Stov. 126.
SLOVENEC, đne I. junija 1924.
Stran 7.
»ka banka, podružnica v Celju; Jugoslovanska električna dclnilka družba Brown Boveri, podružnica Ljubljana (reprezentant Rudolf Stcbi); Tekstilbazar, družba z o. z. v Ljubljani (poslovodja Karel Vokač); trgovina s špecerijskim blagom Vinter & Zupan, Ljubljana: Samotna tovarna, družba z o. z. v Storah.
g Obfioi zbori. »Slavija«, Jiigosl. zavarovalna banka v Ljubljani, 11. junija; Sirojilna lesna in kemična industrija, d. d., na Polzeli, 12- junija 1921; Trboveljska premogokopna družba dne 1?. junija na Dunaju.
g Znižanje diskontne obrestne more v Čeiko&lovaikL Bančni urad Češkoslovaškega finančnega Ministrstva je znižal z dnem 28. maja obrestno mero za eskontiranje menic ia
vrednostnih papirjev od 6H na 6Ж. Obrestne postavke za lombardna posojila ostanejo ne-Izpremenjena. — Potem ko se je eskomptna obrestna mera 28. januarja letos znižala od 5W in 5% in lombardna obrestna mera od 7 И do 8 na 7 do 7Ц, i« bil bančni urad prisiljen. 10. marca v zaščito valute zvliatt ca-kontno obrestno mero za poldrug odstotek. ; lombardno pa 1 odstotek zvišati Ker so se pa razmere izboljialc, je bančni urad sedaj znižal dhkoruno obredno mero za pol odstotka.
i Trgovska pogajanja t Avstrijo. Iz Belgrade poročajo, da je trgovski minister imenoval komisijo v svrho pogajanj za sklenitev trgovske pogodbe z Avstrijo, ki se bodo začela začetkom junija na Dunaju.
ProsveSa.
Dr. Joža Glonar:
Svantovit !n Svarožič, Rujana in Retra.
Eno najzanimivejših, pa tudi najbolj zapletenih poglavij iz starejše slovanske zgodovine, ki jo označeno z zgoraj navedenimi Štirimi imeni, se je v zadnjih letih vsaj deloma in na zanimiv način pojasnilo. K. Schuchardt, ravnatelj prehistorijskega muzeja v Berlinu, ki so jo v zadnjih letih posebno zan'mel za nekatera sporna vprašanja slovanske nrhelogtje ln zgodovine, je osredotočil to evoje zanimanje na dva problema: 1. oli je mogoče dognati lego slavnega svetišča Svantovttovega v Arkonl, na otoku Rujanl, in 2. aH se da dognoti, kje Je stala nič manj slavna Retra, versko središče LJutičev s slavnim oraklom boga Svarožiča-Radgogta. V to uamen je organiziral obširna Izkopuvauja na — sicer nespornem — kraju, kjer jo po tradiciji stalo Svantovitovo svetišče, kakor tudi na mestu, kjer je bilo po njegovem treba iskati Retro. Rezultate teh svojih izkopavanj je podal v dveh predavanjih na sejah berlinske akodemlje in jih je tudi priobčil v njenih publikacijah. Znani elovanski arheolog, profesor praške univerze L Nied e r 1 e, jo o teh Schuchardtovih spisih v najnovejši številki praškega slavističnega lista »Slavia« napisal svoje kritične opazke.
Kar se tiče prvega vprašanja, pravi Niederle, je Schuchardt imel delo olajšano s tem, da je bil kraj, kjer je nekdaj stala Arkona in v njej Svantovitovo svetišče, vsem obiskovav-rem Rujane dobro znan, in da torej ni bilo treba drugega ko prekopati ves polotok ar-konskega gradišča, ki ni bilo veliko ki jo s še danes vidnim okopom ločeno od ostale zemlje. Res jo v letu 192'2 dosegel uspeh, ki ga je pričakoval. Našli so se temelji samostojne stavbe kvadrntičnega tlorisa s stranico 20 m; ta stavba je bila Svantovitovo svetišče, ker so so v sredi temelja našli sledovi čve-terih stebrov in med njimi poseben temelj, sestavljen iz velikih kamenov, ki ni mogel biti drugega ko podstavek zn kip Svantovlta, ni an iz zgodovine. Celega temelja stavbe ni bilo mogočo odkriti, ker je del zemlje, na kateri je stala, že izpodjedlo in odkruštto morje; ostalo pa je dovolj, da se je lahko dobila popolna in pravilna podoba.
Ta uspeh je podžgal Schuchardta, da je Sel iskat Svarožičevo Rntro. Ta problem zaui-ma zgodovinarje že od I. 1510.; kako zamotan je, se vidi na tem, do so išče Retra v kakih 20 krajih na Meklenhurškem. Kriva so tega zgodovinska poročila, ki jih podajajo o Retri Dietman iz Mersehurga, Adem iz Bremena in Helmold in ki si v marsičem nasprotujejo. Različno bo opisuje lega Retre, različen je opis mesta in svetišča sa.uega, tudi v imenih se kažejo precejšnja nasprotja. Tako provi n. pr. Dietmar, da je bogu ime Svarožič, mestu pa Riedigost, Adam p« poroča, da se je tam če-sčeni bog Imenoval Rodigast, mesto pa Re-thra. Schuchardt jo sledil splošnemu mnenju, ki jemlje Dietmanovo poročilo kot najstarše in najbolj verjetno in je začel iskati staro slovansko Retro na bregu Lurinskega Jezera. Res je našel tcmeljo gradišča, cbdanega z okopom, s tremi vratmi, nad katerimi so dvigali trije stolpi in v sredi tega gradišča je našel Iz prodca nasipan štirikoten, kakih 15—20 motrov širok temelj, v katerem ве mu je odkril temelj svetišča Svarožtča. imenovanega tudi Radegasta. To odkritje v letu 1П22 ln 1023 je njegovo hipotezo iz prejšnjih let spremenilo v trdno prepričanje.
Tako daleč nm Niederle ne sledi, dasi sicer v polnem obsegu priznava pomembnost njegovega odkritja. Odkrito gradišče si sicer v marsičem «trinja z Dietmarjevlm opisom, vendar pa Adamovega opisa nc smemo zavrniti kot manj zanesljivega in mauj vernega. Adamov opis ima mnngo podrobnosti, ki jih no moromo označiti samo kot njegove lastne izmišljotine; še ko je Adoin živel, je bila Retra kot versko erediSČ-o In glavni orakol tn-mošnjth Slovanov daleč okoli znana, kar Adam sam izrečno pravi. In ravno v zadnjih lotih Adamovega življenja je Igrala Retra važno vlogo v bojih slovanskih Ljutičev z Nemci. Ko jo je 1. 1068. poni»il škof Rurkhardt iu se je zmagonosno na Svaro-žičevem konju vračal v Halberstadt, se je glas o Retri raznesel pač po celem Polabju enako kakor dve leU prej. ko so v Bvetišču v Retri Ljutičl Svnrožiču Žrtvovali glavo škofa Janeza iz Marienburga. SIcer se ne ve, ali je Adam ob teh dogodkih še ftiviH. toda znani so morah biti Helmoldu, ki
je v svojem poročilu odvisen od Adama in ki je Adamove podatke lahko kontroliraL.
Tudi sicer je Niederle precej skeptičen, Iter ga ne zadovoljujejo arheološki izsledki. Temelj za tempol v Srhuchardtovi Retri ni tako brezdvomen kakor, jo na Rujani, tudi nasprotuje bornost arheoloških najdeb velikemu slovesu evet'sča, kl je na vsak način moralo biti bogato. VpraSanie je na vse zadnje tudi, ali opisujeta Dietmar in Adam leto svetišče, saj pravi Dietmar sam, da ima po onih krajih vsaka pokrajina svoje svetišče. Zoper B'Otmare, na katerega se Schurhardt sklicuje, po govori dejstvo, da je našel Schuchardt v fasadi samo ostanke enih vrat, Dietmar pa govori o dvojih. Svojo sklepno sodbo formulira Niederle na ta način, da no odklanja a priori Schuchardtovcga odkritju, samo da je nasproti njemu v precejšnji meri skeptičen.
Pofeben odstavek je posvetil Niederle zagonetni zamenjavi Imen mesta in boga pri Dietmarju in Adamu. Na podlagi tega je energični Brückner Radigosta sploh črtal lz slovanske mitologije in pokazal Niederla za to, da je v svojo slovansko mitologijo sprejel »Svarožiča s priimkom Redigosla<. Ravno tako misli Brückner, da et je Adam ime kraja Retra kratkomalo izmislil. Niederle pravi, da sledi Dietmaru glede imena kraja, ki jo nastalo na ta način, da so Ljutičl svojega Sva-rožiča Imenovali Radigosta, kar je v ustih nemških poročevalcev postalo počasi nekako krajevno ime. Retro sama je bilo kot versko središče daleč naokoli tako znana, da ei Adamu pač ni btlo treba izmišljevati zanjo kakega posebnega imena. Razliak med obUko »Retina < in »Redigost* izhaja iz dejstva, da so nam ta slovanska imena sporočena v oblikah, ki so jih nemški poročevalci težavno z ušesi zajeli iu še težavneje zapisali. Eksistenco Retre pa dokazujejo tudi še drugi od Adama neodvisni anali, ki poročajo o njenem porušo-nju; v njih so imenuje >Rhcda<.
R. Stoječ:
Flavta.
V zadnjem času smo Imeli v Ljubljani dvakrat priliko slišati koncerte na flavto ob sprcmljevanju klovirja odnosno kvarteta, oziroma brez spremljevanja. Bilo je to enkrat na mladinskem predavanju dne 27. aprila In drugič na koncertu francoskega kvinteta dne 20. oprila 1.1. Nimam namena podotl kriltko o teh nastopih, hočem pa spomniti na posebnost tega instmmenta, ki je eden najnežnejših, kar jih danea poznamo.
Njen obseg je od h do c*, pri čemur je omeniti, da se ais', h* in c* le retiko rabijo, ker jih ni vedno mogoče podati z absolu.no sigurnostjo in čietoto. Tudi h, c1 in eis1 se iz-ogiblje zlasti v hitrejših pnsa/ah, ker so potrebni prijemi dokaj nerodni. V vsem ostalem obsegu — o tem nas jo prepričal Francoz Reue Le Roy — more biti flavta ncf.na, sladka, elegična, zna pa biti tudi izrabita, skratka se more na tem instrumentu podajati vse ni-janse človeškega razpoloženja od jeze tja do superlative srčne miline. Seveda je v vsem tem obsegu noporabljiva tako v »forte« — kot »pianissimo« — mestih. Gibčna ln urna je kot vijolina, da mestoma še urcejša od nje, tako da ji jo enakovredna vrstnica v orkestru.
Kako nam je igral n. pr. Franoqz Reue Le Roy! Tega igranja bi se ne dalo reproducl-rati na vljolini z istim čutom, z isto muogo-barvnosljo v izražanju. V tem pogledu pač prekaša flavta vijolino, kar je pa končno kot pri vsakem drugem instrunin.tu odvisno od dobrote instrumenta in od dobrote igralca.
Reue Le Roy je imel srebrn Inatrument. Lop jo bil za oko, toda po glasu boljši bi bil lesen Instrument, kajti lesa le ue nadomesti niti najfinejša niti najdragocenejša kovina.
Flavia je pri nas zelo nepoznan Instrument in smelo trdim, da še vsi glasbeniki, ki bt morali poznati vsak instrument po vseh svojstvlh, ne poznajo flav lo. Tako n. pr. je bilo kritika flavte v >Slov. Narodu« od 20. aprila t. 1. popolnoma zgrešena. Orisal jo pač flavto, predno jo je slišal.
K temu seveda pripomore dejstvo, da so dobri flavtisti silno redki. Neopravičeno eo smatra flavto nekako kot instrument drugo vrsto. Temu pa ni tako t Flavta ima povsod vodilna mesta, kot n. pr. vijolina in ne zaostaja za njo nikjer, nasprotno jo, kot je zgoraj omenjeno, še cclo prekaša v možnosti izraažnja čustev. Zato bi bilo le želeti, da bi se današnja mladina posvetila poleg drugih orkestralnih instrumentov tudi flavti, da bi bUl tudi
nail domačini dobri orkestralni glasbeniki oziroma še celo solisti ln da hi se ne bilo treba tozadevno oslanjat edino na tuje, čeprav po večini bratske narode. K temu bi pripomogle večkratne slične prireditve, kot so bile one »Glasbene Matice« in francoskega instituta ln pa mladinska predavanja gospoda prof. Je-гаја, kl so po mojem mnenju ravno v pogledu vzgoje glasbenikov ln še posel'oj v nogledu duševne vzgoje mladine neprecenljive vrednosti.
pr Spored IV. koncerta jugotlovonske komorne glaibe, ki se vrši v ponedeljek, dne 2. junija ob 8 zvečer v Filharmonlčni dvorani. Stevo Hristič: Lastavica; Koeta Manojlovlč: Moja draga; Miloje Milojevič: a) Zonosni Čas, b) Japan. Poje g. Julij Betetto. Stevo Hristič: November; Kosta Manojlovič: Tužnn pjesma; Stevo Hristič: Moma na pendžeru (narodna); Milojo Milojevič: Zvona. Poje gdč. МШгл Priča. Milojo Milojevič: Quatre mor-ceau, pour Piano op. 28, Igra na klavirju g. prof. Janko Ravnik. Peter Konjevlč: Aman djevojka; Mtloje Milojevič: Herceg. uspavanka; Peter Konjevlč: a) Dude, mori, Dude, b) Povela je Jela, narodne pesmi, poje gdč. Milica Priča. Peter Konjevič: a) Sunce bi sja-lo, b) Of, aman, aman, c) Kaloper Pero, Č) Devet godina, d) Ruse kose. Narodne pe-•mi poje g. Julij Betetto. Sedeži so razprodani v abonmaju, stojišča pa se dobe v Matični knjigarni. Istotam bo dobi podrobni spored z besedilom.
pr Ra »stava. Kakor smo zvedeli, bosta sredi junija otvorila svojo razstavo v umetniškem paviljonu aknd. slikar Franjo Sterlč, vodja umetniške šole »Probuda«, in akad. kipar profesor Al. ReptČ. Razstavo bodo tvorile flike-portretl ln dela iz plastike, na kar že danee opozarjamo na-k) umetnost ljubeče občinstvo.
pr Marija Kmetova v feščinl. Znani prevajalec iz slovenščine dr. Bohuš Vyblral je prevedel knjigo Marije Kmetove: >Helena< v češki jezik. Knjigo je založil J. F. Buček v Proslejove.
pr Zagrebška opera r Dalmaciji. Te dni gostuje v Dalmaciji zagrebška opera. Na programu so «Prodane nevesta«, »Carmen«, Rl-goletto«, »Boheme«, »Tosca«, »Madame But-terflay« fn balotl. Dalmatinska publika je nad izvajanjem navdušena.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Nedelja, 1. junij: »Paglavka«. Izven. Pendeljek, 2. junija: »Kamela skozi uho sivanke«. Red F.
Torek 3. junij: Ob 3 popoldne: »Mogočo! prstan«. Mladinska predstava za mladino kil kranjskega šolskega okoliSn. Izven. Sreda 4. junij: »Izgubljene duše«. Red A.
OPERA.
Nedelja 1. junij: »Manoo Lescauk. Ljudska pred-
stnvn pri znižanih cenah. Izven. PouJeljck 2. junij: Akademija ljubljanskega sokol-etva na korist ruskega sokolskega druživa. Izven.
Torek 8. junij: »Carjeva nevesta». Red B. Sreda 4. Junij: »Manon Lescout«. Red D.
Noilclja t Narodnem gledališču. V operi se poje Puccinijova »Manon Le*caut< In airor kot ljudska rperna predstava pri znižanih cenah. Za-čelek ob pol 8 zvečer. — Drama vpri/orl oh 8 zve.'er velezabiivno francosko veseloigro »Paglavka», ki je pri p'emijerl popolnoma uspela.
Msljoni.
Gospodje duhovniki! V imenu 30 milijonov poganov, kciikor jih veako leto umrje brez krsia, v imenu Gospodovem, ki je naročil: Pojdite in učite vse narode! In v imenu voše ljubezni do vernikov, kl bodo vero tem bolj ljubili, čim ve? bodo zanjo storili, vam kličemo: Vpeljujte in pospešujte Družbo za širjenje vero! To je najstarejša, pa tudi najmodernejša, največja, pa tudi najširokopo-temejša misijonska družba I Je najbolj katoliška, ker združuje vse narode ln slojo v podporo vseh tnisijonov; je člen cerkvcncga organizma samega; dela tudi iz laikov upodole; budi plemenito tekmo z organizacijo skupin; ima srečen nabiralni način, ki od posameznika malo zahteva, pa rodi velike uspehe! Zato hoče sveti oče in neročajo škofje, naj se vpe-ljc po vseh župnijah sveta t — Škofijsko vodstvo v Ljubljani Jo ta teden razposlalo vsem župnijam Družbene tiskovine (knjižnico, letak, sprejemaice, položnico), kl Vam bodo dale dosti pojasnila o Družbi za Sirjenjo vere. Ce boste teh tiskovin so rabili, nam sporočite; zlasH sprejcmnlc bo bržkone primanjkovalo. Prosimo pa kar najlepše: Začnite takoj z organiziranjem, da bomo v počitnicah na prvem jugoslovanskem misijonskem tečaju imeli kaj pokazati I Gospodje, ki ete pri verskih ali prosvetnih družbah, so z a pooblastilo obrnite na svojega župnika, ki sme po pravilih pooblastiti vsakogar, da bodo vaši člani takoj, ko jih vpišete, deležni odpustkov! — Družba za razširjenje vere, Ljubljana, Pred škofijo 12.
»STENICDL«
Najboljše sredstvo proti stenleam. — Glavna zaloga: A. KAN C. Ljub liana.
Iz katoliškega sveta.
KAT0LICAXSTV0 NA JAPONSKEM.
Japonska se počasi dvigu iz razvalin, ki Jih je napravil strahoviti potres, In tudi katoliške cerkve, miHiJoni in šole se že popravljajo.
Eden najvažnejših mieijonov na Japonskem spada h kougrcgarijl oo. M.nijnnistov. 2e pred 38. leti se je P. Heinrich, Francoz rodom Iz Alzacije, nastanil na Japonskem. Tu jo ustanovil štiri francoske srednje Šole, iz katerih so izšli profesorji, ki dane» učijo na univerzi v Tokiu, v visoki plomiškl šoli in v višji vojaški akademiji.
P. Heinrich pa ni samo razširjal katoliško vere, temveč tudi francosko civilizacijo iu znanost in je bil za to ponovno odlikovan.
Nekaj minut je zadostovalo koncem pro« šlega poletja, da sta postale »Jutranja zvezda« v Tokiju ln šola v Yokahamt kup razvalin. Fraucoska vlada je poslalu pomoč in v malo .belgijsko mesto Nivelles, kjer se nahajajo predniki francoskih oo. Marijonistov, so začeli prihajati darovi od vseh straui. Vaok mesec ohjavlja njih list »Marijin Apostol« (»L'Apft-tro de Marte, Nivelles, Boulevard des Аг-chersr) uove darove iz vseh strani sveta.
Ko se jo na Japonrkoni zvedelo, da so bili šolski zavodi »Jutranjo zvezde« uničeni, so se kljub splošni napuhu nesreči začeli zbirati darovi posebej za ta zavod in japonski letak je pisal, da bi bila za tokijske otroko težka škoda, če bi ta šola prenehala. Na tem letaku so bili mod drugimi podpisani trije mikndovi ministri, trije vseučlliški profesorji iu več visokih osebnosti iz političnih, pisateljskih, vojaških in finančnih krogov. Tako so zavzemajo na Japonskem za kulturno delo francoskih duhovnikov.
Ce primerjamo dana?'njo razmere z nek« danjimi, opazimo naravnost velikansko razliko. Pred osemdesetimi leti katoliški misijonar ni imel pravico stopiti na japouska tla. Dunea, ko se i^a Japonskoni cesar spet začenja po božje častili, morajo katoliški duhovniki najti, tako kot se jo to zgodilo pred petnastimi stoletji v Bizancu, prilagoditev, ki dopušča vernikom izvrševati brez malikovahtva državljanske formalitote tega bogočastja.
Niti nekdunje prepovedi, niti sedanjo tei-kočo niso ovirale teh Jupona v, da eo javno manifestirali za katoliške šolske zavode.
Le počasi so dvigajo ti zavodi iz potresnih razvalin: odprti so že srednješolski razredi za 625 dijakov iu ljudskošolski razredi za 552 učencev, in vsi ti so vzgajajo izključno v francoskem joziku. Treba bo pa še več kot .'500.000 yeuov, da so upostuvi ves zavod.
In vso tu velikansko kulturno delo je za« počel on francoski pater, kl je prišel iz Alzacije, zasedone od Nemcev. Tako je tokrat uro-pani del domovine pomagal razširiti kulturo in vero v daljni tujini.
Učiteljski vestpik.
PcdagoSko socijalni (etaj v Celju. Osrednji odbor Slomškove zvezo je skleuil prirediti v dneh 3., 4 in 5. julija t 1. pedag. socijalni tečaj v Celju. Zamišljen je tako, da bi se vsako dopoldne vršila predavanja, ]>opoldne pa bi imeli poučne Izlete v okolico. Dne 5. julija bi imeli tudi občni zbor »SI. zveze.« Da pa more osrednji odbor pričeti s pripravami za tečaj, je nujno potrebno, da se oni, ki so nameravajo udeležiti tečaja, takoj prijavijo pred* sedniku »Slomškove zveze«, t j. Ivanu Štruklju, nadučitelju na Viču. Vse podružnice »SL zveze«, ki bodo initio svoja zborovanja začetkom junija, opozarjamo, da se razgovore tudi na svojih zborovanjih ter naj delajo na to, da bode vsaka podružnica častno zastopana ш> pedag. socljalnem tečaju.
Nova najdišča platine.
V južnoafriškem Transvaalu je odkril rudar Adolf Erasmus veliko zaloge platine. Kopal je na prostoru, kjer so že prej iskali zlato in kosiler, pa nič dobiU. Sedaj je iskal kositer, pa jo slučajno zadel nu platino. Spet enkrat dokaz, kakšno vlogo ima slučaj in da, iščoč eno, dobiš drugo. Svet, kjer je Erasmus kopal, so proglasili prej, po veeh znakih Bodoč, za zlato po'jano, nato pa za zakladuioo kositra. Pa ni bilo ne enega no drugega. Erasmus si je pa mislil, morda bo pa lo kaj, in je iskal naprej. Ze pri prvih vhadih v zemljo je našel zrna zlata in neko rjavobelo tvarino, ki je pri izmlvanju ostala na dnu, tudi ko jo bilo zlato že izmito. Slišul je bil, da je edino platina težja kot zlato, in si je mislil, morda bo pa to. Obvestil je lastnika zemljišča, doli so stvar strokovnjaško preiskati in res jo bila platina. In «leor še v precejšnji množini. To je prvi slučaj, da so dobili platino v Južni Afrild. Takoj je nastalo več družb, ki bo začele z izkoriščanjem najdbe. Nahaja se pa uni kraj okoli ltfü kilometrov sevorno od Johamiesburga in se razteza nad 25 km daleč.
Z gospodarskega vidika je to odkritje veliko važnosti. Platina je najdragocenejša kovina; sicer jo dobova vsled zamotanih kemičnih procesov zelo draga, a se vendar izborno Izplača. Več kot polovico sedanje svetovno pla-tinske produkcije porabijo pri izdelavi dragih kamnov; povpraševanje po nakitju Iz platine je tako veliko, da jc dosegla ta kovina petkratno vrednost zlata, veliko več kakor pred vojsko. Doslej «o dobili največ platine v Drahi. aie vQiska crodukciiu telo oaiehla.