni osnovni pogoji: zdravi zobje in obzobna tkiva (brez patoloških procesov) ter primerna ustna higiena.
Pripravila: doc. dr. Anita Fekonja, dr. dent. med., specialistka zobne in čeljustne ortopedije
s;	7X	Štajerski tednik -
m j		
■ 1 '	| m	časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
	v5r	na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
		Da boste izvedeli prvi!
Štajerski T		EDNIK www.tednik.si
Tačke in repki
Brahicefalicne pasme psov in brahicefalicni sindrom
Med lastniki psov so v zadnjih letih zelo priljubljene manjše pasme psov s širšimi glavami in kratkimi gobčki. Vse bolj priljubljene postajajo t.i. brahicefalične pasme psov. Selekcija je dobila nerazumne razsežnosti zaradi mnenja, da so živali s potlačenimi gobčki ljubke. Pri krajšanju obraznega dela glave so se močno skrajšale nekatere kosti glave, vsa mehka tkiva pa so ostala nespremenjena in so se morala zgnesti na dolžino nekaj centimetrov. Pri živalih z brahicefaličnim sindromom tvorijo mehka tkiva nosu in grla številne gube in deformacije, ki močno ovirajo pretok zraka pri dihanju.
Značilne težave psov z brahicefaličnim sindromom so glasno dihanje, sikajoči in piskajoči šumi pri dihanju zaradi zožitev zgornjih dihalnih poti (stertor), povečan napor ob vdihu, hiter in otežen izdih, težave pri spanju, smrčanje, pogosto davljenje (spahovanje), težje požiranje, bruhanje, široka stoja sprednjih nog, nezmožnost fizičnih naporov, modrikavost sluznic (ciano-za) in izguba zavesti (kolaps).
Brahicefalični sindrom se pojavlja pri pasmah, ki imajo nesorazmerno kratko glavo in gobček: mops, francoski buldog, angleški buldog. bostonski terier, shih
tzu, pekinezer, cavalier king charles španjel, nemški bokser in nekatere druge pasme ter križanci teh pasem. Te pasme so zaradi močno spremenjene anatomije in fiziologije lobanje še posebej podvržene brahicefaličnemu sindromu. Pasme psov s kratkimi nosovi imajo kompaktno stisnjeno okostje, kar se kaže v pogostih malformacijah na telesu, kamor lahko štejemo tudi stisnjene nosne votline. Hkrati imajo te pasme psov normalno količino kože in mehkega tkiva, ki pa je glede na kompaktnost okostja pretirana. Kožne gube, ki jih pogosto vidimo Dri teh Dasmah dsov nam.

A
Dr o
premium hrana za pse
Pišite nam in podarimo vam brezplačni vzorec hrane Dino!
•L_V ■
Wvs/W
rooj dino.si www.moj-dino.si wWWimoj.dino s¡
lekveterma
Le k VmeiHid d.o.o. Lipovci J!*1a • BcIt (rte4 inrovlefc-vcierina.si T: 02 5-113 400 F. OJ 54« 3 vvvirvv.te k- veterlna.si
pojasnijo višek tkiva, ki ga imajo na glavi in telesu. Podobno imajo te živali prekomerno količino
tkiva tudi v notranjosti telesa in to velikokrat vodi do številnih bolezenskih težav, kot je recimo
obstrukcija dihalnih poti. Pogosto te kožne gube povzročajo tudi razne dermatološke težave in jih je včasih treba kirurško odstraniti.
Svetujem vam, da se za nakup psa ne odločite izključno samo na podlagi njegovega videza in ljubkosti. Pomembno je, da se prej dobro poučite o pasmi in njeni nagnjenosti k bolezenskim stanjem. Prav tako preverite, ali so imeli sorodnika psa morebitne dihalne težave. Psa peljite k veterinarju dovolj zgodaj. Če že pri mladičku opazite pojav glasnega in oteženega dihanja, ga peljite takoj. Lastnikom psov, ki imate eno izmed brahicefaličnih pasem, pa svetujem, da se čim bolj izogibate raznim stresom, razburjenju, vročini in preveliki telesni aktivnosti.
Pripravila: Larisa Lara Kolarič, dr. vet. med.
Foto: KMZ
petek • 8. novembra 2019
Za kratek čas
Štajerski	15
poljski javor
močna 2eua po zadovoljitvi potrebe
avstru. cesarica (marua)
tisočica, stotica,
desetica, ?
skalnat skrajni konec kopnega
hiter tek
indijski
Sahist
(VlSVA-NATAN)
britanski igralec (roger)
babica
nekd.ind. premier (nara-simha)
nezgoda na spolzkem pobočju
IT. PISEC (umberto)
nori na radovan
nas komorni pev. zbor
avtonom. pokrajina
pesem iz dveh kvartin in dveh tercin
starejši britanski roker (brian)
primorska vasica tikobhrvaskimeji
oksidni sloj na 2ELEZU
majhna vrsta sove
kraj na goriškem
rože' (umberto)
bivalna soseska v ljubljani
sesalna črpalka, ki deluje na vodni tok
miselna igra
posoda za hitro kuhanje
oblika čembala
sprednji
drog pri vozu
začimba iz morja
japonski fizik (leo)
roy orbison
rastlina za krmo
srbeče vnetje k02e
zemljišče z določeno gojeno kulturo
priključ. kontakt na elektronskem elementu
desni pritok donave vspodnji avstriji
onega
ameriški državnik eisenhower
severno-dalmat. otok
rafko irgolič
avtor: marko bokalič
soproga (pogovorno)
radij
zeleno-modra tiskarska barva
enaki črki
star izraz za oksid
verski praznik 2. februarja
zakončeva mati
anžej DE2AN
ABITANTI - obmejna vas v Šavrinskih Brdih, ALKIONE - najsvetlejša zvezda v ozvezdju Bika, MAKLEN - vrsta javora, TRAISEN - reka v Avstriji, pritok Donave, SPINET - manjši prednik klavirja
Prireditvenik
Petek, 8. november
23:00 Ptuj, Dom krajanov Rogoznica, predstava KD
Bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi z igro Partnerska poroka, avtorja Toneta Partljiča
Nedelja, 10. november
08:00
09:00
12:00
13:00
14:30
15:00
17:00
17:00
18:00
18:00
19:00 19:30
Ormož, parkirišče za Hostlom Ormož, 23. razstava malih pasemskih živali, do 19. ure Ormož, Poznaš svoj kraj? - dogodek za mlade z mladimi, do 12.00
Ormož, pri Timi, podelitev priznanj ob ocenjevanju potic ter odprtje razstave, razstava bo odprta v petek med 12. in 18. uro ter v soboto od 8. do 18. ure
Majšperk, pri športnem parku, 9. mednarodni Martinov balonarski festival, tridnevni poleti balonov, 8., 9. in 10. november, z veselim martinovanjem
Ormož, aleja pred gradom in Bela dvorana Grajske pristave, odkritje doprsnega kipa Stanku Čurinu in predpremiera filma o njegovem življenju in delu, ob 90. obletnici rojstva častnega občana in vinskega svetovljana Stanka Čurina Ormož, v šotoru pri gradu, slavnostno odprtje Martinovanja v Ormožu, s prihodom vinskih kraljic in začetkom festivala vin, slavnostna razglasitev zmagovalca turnirja naj špricar, mladega vina, festival vin z degustacijami s krstom mošta v grajski kleti Unterhund ob 16.00 Grajena, kulturni dom, Srečanje ob Martinu, kulturni program, odprtje razstave jedi ob martinovem, blagoslov mošta, martinov ples ... Hajdina, dvorana DU, odprtje VII. skupinske razstave likovno-fotografske sekcije občine Hajdina
Ormož, Grajska pristava, odprtje razstave del iz likovno-literarne kolonije Malek 2019 Na sončni strani galaksije in 4. postavitev Rastoče knjige Ormoža
Hajdina, šotor na trgu pred občino, 20. Štajerska frajtonarica
Trnovska vas, večnamenska dvorana, Turnir v Fifi Ptuj, Mestno gledališče, predstava Glumac ... je glumac ... je glumac Zijaha A. Sokoloviča, predstava je v maternem jeziku igralca
Sobota, 9. november
08:00 Ormož, Kerenčičev trg, tržnica, Martinovanje
Ormož, Martinova tržnica, razstava pridnih rok, delavnice za otroke, festival vin, krst mošta, zabava ...
08:30 Ormož, klet, 17. Martinov pohod med ormoškimi
goricami 2019 09:30 Ormož, Grajski trg, Martinovanje Ormož,
Tekmovanje v kuhanju prleškega piskra 11:00 Ormož, Hardek, športna dvorana, 24. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 11:00 Lenart, Trg Osvoboditve 6, Martinovanje v
Lenartu, snemanje klopotca, krst mošta, kulturni program, izbor princese lenarškega martinovanja 13:00 Majšperk, pri športnem parku, 9. mednarodni
Martinov balonarski festival, v soboto in v nedeljo 15:00 Hajdina, farna cerkev sv. Martina in šotor na trgu pred občino, 21. praznik občine Hajdina, 24. tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, osrednja prireditev in družabno srečanje, Iz mošta vino pridi na Hajdino ob 15.00, osrednja prireditev in družabno srečanje ob 16.30
18:00 Podlehnik, Kulturno-turistični center, 19. tradicionalno martinovanje z jesenskimi prireditvami, kulturni program, ljudski pevci in godci, martinova večerja, krst mošta, družabno srečanje ob živi glasbi 18:00 Bukovci, večnamenska dvorana, tradicionalno martinovanje
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija CABAres CABArei, predstava je v maternem jeziku igralca 21:00 Ormož, Martinov šotor pri Grajski pristavi,
Martinovanje Ormož, zabava za vse generacije z Zabranjenim pušenjem, krst mošta in razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in pokalov 24. tekmovanja godb Slovenije ob 16.30, zabava ob 21.00
08:00 Ormož, parkirišče za Hostlom Ormož, 23.
razstava malih pasemskih živali 10:00 Hajdina, farna cerkev sv. Martina, 21. praznik
občine Hajdina, maša in srečanje faranov 11:00 Ptujska Gora, na trgu, tradicionalno
martinovanje, s predstavitvijo TD Ptujska Gora, Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, Društva žena Tisa Ptujska Gora, kulturni program, blagoslov mladega vina, domača lokalna kulinarika, vina, peka kostanja, živa glasba
Ponedeljek, 11. november
08:00 Ormož, Martinovanje Ormož, tradicionalni Martinov sejem in Velika ormoška Martinova tržnica, vožnja s turističnim vlakcem, vodeni ogled Šiponove kleti na Kogu, Martinovanje na stanci v Podgorcih, srečanje z Martinom pred oljarno Središče ob Dravi, Martinovanje po Tomaševsko ... 11:11 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Martinovanje
2019, Vokalna skupina Košuta Pokoše, FS Klasje, KUD Štefan Romih Črešnjevec, Godci izpod Tinja, harmonikarji Nina Jamnika 13:00 Ptuj, spodnje dvorišče gradu, Prehod planeta Merkur preko sončeve ploskve - javno opazovanje s teleskopi, Kasiopeja 18:00 Zavrč, Goričak, kulturna dvorana, Martinovanje Zavrč 2019, kulturni program, šaljivi krst mošta, degustacija mošta, vin in kostanja, martinova večerja
Mestni kino Ptuj
Petek, 8. november: 16:30 Bacek Jon film: Farmagedon; 18:30 Neskončni nogomet; 20:00 Kam si izginila, Bernadette? Sobota, 9. november: 10:00 Kino vrtiček: Pogovor ob
filmu Koyaa in nagajivi predmeti 2; 16:30 Bacek Jon film: Farmagedon; 18:00 Kam si izginila, Bernadette? 20:00 Terminator: temačna usoda. Nedelja, 10. november: 16:30 Bacek Jon film:
Farmagedon; 18:00 Kam si izginila, Bernadette? 20:00 Neskončni nogomet.
Tedenski horoskop od 8. do 14. novembra

j
OVEN
(21. 3. - 20.4.)
Magnetična energija vam bo v samopomoč. Pogumno boste stopili naprej in s svojim znanjem in privlačnostjo pomagali drugim. Intenzivno bo v ljubezni in nakazano je, da se bodo vrata sreče odprla na ste-žaj. Pravilno bo, da ne spregle-date smerokazov na delovnem mestu.
f BIK
(21.4. - 20.5.)
Sprostili vas bodo dobra družba in prijatelji. Ugotovili boste, kako pomembno je, da naredite analizo in tako ločite zrno od plev. Varovati se bo treba trme, ki bo izrazita v ljubezni. Vendar je pričakovati tudi več romantike. Na delovnem mestu boste zelo pridni in ustvarjalni.
A
Spremljala vas bo povečana delavnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in naredili korak naprej. Po drugi strani bo čas povečanega nemira in pravilno bo, da boste našli tiste dejavnosti in tehnike, ki vas bodo sprostile. Vsekakor bosta v ospredju pogovor in izmenjava mnenj.

RAK
(21.6. - 22.7.)
Poglobili se boste v raziskovanje skrivnosti, spremljala vas bo sreča. Plodna energija vam bo podarila krila in moč za ustvarjanje. Na delovnem mestu bo zelo pestro in energično. Korak za korakom boste pridobili na samozavesti. Več časa boste morali nameniti sebi in svoji sprostitvi.
fir
w
LEV
(23.7. - 22.8.)
V tem tednu boste morali pošteno zavihati rokave in se lotiti obveznosti. Prav gotovo boste našli tudi tiste reči, s katerimi ste odlašali. Na instinktiven način se boste postavljali na prvo mesto. Od sebe boste oddajali toplo energijo in tako pridobili kopico prijateljev in znancev.

TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Blesteli boste glede denarja in naredili načrt. Držali se boste nekaterih omejitev. V partnerskem življenju vas bo spremljala povečana resnost in odgovornost. Napredovali boste ob pomoči pogovora. Veliko se boste učili od svojih otrok. Prav bo, da boste bolj umetniški in kreativni.
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Ozrli se boste po prehojeni poti in ugotovili, kaj boste lahko spremenili. Kocke usode se bodo v tem obdobju zasukale tako, da boste imeli srečo in povečano moč kreativnega izražanja. Privlačile vas bodo tiste dejavnosti, ki bodo lepe in prijetne. Najbolje se boste počutili doma in se razvajali.
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
STRELEC
' ' (23.11. - 21.12.)
Ugotovili boste svoje prioritete in se z njihovo pomočjo dvignili po statusni lestvici. Napredek je razbrati na delovnem mestu. Odločno boste morali zagovarjati svoja stališča. Lotili se boste raziskovanja nekaterih načel. V prostem času boste veseli in
\ DEVICA
| (23.8. - 22.9.)
V zimskem rastlinjaku boste imeli kar veliko dela. Na splošno se boste bolj sprostili in ugotovili, kako bo najbolj modro usmerjati energijo. Dogodkov pač ne boste smeli prehitevati. Odločno boste zagovarjali svojo resnico in se zanjo borili. V ljubezni bo lepo in harmonično.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni astrolog
- KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
V prihajajočem tednu bo veliko prijetnosti, skladnosti in analitike. Ostro oko bo opazilo malenkosti. Težje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Ampak ravno v tem se boste učili prilagajati. Na delovnem mestu boste kmalu uvideli sadove svojega dela. Reči boste morali bobu bob.
T|jv VODNAR
O /	(21.1. -18.2.)
Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in nalog. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti, zelo napredni boste v razmišljanju. Popaziti boste morali, da ne boste spregledali smerokazov. Sreča se bo v tem tednu skrivala v partnerstvu, spoznali boste, kako veliko moč ima ljubezen.
(19.2. - 20.3.)
Ustvarjalna in umetniška energija vam bo v pomoč in oporo. Odločili se boste in naredili nekaj, kar vam bo v pomoč pri samozavesti. Na delovnem mestu boste zelo harmonični, polno bo nekih prijetnih dogodkov. Zelo dobro se boste znašli v skupinskem delu in obveznostih.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 29. oktobra 2019
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
radioPTUI Štajerski TEDNIK
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA!
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:

20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku Wtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored)
M
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
T
Lepi spomini
ne
Mejijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
p
Denis Lazar
»Najboljši je občutek, ko nekaj izboljšaš«
Stran 18
Kristjan Čeh
»Moje sanje so olimpijske igre v Tokiu«
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL
Lahko Aluminij še enkrat užene Muro?
tednik
Rokomet
Visok poraz Ormožanov v Zlatorogu
Stran 19
Futsal
Tina Jesenovec: »Večina deklet nas igra 's srcem'«
Stran 20
íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu!
RADIOPTUJ
tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
17. krog: Mura - Aluminij,
v nedeljo, 10. 11., ob 19.00 na Fazaneriji v Murski Soboti.
Medsebojne tekme:
8. krog: Aluminij - Mura 2:0 (1:0); 1:0 Vrbanec (40.), 2:0 Maruško (91., ag.).
Vrstni red pri vrhu 1. slovenske lige letos ponuja izjemno zanimivo situacijo, saj prva štiri moštva ločita pičli dve točki. Če k temu prištejemo še Celjane, ki zaostajajo le dodatne štiri točke, potem je za zanimiv zaključek jesenskega dela sezone poskrbljeno. Do zime bodo prvoligaši odigrali še štiri kroge, po 17., ki bo na sporedu konec tedna, pa sledi teden reprezentančnega odmora (Slovenija se bo v zaključku kvalifikacij za EP pomerila z Latvijo doma in Poljsko v gosteh).
Najprijetnejši presenečenji sezone sta nedvomno Aluminij in Mura, obe sta zbrali po 31 točk. Obe sta bili v zadnjem odigranem krogu uspešni na derbijih, Mura je premagala vodilno Olimpijo, Aluminij pa močne Domžale. »Zame kot trenerja je bilo izjemno pomembno, da igralci na tekmi z Domžalami po
nesrečnem izenačenju na 1:1 niso padli, ampak so se takoj dvignili in nadaljevali z veliko želje po zmagi. Imamo širok spekter kakovostnih igralcev z velikim potencialom, ki pa ga bo treba še precej razvijati. Pomembno je, da vsak igralec, ki stopi na igrišče, natančno ve, kaj mora narediti za dobrobit ekipe. Dobre rezultate lahko dosegamo izključno s kolektivno igro," je bil s prikazanim zadovoljen trener Aluminija Slobodan Grubor.
Prvič sta v centralni branilski vrsti skupaj zaigrala Ivan Kontek in Renato Pantalon (Martinovič je počival zaradi kartonov, op. a.). Pantalon je o tem dejal: »S Kont-kom sva res prvič zaigrala skupaj na tekmi, a to ni bila posebna novost, saj to pogosto vadimo na treningih. Z obema centralnima branilcema se odlično razumem, tako na igrišču
kot izven njega, to je tudi ključ do dobrih iger. Tudi vsi ostali so izjemni igralci, naša moč pa je zagotovo v tem, da smo si blizu, da se podpiramo."
Na prvi tekmi z Muro je tekmo v korist Aluminija (2:0) odločil kolektiv z odlično opravljenimi nalogami v obrambi. Šumarji so vse doslej edino moštvo, ki je uspelo premagati Muro!
»Naredili bomo vse, da nadaljujemo naš niz zbiranja točk, saj želimo ostati med najboljšimi - moje mnenje je, da smo z ekipno igro tega tudi sposobni. Tudi proti Muri ne bo nič drugače, konec koncev smo letos enkrat že pokazali, da jih lahko premagamo. Mura je dobra ekipa, a tudi mi se zavedamo svojih dobrih strani, zato pričakujem izenačeno
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so doslej edini ugnali zasedbo Mure, to se je zgodilo v 8. krogu, ko so na domačem igrišču slavili z rezultatom 2:0. Na fotografiji sta Jure Matjašič in Tomi Horvat.
tekmo,« pa je dejal trenutno najbolj vroči igralec rdeče-bele zasedbe Mihael Klepač, strelec šestih golov na zadnjih šestih tekmah.
Osnova ostaja kompaktna in trda igra v obrambi. »Z Muro ne bo nič drugače kot na kakšnih drugih tekmah: najprej je na vrsti odlična priprava, temeljita analiza, potem
Nogomet • Drava Dakinda Ptuj
Trojček nekdanjih napadalcev Aluminija
Pretekli teden je bil na mednarodni sceni zelo uspešen za nekdanje napadalce Aluminija, saj so se kar trije vpisali med strelce.
21-letni Luka Štor je po izjemnem začetku sezone v dresu Aluminija
(štirje zadetki na petih tekmah) prestopil v Dynamo iz Dresdna, ki igra v 2. nemški ligi. Luka v začetni fazi redko dobiva priložnost za igro, saj je le enkrat začel v udarni enajsterici, sedemkrat pa je vstopil s klopi. V prvenstvu na svoj prvenec še čaka, zato pa ga je pretekli teden zabil v nemškem pokalnem tekmovanju. Tam je njegov klub
igral s prvoligaško zasedbo Herthe iz Berlina, Luka pa je v igro pred nabito polnim stadionom vstopil v 77. minuti. Zvezdniški trenutek je doživel v podaljšku, ko je svojo ekipo povedel v vodstvu 2:3. Domačinom je uspelo srečno izenačiti v zadnji minuti, nakar je sledila loterija 11-metrovk. Tudi tam je dosegel zadetek, a to vseeno ni bilo

L\
fw<

w
J
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Kraner je v sezoni 2016/17 v dresu Aluminija dosegel sedem zadetkov, sedaj igra v Švici.
dovolj za napredovanje, Hertha je bila na koncu boljša z rezultatom 8:7. Dresden očitno čaka težak boj za obstanek v 2. nemški ligi, saj trenutno zaseda zadnje, 18. mesto.
Še boljši učinek ima 23-letni Blaž Kramer, ki je iz Aluminija leta 2017 odšel v drugo ekipo nemškega Wolfsburga. Z dobrimi igrami si je prislužil prestop v švicarsko prvo ligo, kjer nastopa za moštvo Züricha (je soigralec reprezen-tanta Denisa Popoviča, op. a.). V tej sezoni je zaigral na 11 tekmah, petkrat v prvi postavi. Očitno je po uvajalnem obdobju našel strelsko formo, saj je zadetka dosegel na zadnjih dveh tekmah. V 12. krogu je odločilnega zabil prvakom iz Basla (zadel je za končni rezultat 3:2), v 13. pa še na gostovanju pri ekipi Thun, kjer je njegova ekipa slavila 0:1. Zürich zaseda 4. mesto v 10-članski 1. švicarski ligi.
25-letni Lovro Bizjak je iz Aluminija odšel v Domžale, od tam pa v rusko Ufo, kjer igra tudi Bojan Jo-kič. Bizjak je v dosedanjih 15 krogih elitne ruske lige nastopil na 12 tekmah, štirikrat je začel v prvi postavi. V 15. krogu je dosegel prvenec v tej sezoni, na tekmi z Lokomotivo Moskva je iz bele točke zadel za končnih 1:1. Ufa zaseda 11. mesto v 16-članski 1. ruski ligi.
JM
pa upamo na čim boljšo izvedbo. V osnovi se pri tem posvečamo svoji igri, na naše izboljšave - mi moramo biti pravi, potem bo tudi izid pozitiven. V teh izenačenih dvobojih je pomembna koncentracija v vsakem trenutku,« je dejal Pantalon.
Mura je v nizu osmih tekem brez poraza, v tem času so kar petkrat zmagali in trikrat remizirali. „Mura je res v odličnem nizu, nazadnje so premagali Olimpijo, kar je zaradi zanimivosti odlično za slovenski nogomet. Tako mi kot Mura - pa tudi Celje - zaenkrat odlično pariramo
Nogomet • 2. SNL
najboljšima slovenskima ekipama Olimpiji in Mariboru, dihamo jim za vrat. Vsi imamo v ekipah dovolj kakovosti, zato smo upravičeno na visokih mestih. Pričakujem pravi derbi," je zaključil Grubor.
Na Fazaneriji letos ni uspelo zmagati še nobeni gostujoči ekipi, le Maribor (0:0 v 4. krogu) in Triglav (2:2 v 14. krogu) sta remizirala. So lahko Kidričani tisti, ki jim uspe prvim zmagati? Pred najboljšimi navijači v državi bo to izjemno težka naloga ...
Jože Mohorič
Krka boljša na Ptuju, je lahko Drava v Novem mestu?
S tekmami 16. kroga se je pretekli teden sezona prevesila v drugo polovico. Za ptujsko Dravo bi bilo zagotovo najbolje, da bi se končala natančno po polovici odigranih dvobojev, saj so v globoki krizi, ki ji ni videti konca. Do konca jesenskega dela pa so na sporedu še kar tri tekme: s Krko in Gorico v gosteh ter Brdi doma.
Za začetek serije dravaši odhajajo v Novo mesto, kjer domača Krka pod vodstvom trenerja Zorana Ze-ljkoviča še zdaleč ni nepremagljiva ovira. To se je pokazalo predvsem na uvodnih tekmah sezone, ko je na Portovaldu remizirala s Koprom in Dobom, izgubila pa s Fužinarjem in Radomljami. V nadaljevanju sezone so to statistiko izboljšali, a remi z Brežicami kaže na ranljivost.
Veliko težje pa je odgovoriti na vprašanje, ali je Drava v tem trenutku sposobna odigrati tako, da bi lahko to izkoristila za prekinitev serije treh porazov. Igra ne vzbu-
ja veliko upanja, iskanje prave enajsterice je za trenerja Muamerja Vugdaliča še vedno rebus z veliko neznankami.
Na prvi medsebojni tekmi v sezoni je Krka v 2. krogu srečno slavila na Ptuju, Kim je zadetek dosegel globoko v sodnikovem podaljšku. Se lahko tokrat kolo sreče obrne v korist Drave?
JM
2. SNL, 17. krog: Krka - Drava Dakinda Ptuj,
v soboto ob 14.00 v Novem mestu
Prva medsebojna tekma v sezoni:
2. krog: Drava Dakinda Ptuj - Krka 0:1 (0:0); 0:1 Kim (92.).
18 Štajerski
Šport
petek • S. novembra 2019
Boks • Denis Lazar, BK Ring Ptuj
»Najboljši je občutek, ko nekaj izboljšaš«
Denis Lazar že nekaj let spada med najboljše slovenske boksarje, član BK Ring Ptuj pa je sedaj pred novim izzivom, prehodom v profesionalne vode. Debi v tej konkurenci ga čaka naslednji teden na Zlati rokavici.
»Res smo vedno bližje temu dogodku, ki ga že težko pričakujem. To je bila od samega začetka resnega treniranja moja velika želja, vedno sem si želel tekmovati z najboljšimi. V olimpijski boks sem v vseh teh letih vložil veliko truda in trdega dela, nabral sem si veliko izkušenj, ki jih želim sedaj uporabiti na tej novi stopnički v karieri,« je v uvodu dejal Lazar, ki prihaja iz Maribora, sedaj pa prebiva pri dekletu v Lovrencu na Dravskem polju.
V dosedanji karieri so bili vzponi in padci.
D. Lazar: »Res je, tudi porazi so sestavni del vsakega športa! Če ne doživiš kakšnega poraza ali kakšnega padca, potem ne veš, kje so tvoje šibke točke in kaj je treba popraviti. Meni je vsak padec dal nov zagon za še boljše treniranje, bodisi na fizični ali psihični pripravi, vedno sem se nato v ring vrnil še boljši. Najboljši je občutek, ko nekaj narediš boljše kot prej, ko nekaj izboljšaš.«
Boks je kompleksen šport, pomembna sta tako fizična kot psihološka plat.
D. Lazar: »Se strinjam. Lahko si fizično odlično pripravljen, a če z glavo nisi pri stvari, lahko hitro končaš na tleh. Treba je trenirati z glavo, pomembna pa je tudi sama priprava na dan borbe.«
Kako potekajo priprave na dvoboj?
D. Lazar: »Treningi so bili skozi pripravljalno obdobje številčnejši kot prej, izkoristil sem to možnost. Treningi potekajo dvakrat na dan, k temu je treba prišteti še vsakodnevni jutranji tek. Ko konec tedna potegnem črto pod vse to, potem me kljub večji utrujenosti prevzame dober občutek, da sem tokrat naredil več kot prej. Vložek je večji, zato tudi želim pokazati nekaj več.«
S kom vse delaš na treningih?
Pomeril se je že tudi v kletki, v MMA
Kakšni pa so bili tvoji začetki v boksu in športu nasploh?
D. Lazar: »V osnovni šoli sem treniral košarko, v 1. letniku srednje šole pa sem presedlal na rokoborbo, pri mariborskem Železničarju. Klub je bil blizu mojega domovanja, vztrajal sem dobro leto. Potem sem presedlal na mešane borilne veščine, na MMA, ob tem sem začel obiskovati tudi treninge kikboksa, ki jih je vodil moj stric. Že takrat sem si želel, da bi se enkrat pomeril v t. i. kletki, kar se mi je takoj po do-
polnjenem 18. letu starosti tudi uresničilo. Bila je zanimiva izkušnja, a sem vendarle spoznal, da je zame boljši boks. Krajši čas sem ostal na Železničarju, nato pa sem prišel na Ptuj v BK Ring, kjer sem ostal vse do danes.«
Imaš torej pestro zgodovino v borilnih veščinah!
D. Lazar: »Lahko bi se tako reklo, res sem sodeloval marsikje. Če k temu dodam še to, da sem se preizkušal tudi v taekwondoju in hapkidoju in v slednjem celo osvojil nekaj evropskih naslovov, potem je slika kar izpopolnjena. Vse skupaj pa me je sedaj prineslo do tega, kjer sem sedaj, do tega, da uživam v boksu. Tukaj je večja številčnost, tekmovalnost, zato je to moj velik izziv.«
D. Lazar: »Največ zagotovo delata z mano Ivan in Sašo Pučko. Z Ivanom delava vsakodnevno, s Sašem pa skupaj pripravljamo predvsem sparinge, občasno pa opravimo tudi kakšen trening v Celju, kjer so prav tako odlični pogoji za treniranje. Veliko nam je pri fizični pripravi in kondiciji pomagal tudi Bojan Skok, s katerim dobro sodelujemo že kar nekaj časa.«
V olimpijskem boksu imaš za
sabo kar nekaj dvobojev, tudi nekaj nastopov na večjih tekmovanjih. Kaj ti pomenijo te izkušnje?
D. Lazar: »S temi izkušnjami zagotovo vedno lažje prenašam tremo in adrenalin pred samim dvobojem. Čakanje na pomemben dvoboj na velikem tekmovanju je zagotovo drugačno kot na kakšnem sparing dvoboju. Iz tega želim črpati pozitivne izkušnje, si dobre stvari priklicati iz spomina in jih sedaj ponoviti
Atletika • Kristjan Čeh, AK Ptuj
»Moje sanje so olimpijske igre v Tokiu«
Skromen in zelo delaven atlet Kristjan Čeh je s pomočjo trenerja Gorazda Rajherja v letu 2019 naredil ogromen napredek in je tudi izpolnil vse začrtane cilje. Član Atletskega kluba Ptuj je imel kot glavni cilj postavljen nastop na evropskem prvenstvu za mlajše člane do 23 leta starosti na Švedskem, kjer je v metu diska zmagal z osebnim rekordom 63,82 metra.
Med sezono si je zelo želel, da bi se približal normi za nastop na svetovnem članskem prvenstvu v Dohi, ki je znašala kar 65 metrov. Ne glede na to, da mu norme ni uspelo doseči, je v zadnjem trenutku dobil povabilo mednarodne atletske zveze za nastop v Katarju. 20-letni metalec diska si je v Dohi nabiral nove izkušnje, z metom 59,55 metra je zasedel 31. mesto. Vsi ti dosežki bodo Čehu dali nov zagon za nadaljnje trdo in načrtno treniranje pod vodstvom Gorazda Rajherja, s katerim bosta prihodnje leto iskala pot do novega državnega rekorda v članski konkurenci v metu diska. Tihi cilji pa segajo še višje ...
S povabilom mednarodne atletske zveze ste nastopili na članskem SP. Je bil ta pozni poziv za
			V tiŠJ
			
Kristjan Čeh: »V naslednjem letu želim izboljšati državni rekord Igorja Primca.«
Sašo Pučko: »Zdaj je najprimernejši trenutek, da prestopi med profesionalce«
O pripravah na Zlato rokavico je nekaj odgovorov podal Sašo Puč-ko.
»Priprave potekajo po planu. Ring, dvorana in razsvetljava so pripravljeni, pari narejeni, tako da organizacijski odbor komaj čaka na začetek prireditve. Na sporedu bo osem dvobojev v olimpijskem boksu, kjer bodo nastopili najboljši boksarji iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Naziv 'borba večera' seveda pripada borbi v profesionalnem boksu med Denisom Lazarjem in hrvaškim borcem Zoranom Bodom,« je dejal Sašo Pučko.
Kako dolgo pa je zorela ideja za Denisov prestop med profesionalce?
S. Pučko: »Želja, da Denis postane profesionalni boksar, traja že kar nekaj časa. Seveda mora boksar najprej pridobiti dovolj izkušenj in znanja, da to tudi postane. Denis se z boksom ukvarja osem let, nabral je več kot 100 dvobojev ter je fizično in psihološko v najboljših letih za profesionalnega boksarja. Zdaj je najprimernejši trenutek za prestop med profesionalce. Pomembno je tudi, da med pripravami, ki jih je oddelal po načrtih glavnega trenerja Ivana Pučka in kondicij-skega trenerja Bojana Skoka, ni bilo poškodb. Denis je v življenjski formi.«
Foto: Črtomir Goznik
Denis Lazar: »Treningi sedaj potekajo dvakrat na dan, k temu je treba prišteti še vsakodnevni jutranji tek. Ko konec tedna potegnem črto pod vse to, potem me kljub večji utrujenosti prevzame dober občutek, da sem tokrat naredil več kot prej.«
39. Zlata rokavica
39. Zlata rokavica bo na sporedu v soboto, 16. 11., od 18. ure dalje v dvorani OŠ Ljudski vrt. Na sporedu bo osem dvobojev olimpijskega boksa, v katerih se bodo borili najboljši boksarji iz Slovenije, zadnji dvoboj pa bo prvi profesionalni dvoboj Denisa Lazarja (BK Ring Ptuj).
in unovčiti za dober rezultat. Osnova za vse pa je velika želja po dokazovanju, te mi res ne primanjkuje. Res si želim prikazati najboljše, česa sem sposoben.«
Bi katero borbo iz dosedanje kariere posebej izpostavil?
D. Lazar: »Najbližje kakšnemu večjemu uspehu sem bil na kvalifikacijah za olimpijske igre, kjer sem izgubil proti tekmecu iz Rusije, ki je pozneje zmagal na tistem turnirju.
Če bi mi tam uspelo, bi to bil velik dogodek zame in za celoten slovenski boks. Se pa zavedam, da bo treba za tak preboj vložiti še veliko več dela in imeti pri vsem še nekaj sreče.«
Kdo bo tvoj tekmec?
D. Lazar: »Prihaja iz Hrvaške, je kakovosten boksar, kar vem iz lastne izkušnje, saj sva pred nekaj leti boksala na Grand Prix tekmovanju v Slovenskih Konjicah. Takrat sem ga premagal, a tudi tokrat pričakujem trdo borbo. Nastopila bova v srednji kategoriji do 79,5 kg.«
Kakšne so tvoje želje v profesionalnem boksu?
D. Lazar: »Enostavno si želim stopati stopničko po stopničko, kam me bo to prineslo, pa sedaj še ne želim ugibati. Želim si večjo prepoznavnost in čim več težkih dvobojev.«
Nasvet Ivana Pučka starejšega
Kakšna je bila pri vsem tem vloga legendarnega Ivana Pučka starejšega, tudi z njim si delal nekaj časa.
D. Lazar: »On je pri meni že od samega začetka vedel, da je moj cilj profesionalni boks. Njegov nasvet je bil, da naj si najprej v olimpijskem boksu pridobim čim več izkušenj, da naj se oziram za najboljšimi na AIBA lestvicah in ne med profesionalci. Seveda je to smiselno, saj je s trdnejšo podlago olimpijskega boksa lažje uspeti med profesionalci. To sicer ni 'zakon', oz. edino veljavno pravilo, a je v tem veliko resnice.«
Iz našega okolja sta se v profesionalne vode pred tabo podala Dejan Zavec in Aljaž Venko.
D. Lazar: »Kakšnih posebnih pogovorov na to temo z njima nisem imel. Vsak je spisal oz. še piše svojo zgodbo, tudi jaz si želim spisati svojo. Na pot se podajam z ekipo Pučko Boxing, na vse skupaj pa gledam izključno s pozitivne plati. Poznamo se že dolgo, razumemo se, skupaj pa želimo še napredovati.«
Jože Mohorič
vas presenečenje?
K. Čeh: »Ne glede na to, da je vabilo prišlo v zadnjem trenutku, sem ga bil zelo vesel. Glavni raz-
log za povabilo je bilo to, da naj bi v vsaki disciplini na SP tekmovalo vsaj 32 tekmovalcev. 30 je bilo prijavljenih, sam sem bil drugi na
čakalni listi - tako sem v bistvu zapolnil tekmovalna mesta.
Čez celotno sezono sem imel veliko željo, da bi nastopil v Dohi
in ta želja se mi je naposled uresničila. Sicer nisem izpolnil norme in nisem pričakoval, da bom odšel na to tekmovanje, tako da sem si že vzel krajši premor pri treniranju. Vabilo je bilo zame odlično presenečenje, saj sem se želel pomeriti na tekmovanju z najboljšimi metalci diska na svetu.
V Dohi je bilo zelo vroče. Je to kaj vplivalo na vaš nastop?
K. Čeh: »Prva dva dneva sem se res moral privajati na visoke temperature, ki so se v Katarju gibale okrog 45 stopinj Celzija, potem pa sem že lažje dihal. Sama tekma je bila tudi posebna, saj je bil stadion klimatiziran, tako da na samem tekmovališču nisem imel prevelikih težav s temperaturo.«
Kakšen adrenalin ste imeli ob nastopu na tako velikem modernem stadionu in na tako velikem tekmovanju?
K. Čeh: »Občutek je bil zares fenomenalen! Že ko sem prišel na stadion, sem se zelo dobro počutil, saj je bilo precej gledalcev. Ne glede na veliko tekmovanje sem nastopal kar sproščeno.«
Kakšen je bil osnovni namen nastopa in kaj pomeni osvojeno 31. mesto?
K. Čeh: »31. mesto na svetu je zame v tem trenutku dobro, v bistvu sem šel na tekmovanje nabirat nove izkušnje ter spoznavat konkurenco za prihodnja velika tekmovanja. Najdaljši met 59,55
metra je bil iz tehničnega vidika soliden, res pa je, da sem v tej sezoni orodje vrgel že bistveno dlje, tako da sem po tiho pričakoval nekoliko boljši rezultat.
Šlo je za moje prvo tako veliko tekmovanje, na katerem sem tekmoval ob boku z najboljšimi svetovnimi metalci diska. Ob tem sem imel odličen občutek, spoznavati jih je bilo zame posebno doživetje. Spoznal sem tudi veliko ostalih stvari, ki jih s seboj prinese veliko tekmovanje, tako da je bila to zame dobra šola in izkušnja.«
Za vami je odlično leto 2019. Kako bi ga ocenili?
K. Čeh: »V letu 2019 sem izpolnil vse zastavljene cilje. Moj glavni cilj je bil postavljen na EP za mlajše člane do 23. leta starosti, kjer sem osvojil zlato medaljo. Kot pika na i odlični sezoni se je na koncu pojavila še Doha, ki je bila nekakšna nagrada za moje dobre nastope in rezultate v letu 2019.«
Kakšne so vaše želje za prihodnjo sezono?
K. Čeh: »Disk bom poizkušal vreči čez 65 metrov in s tem popraviti državni članski rekord v tej disciplini (rekord iz leta 1999 drži Igor Primc in znaša 64,79 metra, op. a.). Moj velik cilj za prihodnje leto, lahko bi se reklo kar moje atletske sanje, pa je, da bi nastopil na olimpijskih igrah v Tokiu.«
David Breznik
petek • 8. novembra 2019
Šport, šport mladih
Štajerski	19
Karate • Karate-do klub Ptuj
V katah tekmovali v Oplotnici in Žalcu
Rokomet • NLB liga, 9. krog
I	•::. i I
ANv ©
POKAL OBCItJE OPL0TNICA
vjv/v/.karoti:	•:,,<.• m
Anej Šmid Cafuta je v Oplotnici stopil na najvišjo stopničko.
Karateisti Karate-do kluba Ptuj nadaljujejo uspešne nastope na tekmovanjih. V soboto, 19. oktobra, so na mednarodnem turnirju za 14. pok al občine 0 p-lotnica tekmovali Pia Kirbiš, Nikita Leber, Katarina in Vito Peranič, Miha Šemrl Vučkovič in Anej Šmid Cafuta. V kategoriji kate kadeti je Anej Šmid Cafuta zmagal, Nikita Leber je osvojila tretje mesto.
Judo • Turnir v Beltincih
Sedem medalj za ptujske judoiste
Beltinci so gostili mednarodno judo tekmovanje za starostni kategoriji U-12 in U-14. V konkurenci 28 klubov iz petih držav je osem judo-istov in judoistk Judo kluba Drava zasedlo vseekipno 5. mesto.
Nepopolna ptujska ekipa je pod vodstvom trenerke Silve Čuš dosegla na blazinah lepe uspehe in z dobrimi borbami so osvojili skupno sedem medalj. Na uradnem turnirju Judo zveze Slovenije sta v starostni kategoriji U12 zmagala Maruša Frank in Lan Milošič, druga mesta so osvojili Aneja Vidovič, Mia Jova-novič in Nastja Korez, tretji pa je bil Teo Kostanjevec. Sedmo mesto
Visok poraz Ormožanov v Zlatorogu
V nedeljo, 27. oktobra, so Pia Kirbiš, Nikita Leber in Miha Šemrl Vučkovič nastopili na tekmi v Žalcu in vsi osvojili medalje. Pia in Miha sta zasedla tretji mesti, Nikita pa drugo. Tekmovali so v katah posamezno.
Tekmovalni uspehi na začetku tekmovalnega obdobja mladim tekmovalcem dajejo še dodatno motivacijo za treninge in tekme.
¡k
Celje Piv. Laško -
Jeruzalem 40:21 (18:
«)
JERUZALEM: Balent, Nunčič (6 obramb); Bogadi 1, Šoštarič 2, Čudič 5 (4), Fergola, G. Hebar 1, T. Hebar 1, Kocbek 3, Krabonja, Ozmec 4, Lukman 1, Mesaric 2, Ciglar 1, Škri-njar. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Celje PL 6/6; Jeruzalem 4/4.
IZKLJUČITVE: Celje PL 4; Jeruzalem 6 minut.
IGRALEC TEKME: Miljan Vujovič (Celje PL).
Ormožani so v Celju proti prvemu favoritu za naslov državnega prvaka doživeli visoki poraz s kar 19 goli zaostanka. V1. polčasu še ni kazalo na visoki poraz, saj je zaostanek Ormožanov ob odhodu na odmor znašal znosnih šest zadetkov. Še v 22. minuti je prednost Celja ob zelo solidni igri Jeruzalema znašala le en zadetek (12:11), a je nato Jeruzalem zapadel v krizo in gostiteljem je uspel delni rezultat 6:1 (18:12).
Ormožani, ki so nastopili brez obolelega Roka Žurana, so tudi tokrat slabo vstopili v 2. polčas in udeležencu evropske Lige prvakov je uspel delni izid 5:1 (23:13). Trener gostov Saša Prapotnik je vztrajal s prvo sedmerico igralcev do 40. minute, nato so priložnost dobili pretežno igralci mladinske ekipe, ki so imeli težave z doseganjem zadetkov. Na drugi strani je vratar Celja Miljan Vujovič pridno zbiral obrambe (17 obramb), iz protinapadov pa je mrežo ormoških vratarjev rešetal mladi Filip Rakita, ki je tako odlično izkoristil odsotnost Tilna Kodrina na levem krilu. V 52. minuti je Jure Lukman zatresel celjsko mrežo (33:20), nato pa je Celjanom uspel delni izid 7:1 (40:21).

1 f 1 [	' Trn
\	
	
	•
Čeprav so se Ormožani trudili, Celjanov enostavno niso mogli ustaviti.
Po Gorenju, Mariboru in Kopru je to bil četrti zaporedni poraz Jeruzalema, ki je trenutno z odigrano tek-
mo več s petimi osvojenimi točkami na 9. mestu. V 10. krogu v soboto, 16. novembra, Ormožane čaka še
eno težko gostovanje pri drugouvr-ščeni Ribnici.
Uroš Krstič
Filip Rakita, igralec Celja Pivovarne Laško:
„V tekmo nismo stopili najbolje, obramba ni bila na nivoju, kot bi morala, v napadu pa smo imeli nekaj smole pri zaključnih strelih. Proti koncu prvega dela in nato ves drugi polčas smo igrali na visokem nivoju, vsi igralci so dobili priložnost, stisnili smo v obrambi ter na podlagi tega in obramb vratarja višali razliko. Vesel sem zmage kot seveda tudi zaupanja in podpore igralcev in trenerja."
Bojan Čudič, igralec Jeruzalem Ormoža:
»Dobro smo se držali kakšnih 25 minut tekme, nato naredili nekaj nepotrebnih napak in ekipa, kot je Celje, to takoj izkoristi. V le nekaj minutah je razlika z dveh, treh zadetkov močno narasla. V drugem polčasu so gostitelji prednost le še stopnjevali, mi pa smo nekatere igralce odpočili, priložnost so dobili vsi, rezultat tako ni povsem realen, je pa realna in več kot zaslužena zmaga Celjanov."
je zasedel Timotej Tašner. Ekipni uspeh Drave je v konkurenci U14 dopolnila Žanet Polanec, saj je s tremi zmagami osvojila končno tretje mesto.
Tri medalje za gorišniški judo
V Beltincih so se izkazali tudi člani JK Gorišnica, saj so osvojili tri medalje. Drugo mesto je v starejši starostni konkurenci U-14 v kategoriji do 36 kg zasedla Nika Murk. V U-12 pa sta tretji mesti osvojila David Kelc in Tomas Vozlič.
David Breznik
Odbojka • Pokal Slovenije
Po prvenstveni še pokalna zmaga
ŽOK G.S.V. Ptuj - ŽOK Roto Kema Puconci 3:0
(17,14,19)
ŽOK G.S.V. PTUJ: Horvat L., Stavbar, Vinkovič, Škraban, Kova-čec, Horvat A., Milošič, Paternost, Pignar, Oancea, Sužnik, Tomašič, Koren. Trenerka: Svetlana Oletič. V nekaj dneh sta se ptujska in
puconska ekipa sešli na dveh tekmah, najprej na prvenstveni, v sredo še na pokalni - na obeh so gladko zmagale Štajerke.
Ptujčanke so imele brez prevelikega naprezanja obračun pod kontrolo in trenerka Svetlana Ole-tič je lahko ponovno ponudila priložnost za igro mladim domačim odbojkaricam. Med njimi je prvič v članski ekipi zaigrala Vita Koren, ki
je bila v igri v 2. in 3. nizu.
V prvega so startale članice G.S.V. Ptuja v najmočnejši postavi, s povratnico po poškodbi Urško Stavbar. Ta je takoj razigrala soigralke, ki so na dokaj enostaven način nizale točko za točko. Ob tem je bil močno orožje tudi servis, z enim od asov je niz zaključila Iva Škraban. Slednja je bila tekom tekme najučinkovitejša v napadu,
nezaustavljiva je bila predvsem v zaključku tekme. V drugem nizu je izstopala še Nika Milošič. Mlada blokerka je nanizala številne bloke in je uspešno - s penali - zaključevala hitre napadalne akcije.
Mlada gostujoča ekipa se je sicer zelo borila, vendar je bila v vseh elementih odbojkarske igre v podrejenem položaju. Po dobri uri igre so se pred lepim številom gledalcev v nadaljevanje pokalnega tekmovanja uvrstile članice G.S.V. Ptuj, ki se bodo v osmini finala v gosteh pomerile z Ankaranom.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Mladi ptujski judoisti s trenerko Silvo Čuš
Članska ekipa Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj
20 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 5. novembra 2019
Futsal • Mednarodna tekma v Kidričevem
Španke »kampirale« na polovici Slovenije
V torek je v Kidričevem potekal zanimiv mednarodni športni dogodek, v tamkajšnji športni dvorani sta se v futsalu pomerili članski ženski izbrani vrsti Slovenije in Španije. Španke so ena najboljših reprezentanc sveta, tudi aktualne evropske prvakinje, v zelo lepem vzdušju so to potrdile tudi v Kidričevem in zmagale z visokih 0:11.
»Pred tekmo smo se zavedali, da nas čaka učna ura, visok poraz ni nobeno presenečenje. Španke so pokazale, zakaj so evropske prvakinje in ena najboljših ekip na svetu. To so drage učne ure, ki pa so velika naložba za prihodnost,« je po tekmi povedal selektor Slovenije Dejan Kramberger, podobnega mnenja pa je bil tudi njegov pomočnik, trener FC Hiša daril Ptuj Dejan Kraut.
Slovenke so le redko uspele prenesti žogo na polovico tekmic, kakšno priložnost ali dve pa so vendarle uspele priigrati. V sredo so se Slovenke in Španke pomerile še v Celju, tam je bila zmaga gostij nekoliko nižja, 0:7.
Tina Jesenovec: »Večina deklet nas igra 's srcem'«
Po tekmi v Kidričevem smo k pogovoru povabili Tino Jesenovec, sicer članico KMN Slovenske gorice. »Tekma je bila zelo težka, ne igramo pač vsak dan z evropskimi prvakinjami. Smo mlada reprezentanca, ampak smo se kar dobro držale. Lahko bi bilo še veliko hujše, a smo po hitrem zaostanku 0:4 stopile skupaj in se nato bolje upirale tekmicam. Bilo je še nekaj napak, a sem vseeno zelo zadovoljna z našo predstavo. Pred nami je še zelo dolga pot, da bomo morda nekoč prišle na takšen nivo, na katerem so Španke.«
Kako dolgo že igrate skupaj v reprezentanci?
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska ženska futsal reprezentanca se je v Kidričevem v prijateljski tekmi merila z evropskimi prvakinjami, Špankami.
T. Jesenovec: »Sama sem članica reprezentance eno leto, toliko časa je skupaj tudi večina teh deklet, ki sedaj na nek način tvorimo okostje ekipe. V zadnjem času se nam je pridružilo nekaj novink, nekaj deklet pa jih je tudi odpadlo - gre za proces sestavljanja ekipe. Večina nas je iz treh ekip, iz Vrhnike, Slovenskih goric in Celja.«
Kako si sploh začela s futsalom in kako se dekleta vključujete v tekmovanja?
T. Jesenovec: »Že do malega sem z brati in ostalimi sovaščani igrala nogomet. Enkrat so me povsem po naključju povabili igrat v eno ekipo na Vrhniko, tam pa se je potem začela moja resna pot v futsalu. Če primerjamo ženske v nogometu in futsalu, potem je to še vedno velika razlika, veseli pa
me, da tudi v fustal prihajajo vedno nova dekleta in da se ustanavljajo tudi novi klubi. V ligi sicer vsako leto tekmuje pet ali šest klubov, tukaj bi si želela malo večjo konkurenco. Je pa kar težko usklajevati službo in treniranje ter igranje, a kjer je volja je tudi pot. Večina nas igra 's srcem', zato se tudi čas najde.«
Ženski nogomet doživlja v svetu izjemen napredek, na zadnjih svetovnih prvenstvih so bili npr. stadioni velikokrat razprodani. Je napredek viden tudi pri futsalu?
T. Jesenovec: »Tudi ženski nogomet je bil pred leti na nižjem nivoju, pa se je sedaj močno dvignil. Prav zaradi tega pričakujem, da bo sčasoma tudi futsal pridobival na veljavi. Španke so npr. že pro-
Judo • Franc Nasko, JK Gorišnica
»To je rezultat mojega dela«
Judo zveza Slovenije je konec oktobra trenerju Judo kluba Gorišnica Francu Nasku podelila višjo mojstrsko stopnjo črnega pasu, V. DAN. Franc je prejem visoke stopnje črnega pasu proslavil s svojimi najmlajšimi varovanci, ki so se svojemu učitelju mojstru senseiu
zahvalili za vadbo in pomoč pri napredku.
„Seveda sem vesel tega napredovanja, to je rezultat mojega dela, brez dela ni nič! Od mojega zadnjega napredovanja je minilo že deset let, zato sem imel možnost, da sem se potegoval za višjo stopnjo. Natančno sem popisal dosežke mojih varovancev v zadnjih desetih letih, 13-članska komisija je nato to
pregledala in ocenila, da so rezultati dovolj dobri za odobritev višje stopnje pasu. To je zame najvišje napredovanje, višje stopnje imajo le še vrhunski tekmovalci reprezen-tanti z izrednimi rezultati," je dejal Franc Nasko.
Slavljenec se je nato ozrl tudi v preteklost. „Dolgo časa je že minilo od mojih začetkov juda v Gorišnici. Bil sem pobudnik, da smo najprej
fesionalke, imajo močno ligo, v svojih klubih trenirajo dvakrat na dan ... Pri nas seveda ni tako, če treniramo dvakrat na teden in ob tem igramo še tekmo, je to že kar uspeh. Sem pa optimistična, da bo šlo v prihodnje na boljše.«
Jože Mohorič
1. ženska futsal liga
V ženski futsal ligi tekmuje pet ekip, po štirih odigranih krogih je na vrhu ekipa KMN Slovenske gorice iz Voličine. Na vrhu lestvice strelk so tri igralke vodilne ekipe, in sicer Tanja Vrabel (9 golov), Tina Jesenovec (8) in Jerneja Senekovič (7).
1.	SLOVENSKE GORICE 4 3 0 1 32:12 9
2.	ŽNK CELJE 3 2 10 13:6 7
3.	ŽNK VRHNIKA 3 111 9:11 4
4.	KMN SEVNICA 3 1 0 2 6:13 3
5.	ŠD KOŠANA 3 0 0 3 3:21 0
ustanovili judo sekcijo, pozneje pa leta 1986 tudi svoj klub. Imeli smo številne lepe trenutke, številni naši tekmovalci so v vseh kategorijah, od najmlajših do članskih, dosegali lepe rezultate in osvajali medalje na domačih in tujih tekmovanjih. Bili smo tudi redni udeleženci 1. slovenske lige, predvsem v času Petka, Marina, Kostevca, Kovačca ... Sedaj je naša realnost 2. liga, saj ne moremo konkurirati bogatejšim ekipam, ki si za ligaško tekmovanje poiščejo okrepitve. Še naprej pa se trudimo pri delu z mladimi, to je zagotovo na prvem mestu."
JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PAR117. KROGA, V SOBOTO OB 14.45: Rudar - Celje; OB 16.55: Maribor - Domžale; V NEDELJO OB 14.00: Triglav - Bravo; OB 16.45: Olimpija - CB24 Tabor Sežana; OB 19.00: Mura - Aluminij.
2. SNL
PAR117. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Krka - Drava Dakinda Ptuj, Jadran Dekani - Roltek Dob, Fužinar Vzajemci - Vitanest Bilje, Rogaška - Krško, Brežice Terme Čatež - Kalcer Radomlje, Gorica -Koroška Dravograd; OB 16.00: Nafta 1903 - Beltinci Klima Tratnjek; V NEDELJO OB 14.00: Brda - Koper.
Super liga
PAR112. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Cirkulane - Hajdina, Pra-gersko - Boč Poljčane, Bukovci - Stojnci, Apače - Zavrč, Gerečja vas - Markovci.
1.	liga MNZ Ptuj
PAR112. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Grajena AN pro - Skorba, Rogoznica Slofin - Središče, Podlehnik - Ormož; V NEDELJO OB 14.00: Gorišnica - Tržeč. Prosta bo ekipa Majšperk picerija Špajza.
2.	mladinska liga vzhod
14. krog: Drava Dakinda Ptuj -MB Tabor (v soboto ob 14.00).
2. kadetska liga vzhod
14. krog: Drava Dakinda Ptuj - MB Tabor (v soboto ob 12.00).
Liga U-15 vzhod
14. krog: Drava Dakinda Ptuj - Kety Emmi Bistrica (v soboto ob 11.00), Šampion - Aluminij (ob 17.30).
Liga deklet U-17
10. krog: Bar Ranca Ptuj - Radomlje (v soboto ob 10..00 v Grajeni).
Rokomet • 1. A SRL (m)
9. KROG, V SOBOTO OB 18.00: Krka - Dobova; OB 19.00: Maribor Branik - Butan plin Izola; OB 20.00: Koper - Slovenj Gradec; OB 20.30: Urbanscape Loka - Ribnica. Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 40:21, Gorenje Velenje - Trimo Trebnje.
1.	B SRL (m)
7. KROG: Drava Ptuj - Radeče Papir nova (v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt).
2.	SRL (m)
4. KROG: Škrjanc Jadran Hrpelje Kozina - Gorišnica (v soboto ob 19.00).
1. A SRL (ž)
7. KROG: Krka Novo mesto - ŽRK Ptuj (v soboto ob 19.00).
Odbojka • 1. B DOL (ž)
5. KROG: ŽOK G.S.V. Ptuj - Weiler Volley Zreče (v soboto ob 20.00 v Gimnaziji Ptuj).
Futsal • 1. SFL
7. KROG: Stripy - Hiša daril Ptuj (v petek ob 20.30).
Zimska liga malega nogometa
MNZ Ptuj razpisuje tekmovanje v članski in veteranski ligi malega nogometa za sezono 2019/20. Tekme se bodo praviloma igrale v športni dvorani CENTER. Termini igranja tekem bodo praviloma ob sobotah in nedeljah čez dan, začetek je predviden za 30. 11. 2019.
Članarina za tekmovanje v članski kategoriji znaša 300 EUR in jo je treba do 18. 11. poravnati na TRR MNZ Ptuj štev. 610000007493306, s pripisom »za ligo malega nogometa« (obvezno je pripisati »ime ekipe«). Članarina za tekmovanje v veteranskih ligah (nad 40, nad 50 let) bo določena na podlagi prijavljenih ekip. Najboljše ekipe bodo nagrajene s pokali in praktičnimi nagradami.
Izpolnjene prijavnice pošljite po elektronski pošti na mnz.ptuj@ gmail.com najkasneje do ponedeljka, 18. 11. 2019.
Jože Mohorič
		EžjCTHBfit'. ■1 "• -t y i \ i j/ --1 -^PS^^^^^iSyjt^ hje!!
	F.......r	
m	■BU "J	W V Hfl
		jwBBj^wl, - - jI
m		
m		
		
Mladi judoisti JK Gorišnica in trener Franc Nasko z diplomo V. DAN
Planinski kotiček
Javornik nad Črnim Vrhom (1240 m)
16.11.2019
IZHODIŠČE: zaselek Kampelc (na cesti Črni Vrh -Col)
SESTOP: Črni Vrh
TURA: nadaljujemo potepanje po vrhovih in točkah Slovenske planinske poti. Tokrat se bomo zaustavili na Javomiku nad Črnim Vrhom ter obiskali Pimatovo kočo. Javornik je na z gozdom poraščeni in redko poseljeni planoti Hrušici. Svoje ime je dobila po istoimenski utrdbi v antiki, imenovani Ad Pirum, ki je bila za časa rimskega imperija del zapore, imenovane Claustra Alpium luliarum. Glavni magnet sicer poraščenega vrha je razgledni stolp. Z njega se odpre razgled daleč naokoli. Zahodno so kot na dlani pobočja Trnovskega gozda s Čavnom in Golakoma. Ob jasnem vremenu vidimo tudi Jadransko morje. Severno se vidijo Julijci in bolj vzhodno zlasti vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. Od severa proti jugu najbolj izstopajo Idrijsko hribovje, vrhovi Škofjeloškega in
Polhograjskega hribovja in seveda prostrani gozdovi Hrušice. Proti jugu se vidijo Javorniki in Nanos. Na stebru stolpa je žig in poleg njega precej obrabljena kamnita razgledna plošča.
ODHOD: v soboto ob 6. uri s parkirišča pod gradom
PRIHOD: v soboto v večernih urah TEŽAVNOST: lahka označena pot, hoja s počitki traja približno 5-6 ur STROŠEK IZLETA: 25 EUR ROK PRIJAVE: torek, 12. 11., v pisarni PD PTUJ, preko spletne prijave ali osebno pri vodji izleta. Plačilo stroška izleta na TRR (SKLIC 20191116) ali v pisarni društva. Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade).
OPREMA: potrebna je oprema za sredogorje [dobri planinski čevlji, obvezna zaščita proti soncu in dežju, pohodne palice, hrana, voda ...]. Hrana ali kak pri-boljšek iz nahrbtnika. Lahko pa se okrepčamo v koči.
IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko s sovo-dniki
INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta tel. 040 754 499.
petek • S. novembra 2019
Šport, rekreacija
Štajerski	21
Zavod za šport Ptuj
Boks • Vida Rudolf Dejan Zavec Boxing
Po 13 letih začetek obnove igrišča z umetno travo
V10 dneh vsaj 45 rund sparingov
Foto: Črtomir Goznik
V tem tednu se je pričela obnova igrišča z umetno travo ob Mestnem stadionu na Ptuju.
Ta teden se je začela odstranitev dotrajane umetne trave na nogometnem igrišču na Ptuju. Nova bo predvidoma položena že do konca tega meseca.
V okviru projekta Prenova igrišča z umetno travo Ptuj, v katerem sodelujeta MO Ptuj in Zavod za šport Ptuj, se je v sredo začela odstranitev dotrajane umetne trave. Dela izvaja družba Lesnina MG, d. d. Odstranili naj bi jo še ta teden, v naslednjem tednu bodo nato poravnali obsto-
Bowling • Podjetniška liga
Tames redni del končal na vrhu, sedaj na izpadanje
Z 8. krogom se je končal redni del sezone v ptujski podjetniški ligi, kjer se igralci letos premierno merijo v novem sistemu tekmovanja. Po rednem delu sledi končnica na izpadanje, z najboljših položajev pa v njo startata ekipi Tames in VGP Drava, ki bosta v 1. krogu prosti.
Za zaključek rednega dela so tri
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 831, 2. Zvonko Čerček (Talum) 781, 3. Peter Vesenjak (VGP Drava) 773, 4. Matic Dokl (Spirala) 753, 5. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 748,
6.	Andrej Trunk (Tames) 746,
7.	Aleš Dajčman (Restavracija PAN) 720, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 714, 9. Mojca Metličar (Tiskarna Ekart) 708, 10. Jože Javornik (Gostišče Ir-šič) 707.
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Jani Kramar (Bowling center Ptuj) 817, 2. Damjan Ka-učevič (Bowling center Ptuj) 804, 3. Tadej Starčič (Spirala) 772, 4. Andrej Trunk (Tames) 770, 5. Robert Šegula (Tames) 768, 6. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 767, 7. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 740,
8.	Jože Vaupotič (VGP Drava) 728, 9. Darko Ferlinc (Restavracija PAN) 733, 10. Robert Kurež (Spirala) 727.
ekipe presegle mejo 2200 podrtih kegljev, najboljši rezultat so dosegli člani ekipe Bowling center Ptuj (2292), drugo mesto je zasedel Tames (2227), tretje pa Spirala (2211).
Med posamezniki sta dva igralca presegla mejo 800, oba iz ekipe BC Ptuj.
Na vrhu najboljših posameznikov lige je po rednem delu Gregor Miložič (Spirala, 191,8), sledijo pa Branko Kelenc (VGP Drava, 180,9), Črtomir Goznik (Radio-Tednik, 180,4), Jože Javornik (Iršič, 179,9) in Igor Vidovič (Tames, 178).
1.	TAMES	8 2227 13
2.	VGP DRAVA 8
3.	JURKEC TRANSPORT 8
20SS 206S 2292 2040
4.	BOWLING CENTER	8
5.	TALUM	8
6.	SPIRALA	8	2211	12
7.	RESTAVRACIJA PAN	8	2049	8
8.	GOSTIŠČE IRŠIČ	8	2004	6
9.	RADIO TEDNIK PTUJ	8	1965	4
10.	SKEI PTUJ	8	2089	11
11.	ELEKTRO MARIBOR	8	1997	5
12.	TISKARNA EKART	8	1836	2
13.	TOP - TECHNIK	8	1779	1
14.	SAUBERMACHER	8	1841	3
Pari 1. kroga končnice (Tames in VGP Drava se neposredno uvrstita v 2. krog), v ponedeljek ob 19.00:
Saubermacher Slovenija - Jurkec Transport, Top-Technik - BC Ptuj, Tiskarna Ekart - Talum; v torek ob 19.00: Spirala - Elektro Maribor, Restavracija Pan - SKEI Ptuj, Gostišče Iršič - Radio-Tednik Ptuj.
JM
Štajerski 1	rEi	INI	K
www.tednik.si			
Í3stajersk¡tedn¡k	, 1st	ajerskitednik	
ječe tamponske podlage, nato pa sledi vgradnja nove umetne trave zadnje generacije s certifikatom Fifa Quality Pro. Projekt naj bi končali do konca tega meseca.
Skupna vrednost investicije je 250.000 evrov, 100.000 evrov so si zagotovili iz Fundacije za šport in Nogometne zveze Slovenije, preostanek bo prispevala občina. „Zelo smo zadovoljni, da je prišlo do te investicije. Umetna trava na igriščih je uporabna približno 10 do 12 let, seveda ob primernem vzdrževanju. Ker je precej uporabnikov na našem igrišču, kot so šole, klubi itn., pa je bilo stanje že zelo slabo," pojasnjuje Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj.
Dženana Kmetec
Članica Dejan Zavec Boxing Vida Rudolf je ena najboljših slovenskih boksark, po uspehu na evropskem prvenstvu v Madridu (5. do 8. mesto) je edina slovenska kategorizirana boksarka mednarodnega razreda.
„Septembra, po vrnitvi iz Madrida, sem si vzela dva tedna odmora, nato sem začela bazne priprave. V oktobru sva s trenerjem Dejanom Zavcem v trening vpeljala nekatere nove elemente, začela sem aktivno delati tudi na psihološki pripravi, pri čemer mi pomaga odličen športni psiholog Matej Tušak. Dejan je na treninge pripeljal še dva odlična boksarja s Filipinov, ki sta na trening prinesla še nekaj nove svežine in drugačnega pristopa," je v uvodu dejala Vida.
Trenutno je na pripravah v Moskvi, kar je zanjo zelo pomembna izkušnja. „Že sam začetek je bil izjemen, saj nas je na letališču pričakala nekdanja odlična ruska boksarka Sofia Ochigava, prejemnica srebrne olimpijske medalje v Londonu ter dobitnica štirih medalj na SP in šestih na EP. Ruski boksarji so eni boljših na svetu in imajo zelo dodelane priprave. Tu v Moskvi imajo poseben športni center 'Moscow Olympic college N0.11, kjer trenirajo kandidati za olimpijske igre. Nastanjeni smo v velikem športnem kompleksu, kjer so različni prostori za treninge, fitnesi, sobe za bivanje, jedilnica, medicinski center ...," je bila glede vsega navdušena Vida.
Na pripravah je kar 60 boksark iz Rusije, Francije, Finske, Švedske, Italije, Belgije, Madžarske, Norveške, Latvije, Grčije, Slovenije in Črne gore. Tekom trening kampa imajo borbe in sparinge v različnih težnostnih kategorijah. „Na trening kampu vsaka borka v 10 dneh oddela vsaj 45 rund sparingov in borb s tekmovalkami v svoji kategoriji. Vse tekmovalke so odlično fizično pripravljene. V dopoldanskem času imamo tehnične treninge, kjer se posvečamo piljenju detajlov, gibanju nog, obrambi in kombinacijam. Treningi so zelo napor-
Vida Rudolf je trenutno na pripravah u Moskvi, kjer je med drugim spoznala Sofio Ochigava, dobitnico olimpijske medalje in številnih medalj iz EPinSP.
ni in skrbno odmerjeni. Zadnji trije dnevi so namenjeni borbam s tekmicami v svoji kategoriji," je iz Moskve sporočila Vida.
Po končanih pripravah v Moskvi Vido čaka domače državno prvenstvo v Mariboru, nekateri turnirji in borbe v okolici. „Letošnjo sezono se koncentriram predvsem na kvalifikacije za olimpijske igre v Tokiu. Kvalifikacije bodo marca v Londonu. Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti ravnateljici Glasbene šole Laško Rosani Jakšič za njeno podporo," je dejala profesorica violine na omenjeni šoli.
UR
Šport gluhih • ŠDG Herkul
Uspešni v Krakovu in Sarajevu
Konec oktobra sta bila mednarodna turnirja gluhih v futsalu in odbojki, prvi je potekal v Sarajevu, drugi v Krakovu.
V Sarajevu je potekal tradicionalni 13. mednarodni turnir v futsalu, na katerem je sodelovala tudi ekipa veteranov ŠDG Herkul. Prijavljenih je bilo osem ekip, tekmovali so v
dveh skupinah. Herkuli so po vrsti premagali MNK Galeb Rijeka (3:1), Gyor (3:0) in Tuzlo (3:0), v polfinalu pa so po kazenskih strelih izgubili proti ekipi iz Beograda (redni del se je končal 1:1). Sledila je tekma za 3. mesto, kjer so znova ugnali Gyor (4:1) in tako turnir končali na 3. mestu. Zlatko Grujič Polič je bil z 9
goli najboljši strelec turnirja.
V Krakovu je potekal mednarodni turnir v odbojki mešanih ekip, na katerem je nastopalo 8 ekip. Ekipa ŠDG Herkul je v skupinskem delu so ugnala Odra Raciborz iz Poljske z 2:0 (20:15, 20:7), tesno izgubila proti ekipi GSK NO Wien iz Avstrije z 0:2
(19:21, 18:20) ter za konec ugnala SK Neko Bratislava iz Slovaške z 2:1 (20:12, 16:20, 15:9).
Po 2. mestu v skupinskem delu tekmovanja se je v polfinalni tekmi srečala z neugodno ekipo SKN Brno iz Češke in po izredno napeti in borbeni tekmi na koncu izgubila 1:2 (12:20, 20:13, 13:15). V tekmi za 3. mesto je zbrala dovolj moči za uspeh proti ekipi iz Vilniusa iz Litve z 2:1 (18:20, 20:13, 15:10).
UR
Odbojkarska ekipa ŠDG Herkul je odlično nastopala na turnirju na Poljskem.
Ekipa veteranov ŠDG Herkul je na turnirju v Sarajevu osvojila 3. mesto, Zlatko Grujič Polič (desno spodaj) pa je bil ob tem najboljši strelec turnirja.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 29. oktobra 2019
ZNAMKA LETNIK CENA«			, OPR.	BARVA
CITROEN C 4 CACTUS 1.2 VTI	2017	10.990	SAMO 42.580KM, ODLIČEN	MODER
CITROEN C-ELYSEE 1.6 Vti	2013	5.480	ODLIČEN, MENJAVA, OBROKI	KOV. ZLATA
DACIASANDEROSTEPWAY	2014	7.990	SAMO 43.600KM, ODLIČEN	BELA
FORD B-MAX 1.4 TREND	2013	9.290	SAMO 50.043KM, ODLIČEN	RDEČI
FORD C-MAX 1.6 TREND	2008	4.190	1.1AST., ODLIČEN, OBROKI	KOV. SV. MODRA
FORD FOCUS 1.0 EC0B.TREN0	2012	7.980	1.LAST., 16 COL ALUPLAT	KOV. RDEČA
FORD FOCUS 1.6 TDCLKARAVAN	2014	8.280	SLOV.SK-POTRJ ENA	BELA
FORD TOURNEO COURIER 1.5 TDCI	2016	13.490	SAMO 26.206 KM, TRAJN.	KOV. ČRNA
KIA SPORTAGE 2WD 1.6 IX FUN	2014	13.390	83.921 KM, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 307 1.616V	2006	3.690	ODLIČEN, MENJAVA, OBROKI	KOV. OPEČNA
RENAULT CAPTURTCE 90 ENERGY	2014	10.890	51.197KM, ODLIČEN	KOV. ORANGE
RENAULT MODUS 1.216VDYNAM.	2010	5.990	36.806KM, TRAJN., MENJ.	KOV. SREBRNA
SKODA FABIA MONTE CARL01.2 TSI	2013	8.990	ODLIČEN, ČRNA STREHA	BELA
SKODA RAPID 1.2 TSI ACTIVE	2016	11.990	ODLIČEN,TRAJN., MENJAVA	KOV. SREBRNA
VW GOLF SPORTSWAN 1.6 TDI, AVT	2017	17.990	SAMO 3.720 KM, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
VOLKSWAGEN TOURAN 1.6 TDI COMFORTLINE	2012	10.200,00 €	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
CITROEN C31.616V SX	2003	1.450,00€	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
OPEL MERIVA 1.416V ENJOY	2007	3.450,00 €	KLIMA	K0VT.SIVA
BMW 116 D	2015	14.900,00 €	33.429 PREV.	BELA
DACIASANDER01.4 AMBIANCE	2010	3.640,00 €	63.299 PREV.	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI DYNAMIQUE	2013	6.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCIPRIVILRGE LUX GRAND	2010	4.400,00 C	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
OPELZAFIRA 1.7 CDTI FAMILY	2014	7.290,00 €	7 SEDEŽEV	KOV. SIVA
CHEVROLET CRUZE 1.616VLS+SW	2012	6.700,00 €	54.027 PREV.	BELA
OPEL MERIVA 1.616V ENJOY	2007	2.650,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPELZAFIRA 2.2TD COMFORT	2004	2.190,00 €	7 SEDEŽEV	KOV. ČRNA
OPEL MOKKA 1.6 CDTI	2016	12.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI STYLE	2013	8.990,00 €	PRVI LAST.	KOV. RJAVA
PEUGEOT 20081.6 EHDI ACTIVE	2013	9.600,00 €	PRVI LAST.	KOV. RJAVA
PEUGEOT 2071.4ITRENDY	2010	4.250,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31.4 HDI ATTRACTION	2011	4.250,00 C	KLIMA	BELA
ŠKODA FABIA 1.2 TSI AMBITION	2012	4.990,00 €	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1.6 TDI PLUS LIFE	2013	9.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO S INTENSIVE	2016	9.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
ŠKODA OCTAVIA 1.6TDI ELEGANCE COMBI	2014	9.400,00 i	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Program TV Ptuj
9. in 10. novembra 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Poti v neznano s svetovnim popotnikom Zvonetom Šerugo; Spoznajmo daljne dežele Afrike in Azije; Odkrivamo poti in ljudstva Vietnama; Med plemeni Etiopije, prvi tujci v tej deželi; Raziskujemo prostrano Kenijo in Burmo, nacionalni parki, nepopisna doživetja; Indija, dežela kontrastov, med nenavadnimi ljudstvi in svetimi živali; Potujemo po eksotični in fotogenični Indoneziji; Pod lipo 2019: Območno srečanje odraslih folklornih skupin v dominikanskem samostanu Ptuj; Folklorna skupina veterani Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, Folklorna skupina Vinka Koržeta, veterani Prosvetno društvo Cirkovce, Starejša folklorna skupina Folklorno društvo Lancova vas, Folklorna skupina Kulturno društvo Rogoznica. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
SP
00:00 Video strani
08:00 Meddržavni Koncert v Munetindh 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 Polka in Majoika 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Srečanje ljudskih pevcev v Zavrcu programski NAPOVEDNIK 20:00 Oddaja i2 občine Gorišnica 21:30 Astro - v Živo —00:00 Video strani
08:00 Oddaja i* občine Markovci 09:10 Ptujska kronika 09:30 GOl Avt
10:00 Srečanje ljudskih pevcev v Za vrču 12:00 Seja sveta Markovci - ponovitev 13:30 Video strani
18:00 v MajSperku pojemo m igramo 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka 23:30 Video strani
123:00 Video strani
program V ŽIVO tudi preko spleta; www.siptv,si
00:00 Video strani 05:00 Otroški piogram 09:00 W tet glasila Najdihojca 11:00 Knjiga Marije Kolednik Čmla 13:00 Oddaja iz občine Domava 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Destrnik - oddaje iz preteklosti 13:00 Srečanje ljudskih pevcev v Zavrcu 20:00 Oddaja ¡¿občine Starše 22:00 Video strani
Uredništvo: www.yptv.si
02 754 00 33; info@$iptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340
00:00 Video strani 08:00 Knjiga pravljic na OŠ Videm 09:30 Ptujska kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Knjiga Marije Kolednik Črnila 20:00 Oddaja fz občine Markovci 21:30 Markovci - Oddaja iz preteklosti 123:00 Video strani
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
m/L
031688777 ^^^^a^^Z Q www.vrata-tuning.si	--i—
Pro SIGMA
ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE
PREDNOSTI ZA VAS:
•	številni zadovoljni kupci,
•	monolitna izvedba,
•	20 - letne izkušnje,
•	poštena cena in kvaliteta,
•	Made in Germany,
•	do 35 let garancije.
i
PREDNOSTI ZA VAS:
(((•080 88 55)
•	energetska neodvisnost,
•	10- letne izkušnje,
•	plačate le razliko med
porabljeno in proizvedeno energijo,
•	Made in EU,
•	preprosta . in hitra izvedb«.
Mofe šOa ffinarnSn© DVA GORENJCA O ŠPARANJU
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dl i b.si
torek • 29. oktobra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva. Lahko v celem -dostavljena z gozdarskim kamijonom ali že kalana/razrezana polena. Za več informacij smo dosegljivi na tel. 041 610 210, g. o. z. d.-bio - les, Medved Vlado, s. p., www.gozd-bioles.si.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KMETIJSTVO
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
SPOMIN


29. 10. 2019 je minilo 10 let od smrti
13. 7. 2019 je minilo 5 let od smrti
Angele Frank	Maksa Franka
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM	IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM
POLJU 21B	POLJU 21B
Z žalostjo v srcu vaju pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižgete svečko in se ju z lepo mislijo spomnite.
Vajini najbližji
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, nihče ne ve, kako zelo boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre, svakinje, botre in tete
Milice Kramberger rojene Dajčman
S PLACARJA 65
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Metki Petek Uhan in sestri Majdi, internemu oddelku in oddelku intenzivne nege Bolnišnice Ptuj. Hvala Komunalnemu podjetju Ptuj, gospodu župniku, govorniku, pevcem.
Iskrena hvala za pozornost kolektivu Doma upokojencev Ptuj in Komunali Slovenske gorice. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAJAJO nesnice vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM race za zakol ali nadaljno rejo. Tel. 051 682 055.
PRODAM pujske od 30 do 40 kg. Tel. 764 52 31 in 070 337 564. Anton Toplak, Pobrežje 40.
PRODAM traktor Ferguson 39. Tel. 766 37 61 in 031 473 100.
KUPIM traktor zraven tudi njegove priključke ali brez. Telefon 041 680 684.
PRODAM tri bikce in eno teličko, simen-talce, stare 3 mesece, težke 150 kg. Tel. 031 532 785.
PVC okna, vrata, senčila
PRODAM 10 odojkov. Tel. 031 552 910.
PRODAM prašiče, težke od 25 do 100 kg. Tel. 041 370 954.
PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 031 845 522.
PICERIJA Slonček iz Prešernove 19 zaposli osebo za razvoz pic (lahko je upokojenec). Informacije 031 301 116.
Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostal si pri nas.
V	naših srcih za vedno ti živiš in kot angel varuh nad nami bediš.
V	SPOMIN Dejan Ivančič
PODVINCI 120C
Kar bilo je dano,
pred desetimi leti nam bilo je odvzeto, odvzeto vse,
kar nam bilo je najbolj sveto.
Hvala vsem, ki počastite spomin nanj z lepo mislijo, s prižgano svečko ali s poklonjenim cvetom postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Večno hvaležni, ker bil si z nami ..., zelo te pogrešamo.
Tvoji najdražji
NEPREMIČNINE
PRODAMO - HISO v MARKOVCIH, letnik 2008, v izmeri 117,7 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 824 m2 - center, bližina šole, vrtca. Cena: 200.000 EUR. ^DC/MAY Kontakt: 041 684 075 ▼ poEtovio ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
RAZNO
majda.segula@radfotednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radfotednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675.
ZBIRATELJU značk prodam okrog 100 kosov, stare so okrog 50 let. Telefon 040 721 946.
POLNA IDEJ
DOffll	ŠSriSi j
	rM
t™ r~a—^^ —	
	ppjjj
	
	IsrelSiSa
NAJLEPŠE JE DOMA!
Odlične ideje za vaš dom na 100 straneh! Predstavljamo nove TRENDE kuhinj
Na obisku pri Bebe Rexha
Kako izberemo pravo POSTELJNINO?
Izbrati pravo
ali umetno usnje?
Najlepše praznične DEKORACIJE
www.revijadom2.si
V SPOMIN
Denis Vogrinec
Na današnji dan pred štirimi leti si izrekel zadnjo besedo, si naredil zadnji korak in namenil zadnji pogled na ta svet. S sabo si odnesel vse barve tega sveta, vso svetlobo in upanje. Vse pričakovanje jutrišnjega dne je izginilo ...
Pogrešam te.
Mama
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Ne, ni res, da si odšla, nikoli ne boš. Z najlepšimi spomini boš za večno ujeta v naša srca ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Ane Karo
IZ BUKOVCEV 121 6. 4. 1945-17. 10. 2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njej v spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za izrečena sožalja in besede tolažbe, darovano cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in naj vas še naprej spremlja
njena dobrota.
Hvala.
Njeni najdražji
Ko pride čas, trenutek slovesa, takrat se vse umiri, ostane tišina.
ZAHVALA
Poslovili smo se od mame, babice in prababice
Neže Hojnik
IZ DORNAVE
Iskreno se zahvaljujemo vsem: sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Za darovane maše, sveče, rože. Zahvala g. župniku za obred in mašo zadušnico.
Posebna zahvala cerkvenemu zboru iz Dornave, ge. Mariji za molitev, DU Dornava.
Zahvala Domu upokojencev Ptuj in podjetju Mir.
Vsi njeni
Srce je onemelo,
tvoj dih je zastal,
a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Jere Prosenjak, rojena Lenart
IZ BRSTJA 11
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, ge. govornici, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete pesmi slovesa in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 8. novembra 2019
MSDIñ¡24
Ptuj • Novost v Domu upokojencev
Na večerjo k staršem
Ptuj • Izobraževanje starejših voznikov motornih vozil
Za večjo varnost v prometu
Svet zavoda DU Ptuj je pred nekaj dnevi sprejel nekatere nove cenike storitev, ki nimajo Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj je konec oktobra izvedlo brezplačno teoretično značaja socialnovarstvenih storitev. Med drugim so na predlog obiskovalcev dodali mož- in praktično usposabljanje starejših vznikov motornih vozil. Udeležilo se gaje 28 starej-nost večerje v domu za svojce stanovalcev. Cena 2,5 evra, bo dovolj za pokritje stroškov, ših voznikov.
Starejših voznikov je v prometu čedalje več. Prometna pravila in način vožnje se nenehno spreminjajo, vendar usposabljanje voznikov ni sistemsko urejeno. Z izvedbo projekta se omogoča dodatno usposabljanje starejših voznikov tako v znanju teorije cestnopro-metnih predpisov kot v praktični vožnji. Predavanje o cestnopro-metnih predpisih je bilo izvedeno v prostorih ZŠAM Ptuj. Na predavanju so bili udeleženci seznanjeni z osnovnimi pravili cestnega prometa s poudarkom na pravilih vožnje v krožiščih in po avtocesti. Po končanem predavanju so imeli udeleženci na razpolago šest vozil Šole vožnje Prednost z učitelji vožnje. Večina udeležencev je opravila praktično vožnjo po okoliških cestah in krožiščih.
Udeleženi starejši vozniki motornih vozil so bili z izvedbo projek-
Odslej lahko tudi svojci stanovalcev večerjajo v Domu upokojencev Ptuj.
Foto: zasebni arhiv
„Želimo utrjevati socialno mrežo, morda bo kdo prišel na obisk tudi zaradi večerje, pa nič zato, samo da pride k svojcu. S tem imajo tudi naši stanovalci višjo kakovost bivanja," je odločitev, da to možnost dodajo na cenik, predstavila direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički.
Tudi po mnenju sveta zavoda gre za dobro idejo, zato so tak
predlog soglasno potrdili. Z omenjenim zneskom, 2,5 evra, bodo pokriti zgolj stroški večerje. Za to potezo so se odločili na pobudo nekaj svojcev. „Predpostavljamo, da se bodo za to storitev odločali predvsem svojci in na ta način podaljšali čas obiska. Tako bomo ohranjali socialno mrežo stanovalcev, kar je tudi naša naloga," še dodaja direktorica.
Dom pa skrbi tudi za prehrano starejših na domu. V zadnjih letih je povpraševanje v porastu. Dogovore za dostavo kosil imajo s 70 naročniki, dnevno razvozijo okrog 70 obrokov, tudi ob koncu tedna. Kosila vozijo do 10 km iz Ptuja, tudi v Skorbo, Hajdoše, Markovce, De-strnik, večino pa po Ptuju z bližnjo okolico.
Dženana Kmetec
Izobraževanje starejših voznikov je bilo dobro obiskano. Večina udeležencev je opravila praktično vožnjo po okoliških cestah in krožiščih.
ta zadovoljni, želijo si nadaljevanja	ljevanju se bo projekt za starejše
takšnih projektov. K prvi izvedbi iz-	voznike nadaljeval v sodelovanju z
obraževanja so bili povabljeni člani	društvi upokojencev. Društva upokojencev Ptuj. V nada- Janez Strelec
Slovenija • Manj svečk za manj grobov
Z manj svečkami do 54.000 evrov
V akciji Manj svečk za manj grobov so do zdaj zbrali 54.226 evrov.
Zbrana sredstva bodo namenjena kritju stroškov zdravljenja, nakupu zdravstvene opreme in kompletov prve pomoči ter za reševanje ob poplavah ter z višin, so sporočili iz Fundacije Svečka.
»Projekt Manj svečk za manj grobov temelji na spoštovanju tradicije, da se našim pokojnim dostojno
poklonimo. Nič ni narobe, če zanje prižgemo svečo, če na grob položimo cvetje in se jih spomnimo na ta način. Nič pa tudi ni narobe, če namesto 15 sveč kupimo 14 sveč in kakšen evro namenimo za reševanje življenj,« je zapisal vodja akcije Primož Jelševar.
sta
Cos je k, dase»"	.„„„.mea,
žmaie «« »"»-Z;icopate senika.
,	■	ikuhmiiWdesetobrokovvroce
BdieenM^^rÍ;^.
■ denana jemomUaH—
Ker ni bil meden svojega denar) .)
A vnhe notisniln jabolko, ga m" Odkar je toa Adam11 med zobe po_____
Foto: Facebook
<x><xxxxxxxxx><x><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
o
a voc
Martinove prireditve bodo ta konec preplavile Slovenijo, skorajda ne bo kotička v državi, zlasti še v vinorodnih območjih, kjer se skladno s tradicijo ne bi poklonili novi vinski letini. Na Ptuju bodo ustoličili (okronali) novo vinsko kraljico, ki bo ob tej priložnosti prejela zapiske z vinskega dvora ptujskih vinskih kraljic.
Slovenski turizem še naprej beleži spodbudne rezultate. Samo v septembru je Slovenijo obiskalo več kot 600.000 obiskovalcev, ki so ustvarili nekaj več kot 1,5 milijona prenočitev, kažejo podatki Slovenskega statističnega urada. Med obiskovalci so v 77 odstotkih prevladovali tuji gostje. Ti so se najdlje zadrževali v Ljubljani, Piranu in na Bledu. Največ turistov je prišlo iz Nemčije (20 odstotkov), sledita Avstrija (9 odstotkov) in Italija (7 odstotkov).
Slovenijo v zadnjem obdobju vse pogosteje najdemo na vidnem mestu tudi v številnih popotniških vodnikih (portalih) kot priporočljivo de-stinacijo, ki jo je treba obiskati. Kanadski portal The Travel je slovensko kranjsko klobaso uvrstil na seznam desetih najboljših jedi, ki jo mora pokusiti vsak popotnik. Zagotovo je to znova priznanje slovenski kuli-nariki in tradiciji. Žal pa je tako, da jo bo popotnik težko našel na jedilniku katere od slovenskih gostiln, ki vse premalo ponujajo tradicionalne slovenske jedi kljub številnim poskusom na tem področju in različnim oblikam spodbujanja in promocije.
Na večjo mednarodno afirmacijo čaka tudi preurejeno staro ptujsko mesto pokopališče, spremenjeno v Park spominov. Za zdaj namreč še nič ne kaže, da bo dobilo mesto v mednarodnem Združenju evropsko pomembnih pokopališč, ki ima na svojem seznamu že blizu 150 pokopališč. Vodi ga direktorica mariborskega pogrebnega podjetja Lidija Pliberšek, ki je na čelu tega združenja od leta 2011. V Sloveniji so kot pomembna pokopališča doslej prepoznali ljubljanske Žale ter mariborski pokopališči Pobrežje in Dobrava; vsa tri so povezana v Evropsko pot pokopališč.
Trinajstega novembra bodo v Ljubljani razglasili prejemnike nagrad Gault&Millau Slovenija 2020. Drugi slovenski gastronomski vodnik prinaša nove vsebine in opise. Gastronomija je eden ključnih turističnih produktov aktualne turistične strategije Slovenije, ki je pomembna tudi zaradi leta 2021, v katerem bo Slovenija ponosna nosilka naziva Evropska gastronomska regija. Zanimivo bo izvedeti, komu se je s Ptuja uspe-
Slovenija ta konec tedna slavi nov vinski letnik.
lo uvrstiti v novi vodnik. V prvem sta bila Gostilna Grabar in vinar Bojan Kobal. Mira Šemič, diektorica Gault&Millau Slovenija, je zelo zadovoljna nad celotnim zbirom kakovostnih restavracij, vinarjev in manjših pivovarn, ki so se uspeli uvrstiti v Gault&Millau Slovenija 2020, ki vsebuje še opise turističnih kmetij in prepoznavne slovenske živilske izdelke. Vodnik prinaša fotografije Slovenije in doživetja, ki nosijo znak Slovenia Unique Experiences.
V enem prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali, kje na Ptuju je plastika sv. Florijana. „Ena Florijanova plastika stoji na Mestnem trgu, druga na Ptujskem gradu, tako tudi piše v strokovni literaturi. Flo-rijanov spomenik je tudi plastika," je povedal dr. Branko Vnuk iz PMPO, ki smo ga zaprosili za strokovno pojasnilo; večina je namreč v odgovoru napisala, da je plastika sv. Florijana le na Mestnem trgu. Nagrado bo prejela Mateja Horvat iz Stojncev. Danes sprašujemo, kje na Ptuju je imelo svoj sedež Prosvetno društvo Svoboda, ki je bilo ustanovljeno leta 1919. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. novembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje na Ptuju je imelo sedež PD Svoboda, ki je bilo ustanovljeno leta 1919?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Foto: Črtomir Goznik	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnlkova 3,2250 Ptuj.