325
Deželni zbor kranjski.
4. seja 23. septembra. Govor gosp. Svetca o kranjski hranilnici.
(Dalje.)
Prašali me boste, častita gospoda, kake pravice pa vendar ima društvo, ker društvo je tukaj ia gospodari s premoženjem.
Moja gospoda! Društvo ni druzega, kakor oskrbnik tega premoženja, oskrbnik pooblaščen po postavodajalcu, pooblaščen s pooblastilom, katero je izraženo v hranil-ničnem regulativu in v hranilničnih pravilih; to je pooblastilo, po katerem se ima društvo ravnati pri oskrbovanji tega premoženja. Ali postavodajalec, ki je dal to pooblastilo društvu, si je pridržal za važne reči vedno nadzorovanje društva; društvo stoji pod vednim nadzorstvom , katero je v ta namen odločil postavodajalec. Dovoljujem si prebrati dotični §. 27. regulativa, ki se glasi tako:
„Alle Sparkassen unterliegen der Aufsicht der Staats-verwaltung, \velche sich hauptsachlich auf die unausge-setzte und sorgfaltige Ueberwachung ihrer Vermogens-gebarung und auf die genaue Befolgung der in diesem Regulativ enthaltenen allgemeinen und der in den ein-zelnen Statuten ertheilten besondern Vorschriften zu be-ziehen bat."
Toraj društvo je pod nadzorstvom izrečenim v regulativu.
Moja gospoda! Postavodajalec, ki je izdelal pravila, si je pa pridržal tudi pravico, da sme te pravila pre-narediti.
Omeniti moram še nekaj: postavodajalec namreč, kateri je izdelal regulativ, je ob enem ukazal, da se imajo pri vseh hranilnicah po tem regulativu ravnati. Dovoljujem si brati začetek tega regulativa, ki slovi tako-le:
„Laut Decretes der h. k. k. vereiuigten Hofkanzlei vom 26. September 1844, Z. 29.304 haben Se. Majestat mit Allerhochster Entschliessung vom 2. September 1844 das nachstehende Regulativ flir die Bildung, Einrichtung und Ueberwachung der Sparkassen mit dem Beisatze zu genehmigen geruht, dass sich klinftig nach diesen allgemeinen Grundsatzen ftir Sparkassen genau zu beneh-men sei; daher unter Einem die Einleitung getroffen wird, dass sich die hierlands bereits bestehenden Sparkassen in Laibach und Klagenfurt in Uebereinstimmung setzen."
Toraj postavodajalec je izrekel ukaz, da se imajo pravila ravnati po regulativu. Kranjska hranilnica je takrat obstala uže svojih 20 let in imela svoja pravila. Ta pravila so se vsled regulativa morala prenarediti in v soglasje djati z regulativom.
Postavodajalec si je tudi izrekoma pridržal pravico, prenarejati, kakor bo treba, pravila in paragraf, ki se na to ozira, je §. 31. glaseč se:
;,Die Landesstellen werden dariiber wachen, dass sich die bestehenden Sparkassen binnen Jahresfrist mit den Bestimmungen der gegenwartigen Vorschriften in Uebereinstimmung setzen. Sollten Ausnahmen sich als nothwendig darstellen, so sind dieselben hoheren Orts anzusuchen."
Toraj postavodajec ima pravico vsaki čas pravila prenarediti in dolžnost hranilnic je, svoja pravila po tej
326
prenaredbi vravnati. Hranilnice nimajo nobene pravice prenaredbam ustavljati se, one se morajo nepogojno podvreči ali pa nehati.
Sedaj pa vprašam, moja gospoda! kdo je posta-vodajec?
Tisti čas, ko je izšel regulativ, bil je vladar; državni vladar izdal je postavo.
Dandanašnji, odkar je državni vladar podelil svojim narodom ustavne pravice, pa je postavodavec vladar z državnim ali deželnim zastopom, toraj v tem primerljeji se ima s tem vprašanjem baviti, država ali dežela.
Pravice državnega zbora, moja gospoda, in njegovo področje, kakor Vam znano, določuje državni osnovni zakon v državnem zastopu od 21. decembra leta 1867., tam je področje državnega zbora označeno v točki 11. in sicer tako, da je vsaka agenda, ki spada pred državni zbor z imenom ali taksativno našteta.
Moja gospoda! in v tem taksativnem naštevanji ne nahajate nikjer hranilničnih zadev. §. 12. te osnovne postave pa pravi:
„Karkoli v predstoječem paragrafu ni pridržano državnemu zboru, to spada v področje deželnega zbora."
Toraj gospoda moja, očitno je, da hranilnične zadeve, zlasti prememba regulativa, spada v področje deželnega zbora.
Moja gospoda! Pa še drugi razlogi so, iz katerih jaz trdim, da regulativ in njegova sprememba spada v področje deželnega zbora, in to prvič: hranilnice imajo namen uboštvo zavirati, imajo namen zavoljo tega vživ-Ijati in množiti varčnost in delavnost in tako v okom priti revščini. No in to vemo iz lastne skušnje, da ubožne reči spadajo v področje deželnega zbora. Pa tudi po našem deželnem redu spada ta reč v področje deželnega zbora in to po §. 20.
Razložil sem Vam uže, da po svojem namenu je hranilnično premoženje deželno premoženje, ker je namen služiti lokalnim in deželnim namenom, namreč, dobrodelnim in občno-koristnim in §. 20. deželnega reda pravi:
„Deželni zbor skrbi, da se ohrani deželnih ustanov (domestikalno premoženje) in druga deželna imovina, katera je po svojem začetku ali po svoji odmembi lastnina kranjske Vojvodine, ter da se ohranijo zaloge in naprave, katere so se osnovale ali se zakladajo iz ustanovnih ali deželnih novcev."
Slišali ste, moja gospoda, da je iz tega ozira državna vlada tudi ustanove izročila deželi in tukaj za-stran reservnega zaklada imamo, kakor sem razložil, ravno te namene. Vpraša se zdaj, ko se vpelje deželno nadzorstvo zastran reservnega fonda, ali bo to morebiti kaj spodtakljivo ali neljubo državni vladi? Jaz mislim, nikakor ne! zakaj državna vlada ima ravno tisti namen, namreč čuvati nad tem , da se s tem premoženjem po regulativu in po pravilih ravna; in ako se vpelje deželno nadzorstvo, najde deželna vlada le nekega poma-gača pri tem poslu, ki je namreč ne zavira, ampak le podpira. Ali morebiti poreče kdo, da to ni lahko združljivo , da bi državna vlada in ob enem deželni zastop hranilnico nadzoroval.
Moja gospoda! Tukaj mi pride ravno na pomoč statut, ki ga je deželni odbor v sporazumljenji s slavno vlado izdelal za ,5Collegium Marianum" (veselost na desni); ta statut je ustanovljen v sporazumljenji z deželno vlado in v §. 15. stoji:
„Visoka C. k. deželna vlada kot ustanovno oblastvo, kakor tudi slavni deželni odbor smeta se vsaki čas, bodi-si osebno, bodi-si po kakem poslancu prepričati o stanji in notranji opravi sirotišnice, kakor tudi o telesnem in duševnem napredku ustanovljencev, o njihovem odgojevalnem in učnem vspehu, imata toraj pravico, da
zavod vsak čas ogledata, in da sta navzoča pri šolskem poduku in pri drugih opravilih ustanovljencev." (Klici na levi: Cujte, čujte!)
V motivih sem bral, da se je ta paragraf sprejel, da ne bo kake dvombe; pravi se, sicer se samo po sebi razume, da ima vlada nadzorstvo; ali da se ne bo mislilo, da se morebiti s tem, da deželni odbor nadzoruje, kaj hoče nasprotovati deželni vladi.
Moja gospoda!   Ravno tako je pri tem nadzorstva,
katerega moj načrt predlaga za reservni fond hranilnice.
Na dalje bo morebiti  kdo  rekel:   ali  društvo ima
vzrok pritožiti se zoper vpeljavo  deželnega nadzorstva!
Moja gospoda! Ne najmanjšega vzroka nima! kajti društvo je zgolj človekoljubno, popolnem nesebično, katero se ne sme nobenega krajcarja prisebiti, ampak ima vse to premoženje hranilnice obračati za namene v pravilih izrečene; in ravno to namerava deželno nadzorstvo, toraj zopet ni zadržka: eden drugemu bo šel na roko, da se namen popolnem in čisto doseže. (Veselost.) Moja gospoda! Morebiti bo kdo rekel! hranilnica bo trpela! — tudi to ne, deležniki hranilnični, tega sem prepričan, bodo od veselja zavriskali (klici: res je! res je!) ko bodo slišali, da je njih premoženje prišlo pod deželno varstvo, ko bodo zvedeli, da se jim ni bati nobene zgube pod deželnim nadzorstvom; in moja gospoda! jaz mislim, da bo to hranilnici služilo le v napredek (klici: res je! res je!) kajti gospoda mi ne bote zamerili, da tukaj omenim neke slabe navade, ki je delj
časa sem zavladala v hranilničnem društvu.
(Konee prihodnjič.)
4, seja 23. septembra.
Govor poslanca viteza Schneida o voznini na
južni železnici.
„Utemeljevati moram predlog, kateri je, skoro bi dejal, zadnji poskus, napotiti južno železnico — kajti zlasti o tej bodem govoril — do tega, da odstrani one krivičnosti svojih tarifov, s katerimi uže mnogo let preprečuje gospodarski razvoj na Kranjskem ter oneraogo-čuje stalnost naših gospodarskih razmer.
Vojvodina kranjska se je uže udala v to, da je vsled naprave železnic njen merkantilni pomen se znižal, da je cvetoča kranjska tranzito-trgovina in tovo-renje uže z davna postala gola legenda. Zarad tega smo se nadejali, da bode dežela, oškodovana v svojih življenskih koristih, vsaj odškodnino prejela po meri in napravi svojih železnic.
Toda tudi v tem oziru nam sreča ni bila mila.
Le ena tolažba nam je tedaj ostala, ta namreč, da, akoravno se železnice izogibajo najbolj obljudenim, naj-plodovitejšim in prometa potrebnim pokrajinam, bode vsaj glavno mesto in nekatera obrtna osredja imela dobiček od onih konstelacij, katera je ustvarila lokomotiva.
Še pred desetimi leti imeli smo na Kranjskem dobro razvito mlinarsko obrtnost, in bilo je videti, da bode tudi glavno mesto zopet pričelo svojo posreduje kupčijo, ki je časi bila vir blagostanja za Ljubljano.
Ali vse te nade je uničila tarifna politika onih železnic, katere režejo deželo, v prvi vrsti tarifna politika južne železnice.
Uže diferencijalni tarifi te proge so pred desetimi leti močno škodovali kranjski trgovini z žitom in mlinarjem kranjskim zaradi tega, ker so peštanski mlini svojo moko mnogo ceneje direktno pošiljali iz Budimpešte v Reko ali v Trst nego je bilo možno mlinarjem in žitnim trgovcem, kateri so dobili žito v Ljubljano ter potem pošiljali moko v Trst ali v Reko. Uže takrat se je Kranjska imela hudo boriti, kajti ogerski tekmec bil je na boljem za ^/,o kraje, pri vaganu in miliji, in naši
327
mlinarji morali so napenjati vse svoje sile, da so vzdržali konkurenco.
Ali lansko leto znižala je južna železnica posameznim ogerskim postajam, isto tako Trstu in Gorici, tarife v toliki meri, ne da bi se ob enem ozirala tudi na Ljubljano, da se je kranjska mlinarska obrtnija popolnem zadušila. Na ta način namreč nastal je tarifni razloček 197« do 66 kr. od 100 klgr. pri moki v Trst ali Reko; za toliko smo bili oškodovani v primeri z mnogo bolj oddaljenimi postajami Siskom, Kanižo, Barcsem in Budimpešto.
Prosili smo in prosili, a južna železnica vendar ni odpravila krivice, koja je provzročila poraz naše mlinar ske obrtnije.
Trgovinska zbornica in deželni zbor prosila sta vlado, da odpravi to kričečo neprimero, in slavna trgovinska zbornica je pred kratkem izročila svojo pritožbo oni enketi, ki se je imela posvetovati o železničaih ta-rifih, češ, da se vsled spremenljivosti železničnih tarifov kapitalisti na Kranjskem boje, nove obrtnije usta-novljati ob bogatih vodnih silah, katere imamo vendar v izobilji.
Kar se pa tiče lesne trgovine, opozarjam slavni deželni zbor na znameniti faktum, da stane vagon s 10.000 kilogr. lesa iz Ljubljane v Trst ali Reko 48 gold., med tem, da se za isti vagon ter isti tovor iz skoro dvakrat bolj oddaljenega Zagreba v Trst plačuje le 47 gold. 90 kraje.
In komur to ne dokazuje dovelj jasno, da se južna železnica nikakor ne briga za koristi naše dežele, temu naj povedo ubogi Dolenjci, da morajo od vagona lesa iz Krškega v Trst 60 gold., iz Sevnice, ki je vendar bližja Trstu, pa celih 70 gold. plačati, tako da skoro kaže, poslati svoj les^v Zagreb, ter stoprav od tod v tržaško pristanišče.  (Cujte!)
Nikdo mi ne more očitati, da pretiravam, ako trdim. A-a je Dolenjska s svojim lesom, kateri zlasti iz mo-kronoškega okraja tendira proti Sevnici, skoro po južni železnici in njenih tarifah, izključeno od najvažnejšega trgovišča In, ali ni tudi to čudno, da se ima na pr, ^a vagon lesa iznad Ljubljane, tedaj iz Zaloga 43 gld., iz Laz 44 gold. 8 kr., iz Kresnic 46 gold. 6 kr. plačati do Kormiua, iz Ljubljane pa, ki je vendar bližja, 48 gold.?
Pri tej priliki opozarjam tudi na lesne tarife ga-liške, kateri so še mnogo bolj ugodni.
Omenjati mi je tudi, da je visokočestiti član naše zbornice, naš kolega gosp. Karol Luckmann, uže pri zborovanji c. k. državnega želzničnega sveta navel celo vrsto tarifnih anomalij in dokazal različno postopanje pri tarifnih prednostih. Zlasti neka tržaška firma, za katero se baje skriva velika mednarodna firma, dobila je skoro samotržje z rezanim lesom iz Solnograda do Trsta, in to potom refakcije za tako ogromne količine lesa, da jih ne premore noben drug trgovec z lesom.
(Dalje prihodnjič.)
Iz 5, seje deželnega zbora kranjskega.
Odgovor gosp. deželnega predsednika na interpelacijo g. Luckmanna in drugov glede sklepov
kranjske hranilnice.
(Konec.)
Deželni šolski svet pa tudi nima nobenih izkazov, da bi mogel odgovoriti na ta vprašanja, zato je z ukazom z dne 16. junija 1883., št. 1106, sebi podložnemu €. kr. mestnemu šolskemu svetu naročil, naj mu prej ko možno preskrbi te izkaze. Mestnemu šolskemu svetu se je bilo pa tudi naročilo, naj kakor hitro možno  od mestnega zbora ljubljanskega poizve,  ali
misli in kako misli glede na neko od mnogo ljubljanskih meščanov podpisano peticijo do prihodnjega šolskega leta potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom za otroke nemške narodnosti napraviti ia odpreti. Dasiravno namreč hranilno društvo trdi, da hoče na lastne stroške napraviti in vzdržavati zasebno deško ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom, ki bi bila popolnoma tako uredjena, kakor javna ljudska šola ia bi po §. 72. državnega šolskega zakona nadomestovala občinsko šolo — se mestni občini ljubljanski ne more odrekati pravica, da sama napravi potrebne nemške ljudske šole, ker zlasti vsled ukaza gosp. naučnega ministra z dne 12. junija 1884., štev. 11.452, z ustanovo nemške zasebne ljudske šole nikakor ni oproščena dolžnosti primerno skrbeti za nemške šole.
Dozdaj C. kr. mestni šolski svet še ni izvršil naročila deželnega šolskega sveta. Vendar pa deželni šolski svet med tem ni hotel priganjati mestnega šolskega sveta, ker zbiranje naprošenih izkazov pač več časa potrebuje, in ker deželni šolski svet, kakor sem uže omenjal, ob enem z izkazi mestnega šolskega sveta pričakuje meritoričen sklep mestnega zbora, ker bi bil tak sklep, dozdaj nam je znan le nek protest mestnega zbora zoper omenjene hranilnične sklepe za deželno vlado, eventualno bistvene važnosti, kedar bo šlo za vprašanje,  ali naj se sklepi hranilnični potrdijo ali ne.
Ker se pa mestni šolski svet obotavlja, bode deželni šolski svet skrbel, da ga bo opomnil na njegovo dolžnost, da bo mogel potrebna pojasnila podati deželni vladi, ki se potem ne bo obotavljala vstreči želji gg. interpelantov.
Prestopivši k drugemu deželni vladi tudi v potr-jenje izročenemu sklepu kranjske hranilnice glede darila 50.000 gold. za napravo poceni stanovanj za delavce, moram opomniti, da je potrditev te reči zaradi tega v tesni zvezi s potrditvijo hranilničnega sklepa glede naprave nemške deške ljudske šole, ker bi potrditev zadnjega sklepa, ki bi hranilnici dajal oblast iz njenega rezervnega zaklada čez 100.000 gold. potrošiti, izbudila drugo resno vprašanje, se li morejo stroški drugih 50.0(X) gold. še strinjati s koristmi in pravicami pri hranilnici prizadetega občinstva, in ker društvo, kateremu se je obljubilo darilo 50.000 gold., še ne obstoji in tudi njegova pravila še niso bila izročena vladi v potrjenje. Pri teh okoliščinah v interpelaciji izražena bojazen, kakor da bi bila deželna vlada zadolžila natolcevanje, kakor da bi bila hotela vsled vpliva od slepe strankarske strasti podpihovane agitacije potrditev omenjenih hranilničnih sklepov kolikor možno zavleči, nima nobene podloge in opravičenosti, in deželna vlada prav lahko prevzame odgovornost za to, da teh sklepov dozdaj še ni potrdila.   (Dobro-klici.)