Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka t din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto UredniStve In uprava, Strotsmajerjev trg I. Telefon št. 73. Leto XXIII. Št. 47. Kratil, 28. novČinSirn 1930 Uhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*- dim, četrtletno 10 - din. škerbec Matija: Raščistimo osračje Tuintam sliSim začudeno zgražanje, da so nekateri delavci in delavke tako zmešanih pojmov, da smatrajo, da je to združljivo z njihovo vestjo in vero, da so v domači župniji člani Marijine družbe in katoliških prosvetnih društev, v Kranju pa so organizirani v marksistični strokovni organizaciji, ali pa glasujejo za marksistične kandidate pri volitvah za delavske zaupnike. Ce vprašaš takega delavca ali delavko, kje je organiziran, pa nekam v zadregi pravi; „V delavski organizaciji." Ko mu odgovoriš, da so na svetu tudi katoliške strokovne organizacije in da katolik ne more biti član marksistične strokovne organizacije, pa te pogleda nekam neverjetno. Toda nič čudnega ni, če so med neizobraženimi delavci tako zmešani pojmi, ko imamo celo med takozvano katoliško inteligenco zmešane glave, ki trdijo, da so za gospodarski marsizem, da so jim bližji marksisti, kakor pa katoliška skupnost, ki mislijo, da je možno hiti politično marksist, versko pa katolik. Nekateri so pač nepoučeni in je pač ozričje, v katerem žive, tega krivo. Ce jih poučiš, se kot katoliki otresejo tega ozračja. Drugi so pa že tako zastrupljeni, da »a s teboj kregajo, kakor da se jim dela velik« krivi«*. Ca jim povi*, da taki. stališče nikakor ni katoliško. V zadnjem članku »Enoume smernice'' sem omenjal neko debato s katoliškimi akademiki, v kateri je eden izmed njih na očitek, da taki pač nimajo pravega katoliškega duha, ki govore, da so jim bližji marksisti, kakor pa katoliška skupnost, odgovoril: „Politično so nam bližji." Prepričan sem, da je mladi mož v dobri veri izrekel te besede, ki pa jasno pričajo, kako okuženo z napačnimi nazori je ozračje, v katerem živi. Ko sem imel čast v beograjski ječi bivati skupno s komunistično inteligenco, je eden i*-md njih kot monstrum pripovedoval tole: Nu Ado Ciganlijo so pripeljali nekaj komunistov delavcev iz Slovenije. Razširjali so komunistično literaturo m so prišli v zapor. To so bili takozvani „javkarji". Z začudenjem pa je dotični komunist pravil, da so ti Ijndje Se — molili pred jedjo in zvečer. .Kakšni beda-koviči so pač to, ki mislijo, da more biti komunist še katolik in da more še 'moliti!" je vzkliknil. Res smešne figure so posebno taki inteli-genti, ki mislijo, da bodo mogli napraviti nekak kompromis med svojo katoliško vero in pa „gospodarskim, strokovnim, ali političnim marksizmom." Možno je bilo o tej zadevi še kako debu-tirati pred nastopom papeža Pija XI., ko je pa on izpregovoril jasno besedo, pa je postala za vsakega vernega katolika jjadeva jasna. Roma locuta, causa finita! Rim je govoril, za verne katolike bi moralo biti v tej zadevi konec debate. Zal pa pri nas te debate noče biti konec! V „Quadragesimo anno" Je papež Pij XF. jasno povedal, da med socializmom in krščanstvom ni kompromisa, ni premostitve. Katolik ne more biti socialist.. V drugi okrožnici „Divini Redemptoris" pa je ponovno glede komunizma razpršil vse dvome v tem oziru ko je zapisal: „Komunizem je nekaj bistveno slabega. Zato v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture." Komur je torej mar krščanske kulture in krščanske vere, ne bo sodeloval s komunizem, pa tudi s — komunisti ne. Kjer je torej v dušah živa vera evangeliju, kjer je kaj smisla za katoliško disciplino in pa kjer je kaj ponižnosti, tam bi 'morali oni, ki so bili do časa teh okrožnic drugačnega mišljenja, reči: „Mi smo bili pač na napačni poti, sedaj pa kot verni sinovi katoliške cerkve krenimo na pravo pot. ki nam jo je pokazal Kristusov namestnik." Marksizem je bistveno nekaj slabega zato, ker ima za svojo podlago materializem. To je vera v materijo, ki taji Boga, dušo iu nadna-ravno zveličanje. In ta materialistična vera Nemštvo pri na& Nemčija preseljuje nemške rojake iz vzhoda v nemško državo in v poljska področja. Oficielno je Nemčija javila vsemu svetu, da namerava preseliti svoje narodnjake tudi iz jugovzhoda. Ako bi se to zgodilo, bi bil problem nemštva tudi v naši ožji domovini ko-neČno rešen. Očividno je nemška država sprevidela, da se noben narod, ki biva sporadično pod drugo narodno upravo, ne more trajno vzdržati. Izgleda tudi, da se Nemčija hoče izogniti vsem bodočim sporom, ki bi se mogli razviti z drŽavami, v katerih se nahaja nemška manjšina. Seveda igra pri tem preseljevanju vlogo še drUg namen, ki je trenutno zelo važen. Na drugi strani se zdi, da se hoče prebivalstvo vse nemške države poenotiti. Ali se bo to Nemčiji posrečilo ali ne, nas toliko ne zanima. Mi posvečamo pažnjo le izselitvi Nemcev iz naše ožje domovine zlasti iz naše Gorenjske, Mi smo v dobrih odnošajih z nemško državo ter želimo v takih ednošajih tudi ostati. Ravno namera izselitve Nemcev nam daje najlepše izglede v bodočnost Priznati pa moramo, da nam v zadnjih letih ni bilo vseeno, kako so se ponašali nekateri naii Nemci. Rea je. da imajo Nemci m Gorenjskem precejšen kapital v podjetjih ter da so še danes močan faktor t gospodarstva. Pomisliti pa motamo, da smo živeli skoraj tisoč let pod nemško vlado ter da se je nemštvo v teih. tisočletju pri nas do svetovne vojne tako Okrepilo, da bi nam vsa narodna borba ne bila pomagala rešiti naroda, če ne bi SWi fce»ta.l *x.t*i*. i*J»i»>.ii. Vsa važnejša gospodarska podjetja so bila v nemških rokah, vsa važnejša uradniška mesta so bila zasedena po Nemcih ter se ji; slovenski živelj v mestih začel uveljavljati šele pred dobrim stoletjem in smo zavojevali našu slovenska mesta šele koncem preteklega stoletja. V našem gorenjskem Tržiču pa smo dobili slovenski občinski odbor šele v prvem desetletju tega stoletja. Ni čuda, da je bila pove zanost »emštva z našimi kraji tako velika, da tudi po ustvaritvi naše samostojne države mnogi Nemci niso ^<"*v.Vt» «*-J»tti iu \Jt>mu •»* (<», v. «"V«K ^c«riWaV> Četudi so mnogi trdili, da je to eelo oficielna politika Nemčije, se je hvala Bogu Izkazalo to za neresnično. Bila pa so taka znamenju, da so mogla tudi več ali manj poučenega državljana zmotiti. V ilt. :w*j *A jO Hi »r. f*iXČh **> *«£«*; *<-•<■¥,•'»•• ' fcMtl tflS-n* «*» bi* h V*- -V****!1 * Sami naši Nemci so se hvalisati, da se vodi izven mej naše države tečna evidenca o vseh nemških »©narodnjakih. Ce pomislimo, da je Poljakom ravno taka evidenca v vojaškem ozira najbolj škodila, potem res ni čudno, du šo bili mnogi naši ljudje zaskrbljeni. To zaskrbljenost je povečalo Se posebno ponašanje naših nemških državljanov. Mi smo ponosni in se zavedamo svoje moči. Sposobni smo, da sami vodimo svoje gospodarstvo. Z vsemi sosedi pa želimo mirnega sožitja. Sedaj po objavi namere nemike vlade opažamo precejšnje spremembe pri obnašanju vaših Nemcev. Mnogi ugotavljajo slovansko porekla, mnogi pa izjavljajo nepreklicno vdanost ttaši državi. To nas J)a tie sme voditi v zmoto. Kakor Nemčija želi enotnosti svojega prebivalstva, tako bo tudi v našo korist, da se prebivalstvo popolnoma poenoti. Tu ne •memo ostati na pol pota ter si ne smemo pustiti izkoriščati naših čustev, ker vemo, da bi v obratnem primeru ne mogli ilikjer apelirati na čustva drugih. Za naš naroden razvoj in za našo trajno svobodo p« je potrebno, da smo ulerle teh vprašanj popolnoma iia čistem. Narodna svottoda je pač največja svetna dobrina. Senator Brodar Kmečka zveza je dobila svojega senatorja. Med štirimi izvoljenimi senatorji se nahaja tudi naš gorenjski senator Brodar Jane/, iz Hrastja. Kmečka zveza ima dovolj razlogov, da se veseli svojega uspeha. Mi Gorenjci pa smo še toliko bolj veseli te izvolitve, ker imamo pač to lastnost, da smo ponosni na svoje rojake, ki so v življenju dosegli visoke časti ali postali slavni. Predsedniku Kmečke zveze zato iskreno čestitamo k izvolitvi. Ko je bil g. senator lansko leto kandidat za poslanca, smo v našem listu napisali, da je on edini izmed nas vseh najbolj poklican, da sodeluje v končni borbi za avtonomijo Slovenije. Bila je res konečna borba. Pot v avtonomijo Slovenije je odprta. S tem je poslanec Brodar najlepše zaključil svoje politično delovanje. Politični boji za avtonomijo ga ne bodo več izčrpavali ter bo kot senator mogel mirno vršiti tiste posle, katerim se je želel posvetiti že kot mladenič. S Kmečko zvezo bo tudi živel še naJalje kot javni delavec. Mi smo proti vsakemu razrednemu boju. Ne podpiramo onih, ki bi hoteli uvesti potom raz- zahteva vsega človeka zase in vse javno življenje za sebe. Marksizem — naj1 bo te ali druge oblike — socializem ali komunizem — hoče po svojih materialističnih načelih obrazovati "sega človeka, njegovo kulturo, njegovo življenje, javnost, državo, gospodurstvo. vso politiko in sploh vse človeško življenje. Komunizmu sluzi vse: strokovna organizacija, politična stranka, gospodarska akcije, kulturno delo, literatura, vse le enemu skupnemu cilju: Človeka napraviti za materialista, komunista ... Ali je kdaj že kdo slišal, da bi bil normalen komunist trdil, da j« za komunistično ureditev države in gospodarstva, da pa je sicer pristaš katoliške nadnaravna vere? Takega med pravimi komunisti ne boste našli. Komunizem in socializem je vera, ki zahteva vsega človeku za sebe, za svoj,, materia- lintično vero. Kdor jo za gospodarski ali politični socializem, ta je tudi za vero mste-rializma, za zmago celega marksizma Tudi kfit'liška vera zahteva za sebe vsega človeka. Pravi katolik mora biti totalitaren katolik. Vse njegovo privatno, kulturno, socialne, gospodarsko in politično delo mora prele v ušati katoliška ideja. Ne sumo en košček življenja, vse življenje 'mora biti katoliško. Ne samo ena stran javnega življenja, ampak vse javno življenje mora biti prekvaseno s katoliškim življenjskim nazorom. Za tem stremi moderna katoliška akcija, zato jo pa tudi napadajo oni katoliki, ki koketirajo z marksisti. Toda kdor hoče koketirati s socialisti in delati kompromise s komunisti pa naj bo na kulturnem, političnem ali socialnem polju, ta naj zapusti katoliška kultu.na. akademska, strokovna in prosvetna društva. Odkar so začeli nekateri z „ognjem" oznanjati s lov iMi.sk em u katoliškemu »vetu svoji« nazore, od takrat imamo vedno v katoliških vrstah debate in prepirčke, ki se vsi sučejo okrog tega predmeta. Radi tega trpi vse kulturno, prosvetno in socialno delo. Našo hišo je treba pešteno prekaditi z brinjem, kakor so včasih deluli ob kužnih časih, da ne bo v njej več tega duha. Treba ji ozračje razčistiti, da bo zopet v hiši katoliška skupnost, edinost mišljenja, medsebojna ljubezen, trln« disci>-plina in elan v delu za naša vzvišene cilje in za dobrobit katoliškega slovenskega naroda. ..Kdor ni z menoj, je zoper mene". ..kdor ne zida, ta raadiru". to velja tudi danes! rednega boja diktaturo delavskega proletarfa-ta. Iz istega načelnega staliSča pa smo proti vsakemu razrednemu boju kmeta. V ntsSi Gorenjski bi tak razredni boj bil še posebno nesmisel, ker hiti kmečki, niti delavski stan ne predstavljata sama zase večine prebivalstva. V kranjskem okraju n. pr. Si kmečki in delavski stan številčno držita skoraj že ravnovesje. Tembolj pa stremimo za tem, H* se žaičiti tako delavski stan pred vsakim izkdriičinjem, kakor tudi za tem, da ohranimo trden ih Čim številnejši kmečki stan. Ako bo kmečki stan prežet ljubezni do svoje zemlje in do kmečkega dela, se ham ni treba bati bodočnosti tako v narodnem, kakor V Socialnem pogledu. Beg iz dežele v mesta se mora omejiti ha naravno mero. Medsebojna gospodarska ih socialna povezanost kmeta in delaVca mora tfc-biti boJH>lhega izraža tnBi v jioHtleflem življenju. V tem smislu se veselimo, da bo g. Senator Brodar mogel sedaj posvetiti neomejeno Svoje delo kmečkemu stanu, ki gra tako Važno vlogo v vsej naši Zgodovini ih V%em našem jav-vnem Življenju. G. sćhafor hi več mandatar okraja ter se bo liibgel rešiti heitevilnih intervencij iz okraja Ih se posvetiti resničnemu delu za prospeh vsega kmečkega Stanu. Tisto često prazno Intetvfehiranje za prav male stvari, ki jih nekateri ljudje smatrajo radi stote-osebe ža tako vazrre, da nadlegujejo Vse mogoče predstavnike, bodo obravnavane pri svojih naravnih centrih, i j. prt krajevnih naših organizacijah. To nadlegovanje in brezplodno močenje bo pač odpadlo. G. senator bo upravičeno sedaj vsem prosilcem za intervencije pokazal pot v naše krajevne in okrajne organizacije, ki so edino kompetentne v vseh lokalnih zadevah poslovati. Kmečki zvezi pa čestitamo, da bo imela v g. senatorju Brodarju sposobnega in požrtvovalnega delavca, ki ji bo kot 'mandatar cele Slovenije mogel povsod pomagati in koristiti. BELEŽKE Zakaj priobčaje „Gorenjec" členke, kakor je bil »Enoumne smernice"? Odgovor je čisto enostaven: Zato, ker jih drugi listi, ki bi jih morali, ne priobčujejo; ker je zadeva /e splošno v javnosti; ker je tudi v Kranju in okolici splošna potreba po jasnosti. Idejno sorodstvo? G. Vitko Mus*k je član akademskega društva ..Zarja", urednik ..Delavske pravice" in „Slovenije". Take informacije smo vsaj ini prejeli. Sicer mislimo, da ta gospod takrat Se ni bil urednik »Delavske pravice", ko je ta pisala, da je bil slovenski narod zadnjih 50 let zapeljevan, da ni bil sposoben drugega kakor poljubljati maziljen-cera roke. „Slovenija" dela zadnje čase »Štf-mungo" za !iovo stranko v Sloveniji, pa menda ja ne bodo povabili v to novo sfrunko pristašev onih idej, ki so povzročule v Španiji in Rusiji, da so podivjan« mno/.ice sekale "maziljeneem" glave in podirale cerkve in Uničevale krščansko kulturo. Pričakujemo, du bo g. Musek kot član katoliškega akademskega društva podal v „Sloveniji" odločno izjaVo, da odklanjajo v tej novi politični grupaciji vse, ki kaj diši po marksizmu. Kdor bi pripravljal politično stranko skupno z marksisti, bi hotel zaprljati slovenski narod v barbarski marksizem. Seveda smo prepričani, da g. Vitko Musek - urednik »Delavske pravice" in „Slovenije"" prav gotovo ne želi marksizma in mu je prav gotovo katoliška kulturna skupnost med Slovenci bližje kakor marksizem Včusih pridejo k nam „rta deželo" kake netočne informacija in ravno sto procentov nismo gotovi, če pO g. Museku obstoja to sorodstvo med .Zarjo" —• »Delavsko pravico" in »Slovenijo". Ce kaj ne bo »btirhato", prosimo blagohotnega pouku, ki gn bomo radi sprejeli. Zanimanje z« »Gorenjca" med našimi ljubljanskimi čitatelji vedno bolj rdste. Zlasti veliko pozornost je vzbudil v Ljubljani »Gorenjec" iz prejšnjega tedna. Obveščamo vse či1 tatelje, da prodaja »C.orenjca" v Ljubljani trafika: Sever Zalka Sclenburgova ul. t. STRAN 2 .GORENJEC« Boj draginji Praviiuo bi bilo, da %e tudi plaie »višajo in verižni&tvu Vojna, ki je nastala v Evropi, nevtralnih držav ni zajela, pač pa se poznajo njeni vplivi na gospodarskem polju. Narodi in države so med seboj tako povezane, da nobena ne more voditi stroge avtarkije. Se tako intenzivno stremljenje po raznih nadomestkih in po intenzivnejšem obdelovanju domače zemlje ne more zapreti uvoza tujezemskih pridelkov in surovin, nobena država zlasti danes v dobi industrije nima doma vsega blaga. Eni primanjkuje les in živina, drugi žito in druga prehrana, tretja zopet išče industrijskih surovin za predelavo in obrat svoje industrije. Tako vidimo vsepovsod medsebojno povezanost. Nevtralne države, med njimi tudi Jugoslavija, ki trgujejo bodisi z vojujočimi se državami bodisi si med seboj, morajo vsled teh razmer in vojnega stanja, ki vlada delno v Evropi, trpeti pri svoji mednarodni trgovini razne neprilike. Dovoz po morju je danes zelo otežkočen in nevaren, prevozni stroški so se zvišali, surovin primanjkuje, domači pridelki raznovrstnih predmetov se lažje prodajo kot prej, po drugi strani pa je potrebno skrbeti tudi za domače zaloge. Ce k vsemu temu še prilštejemo pojav špekulacije in verižništva, ki se v takih dobah in trenutkih navadno pojavlja, potem ni čudno, če se tudi pri nas draže razne vrste živil za prehrano, industrijske surovine, blago v trgovinah, poljski pridelki, kruh, meso itd. Da pa razni brezvestni špekulantje ne bodo brez potrebe in neupravičeno uavijali cen, se je tudi v Kranju kot enako v drugih krajih ustanovil poseben odl»r za pobijanje draginje in preprečevanje brezvestne špekulacije. V Kranju je ta odbor sestavljen sledeče. Na čelu je okrajni glavar g. Lipovšek, po njegovem odhodu pa novi glavar g. dr. Vidic. Njegov namestnik je okrajni podnačelnik g. Lojk Leon. Zastopnik potrošačev je g. Slapar Jakob šolski upravitelj v pok., njegov namestnik pa g. Roje Andrej. Zastopnika nabivljalnih zadrug sta gg. Košnik Ivan gimn. ravnatelj v p. in kot njegov namestnik Kmet Mirko gimt;. profesor. Zastopn:ka trgovcev sta gg. Adamič .Anton in Rekar Ivan, zastopnika obrtnikov pa gg. Bohorič Franc pek in Grašič Ivan čevljar. Za Tržič sc poleg okrajnega glavarja in pod-načelnika še v odboru gg. Globočnik Franc in Kokalj Ferdinand kot zastopnika trgovcev. Ster Blaž prcdilniški mojster in Kralj Ivan Vodovod Preddvor Veljal Je din 3,052.300'-. Kranj Je V anale domače, kranjske zgodovine je bil 0. novembra letos vpisan zelo pomemben dogodek. Ta dan so namreč priključili novo vodovodno progo Preddvor - Kranj na kranjski rezervoar. Sicer bi se bilo moralo to zgoditi že sredi avgusta, toda nepredvidene težkoče v terenu so povzročile zakasnitev. Kljub temu. da mesto, tudi severni del, ni letos trpelo hudega pomanjkanja vode rudi direktne priključitve vasi Šenčur na tupališki rezervoar, kateri odcep je bil napravljen letos spomladi in vodi čez Olševk ter Luže, nas vendar vese-li, da je vprašanje preskrbe vode v Kranju pri sedanjem prirastku prebivalstva za dolgo dobo rešeno in so končno odpravljene vse nevšečnosti, ki so bile s tem v zvezi. Sedaj, ko je vodovod dograjen, lahko rečemo, da gre zasluga predvsem možem, ki imajo žudnja letu v rokah vodstvo krunjske občine in ki so si med drugim zastavili rešitev tega vprašanja kot glavno nalogo. Veliko de lu je bilo potrebno, du se je prva etupa projekta, ki si ga je zamislil Higienski zavod, izvedla. Veliko zalivale srno dolžni sedanjemu gred'enemu ministru g. dr. Kreku in banu, g. dr. Natlučenu za njuno uvidevnost in muterirlno podporo, ker I i brez te morala naša občinu nositi glavni del stroškov. .Gorenjec" je sproti poročni o poteku dela pri grudnji vodovoda, vse od prvih počelkov, ko je bil v Novi vasi nud Preddvorom zajet studenec, potem o grudnji vodovoda za vasi Preddvor Novu vas Breg, dalje o odcepa iz tupaliikega rezervoarja v Šenčur In končno O (radnji glavne proge Preddvor Brdo K t ti ii i - Ob iei priliki nuj nam bo dovoljeno, ilu re-kupituliraino v ekscerptu potek vseh led del. Prvo pihnilo zu tu vodovod je dal pravzaprav Preddvor, tu vse od leta 1897 naprej pa .kozi predvojna In povojna leta no ne •. Preddvoru pripravljali na gradnjo vodovoda, seveda -a-nio zu domačo in bližnje vasi. Leta l'>34 s1' je v Preddvoru ustanovila vodovodna zadrugi, poleni ko je bila s strani Higienskega zavoda in banovine ugotovljena podpora \ vi šini dveh tretjin stroškov, ki so t.u preddvor-ski vodovod znašali preko din 600.000. . Taku sc je čeprav t velikimi žrtvami, pričelo / deloiu in se je I. »«• zajel močen vrele*' v Novi vnsl nad Preddvorom, ki daje 100 sck. lit. vode. Junija mesca I. 19%, je /o pritekla voda v vas Preddvor, kjer se je potem izvršil« napeljava po vsej vnsi in v vasi Ure" m No krojač pu kot zastopnika potrošačev. Ta odbor je mišljen kot svetovalni organ, i ki bo pomagal oblastem pri reševanju tega vprašanja. Odbor sam ne bo mogel veliko storiti, če mu ne bosta pomagala pri delu občinstvo, ki naj vsak konkreten primer navijanja cen ovadi odboru, in pa policija, ki mora i&to-tako zasledovati gibanje cen. Zato naj stranke same skrbe, da bo imel odbor kaj dela, ter da se navijalce cen izsledi in odstopi zakonski odgovornosti. Seveda je razumljivo, da bodo nove pošiljke blaga dražje, ker s,j trgovci detajlisti navezani na veletrgovce. Najboljše bi pač bilo, da se še obstoječe zaloge popišejo in določijo maksimalne cene. Splošno so se zvišale cene skoro vsemu blagu. Krompir se je podražil z din 1,— na din 1.75, fižol od 3 na din 6, navadni fižol od 2.50 na 4.50 (ta podražilev je normalna., ker je bila letos slaba letina). Kako velika je poraba krompirja in fižola na trgu, kaže dejstvo, da kmetje sami kupujejo krompir in fižol. Jajeu so se podražila na din i.50, moka 0 od 3.25 na 3.75 I. od 3.- na 3.50, II. od 2.75 na 3 25, III. od 2.25 na 2.75, torej za 0.5" pri kg. Potreben bi bil pregled zalog pri trgovcih grosistih in po mlinih. Cena olju se je zvišala od din 14 na 18, masti od 18 na 20, milu od 7 na 10.— pralnemu milu od 12 na 13, svečam od 12 na 16, rižu od 10 na 12 m 8 na 10, surovi kavi od 56 na 60, žgani kavi od 68 na 7b, čaj se je podražil za din 20,— pri kg, začimbe pa tudi za 10 do 20°/o V tekstilnih tovarnah je precejšnje pomanjkanje surovin, tovarne zato groze z zmanjšanjem obrata, oziroma z ustavitvijo, če se v najkrajšem času surovine od države ne po-rnzdele sorazmerno med posamezne tovarne. Važno je tudi vprašanje obutve. Cene čevljem se dosedaj še niso dvignile, čeprav se je usnje podražilo V nedeljo bosta v Kranju in Tržiču dva sestanka čevlj. mojstrov, da se določijo nove cene. Tako se je krom usnje podražilo za 30°/o, boks za 40<>/o, teletina pa zu 20«/o- Usnje se je podražilo predvsem zato. ker se favorizira izvoz surovih kož, kar vpliva na ceno obutve. Gradbeni material se še "ii podražil, istotako še ni opaziti tendence za povišanje stanarine. Z zvišanjem cen življenjskih potrebščin se bodo morale zviša ti mezde delavstvu, kakor tudi državnim in privatnim nameščencem. - Brdo - Kranj dovršen »a dolgo dobo preskrbljen m vodo. va vas. Letos poleti 16. julija je bil ta pred-dvorski vodovod ob navzočnosti g. bana in drugih odličnikov slovesno blngoslovljen. Kranjska in droge občine, ki tvorijo vodovodni odbor, so itak že dolgo časa imele v načrtu, graditi nov vodovod, ker stari ni več odgovarjal. Napravilo se je tudi že več načrtov. Ko pa so Preddvorčani prišli na dan s svojim načrtom za vodovod in potem, ko so se dognale vse prednosti tega studenca, se je tudi kranjska občinu in z. njo vodovodni odbor o-dločil za ta načrt. V ta namen so se pri zajetju studenca uporabile širše cevi in so delno k zajetju prispevule kranjska in drugu občine. Zajetje in preddvorski vodovod je gradil Higienski zavod, ki je delo odlično izvrši. Potem pa so se vršile priprave, delali načrti in iskuli krediti za podaljšanje vodovodu iz Preddvora čez Brdo v Kranj, kar se je zgodilo letos. Prvo etapo je pomenilo zajetje v Novi vasi, drugo poduljšanje do Kranja, tr«-tj-> še ne dovršeno etapo pa prvdstavlju podaljšek do Stare Loke, za katerega je verjetno, da šibo gradil /e prihodnje leto vsaj do Slru/.iščti. j Generalni načrt je namreč že nuprav I jen. pro-I ga pa se tudi že trasiru. Ker se je kranjski občini in vodovodnemu odboru posrečilo zainteresirati banovino in gradbeno ministrstvo iti doseči primerne podpore, se je letos 4. februarja vršila licitacija zu oddajo del, 30. aprila je bila potrjena, natu se je pa takoj pričelo y. delom. Dolžina proge znala od Preddvora do rezervoarja v Kranju 7,%2 m in puda od rnztc/iliiikn na Zelenem hribu do [lovke za 2°/oo- Prog« teče najprej pu polju, milo precej časa skozi gozd, mimo dvorcu Brdo, če/, prediiško in Ilovško polje, skozi llovko. čez potok Hiipuščieo. skozi vas Rupo in po poliu do rezervoarju, Cevi imajo ud Preddvoru do ruzle/ilnikii širino 200 nun, ml ruztcžilnikn do Brdu 250 nun, naprej du Kranju pa 225 m m. .'M omenjenih too sek, lit. s,, j,. zajelo 31.70 |„ ml katerih vzame odcep /a lu pališki rezervoar 12.(H nek. I. zu kranjski rezervoar pu ostane T>.52. Sek, I. Od glavne cevi I o napravljenih huli vee odcepov i u sicer: /u vasi Bele. zn Suho. /a Brilo in /n llovko, ki pa bo podaljšan na Kokri* m, Mlnko in Boliovk. Predoslje pa bo dobivala vodo iz, odcepa starega vodovoda v Briliifu. ki vinli na Brdo. Generelnl proračun za gradnjo vodovoda od Preddvoru do Slnre loke znaša I din MmVMHM). . Prva etapa: /njelje in podal j ! šek do Tlipnlič je vel pila '53.S04. (lili: drug1' etepa od Preddvora do Kranja din 3,052.300.— din, tako da ostane za tretjo etapo od Kranja do Stare Loke znesek 3,016.700.—. K stroškom vodovoda prispevajo država, banovina in občine. K znesku, ki odpade na občine, prispevajo; Kranjska 78»/», ostalo pa občine Preddvor, Šenčur in PredosJje. Vrhovno nadzorstvo nad gradnjo je imela -banovina. Iz opisanih del vidimo, kako dolgotrajna je bila borba in vse priprave za novi vodovod, katerega vedno bolj rastoči Kranj tako nuj- no potrebuje. Sedaj je to življenjsko vprašanje Kranja rešeno za dolgo vrsto let, pomanjkanja vode ne bo več in občinska uprava se bo lahko posvetila drugim vprašanjem. Želimo ji, da izpelje še druge potrebe meria tako odločno in hitro, kot je poskrbela za novo šolo, za most čez Kokro, za novo pokopališče in letos še za vodovod, kopališče je pa itak že v gradnji. Tako delavna občinska uprava bo lahko s ponosom in mirno vestjo stopila pred svoje občane - volilce. Zakaj izjema f Samo stražiški župan v vsem kranjskem o-kraju se ni udeležil volitev v senat Zakaj ni tega stori!, se danes vprašuje vsa prizadeta stražiška javnost, saj je vendar večina pričakovala, da bo kljub svojo nasprotni politični pripadnosti podprl slovensko borbo za samostojnost. — Njegov glas ob tako silni udeležbi sicer ne lii odločal, saj je od vseh 441 volilnih upravičencev glasovalo 407 slovenskih županov in bon. svet., torej preko 92%. Prav pa bi kljub temu bilo, ako ne celo dolžnost, da hd naš župan kot predstavnik občine šel volit, tako kot javnost to zahteva, saj je vsakemu jasno, da na ta način občini ni mogoče pričakovati podpor in razumevanja za naše potrebe s itro-ni tistih faktorjev, ki o tem odločajo. Prav tako ni mogoče pričakovati denarja za javna dela, ki pri nas kar kričijo po izvršitvi radi svoje nujnosti. Ze če gledamo stališče našega župana k senatorskim volitvam s tega vidika, postane stvar zelo važna, so pa še drugi še bolj važni vzroki. Morda bi se sedanji stražiški župan g. Ješe Franc, katerega kolikortoliko objektivno ii> umerjeno politično orientacijo poznamo, udeležil teh volitev, če ne bi poslušal znanih zagrizenih pristašev proslule JNS, ki ne morejo ne videti, ne prenesti tega, da bi se v njihovi ..monopolski" občini storilo kaj dobrega brez njih. Če bi bili naši občani tako nespametni, da bi v teh resnih časih sledili tem maloštevilnim zaslepijencem, potem bi merodajni krogi upravičeno pokazali naši občini hrbet, če bi bili ti krogi tako konsekventni v preganjanju nasprotnika, kot so bili JNS-arji, bi odklonili vsa javna dela za našo občino. Kor pa so merodajni krogi o pravem mišljenju naših občanov in o dejanskem stanju naše občine dobro poučeni, zato gredo preko tega in pomagajo ljudstvu, čeprav je olučina v rokah maloštevilnih nasprotnikov našega ljudstva. Zato pa si bomo tembolj zapomnili to nelojalno stališče naših nasprotnikov za prihodnje občinske volitve, ko si bomo svobodno izbirali bodočega predstavnika naše občine, ki bo pripravljen zastopali naSe srtališče, tako idejno kot materialno, da bomo končno tudi v Stražišču imeli občinsko upravo in in; ana. ki bo po volji nušega ljudstva in bo znal zastopati njegove prave in resnične interes.. Politična situacija bo torej pri nas tudi v prihodnje ostala neizpremenjena.. Omiljenje političnega ozračja pa se po krivdi naših nasprotnikov ne bo doseglo, ker tudi tako važne momente, kot so bile volitve v senat, izrabljajo za nastop proti svojim političnim nasprotnikom, še bolj pa za nastop proti interesom in koristim občine in njenih občanov, pa čeprav slednji trpe po krivdi svojih zaslepljenih .voditeljev" škodo. Zato moramo danes, Vo se mora ves narod strniti okrog svojih pravih in ljudstvu dobro hotečih voditeljev naroda, odločno in enkrat za vselej pomesti s temi škodljivci našega javnega političnega in gospodarskega življenja. TEDENSKE NOVICE Prašnih 1. decembra Kakor druga leta, se bo tudi letos vršila skupna proslava praznika Zedinjenja, katero priredi o' čina s sodelovanjem raznih društev v Narodnem domn na predvečer 1. decembra to je v četrtek 30. novembra ob 8. uri zvečer. Proslava bo o' segala akademijo, pri kateri bodo s pevskimi in godbenimi točkami sodelovala kranjska kulturna društva. Na to pro -lavo praznika Zedinjenja meščanstvo že danes opozarjamo. Cesta Kranj - Pivka Dela na oddelku nove ceste Kranj — Naklo bodo te dni deloma končana. Kot se sliši, bo predel ceste Kranj — Pivka komisiju banske upruve že to soboto odo!-rilu in nuslednje dni izročilu splošnemu prometu. Posiv staršem in oskrbnikom Občimi opozarja vse starše, odnosno skrbnike, ki so te dni prejeli popisne liste otrok, du jih tukoj, u nnjkasnje 24 it po prejemu pravilno izpolnjene vrnejo v občinski pisarni. Popis otrok mora biti /uključen do 25. nov. 103')., vsled česar je zadeva popisa in oddaje popisnih list zelo nujna. Zamenjava poslovnih knjisic Združenji- mlinarjev in Žagarjev v K run ji" c>|K>znrjn svoje člane le enkrat, da preskrbe svojim pomočnikom In vi jen« eni zamenjavo prejšnjih delavskih knjižic /n nove poslovne knjižice in to najpozneje do 31. decembra 1"39, ker po letu roku prejšnje delavske knjižice ne bodo več veljavne in se tudi nr bodo ver zaiiienjnle. V tu svrlio naj se Mani najpozneje du 21, decembra 1959 /glasijo v pisarni /drn-/inju kjer dobe ludi ostalu pojasnilu. KRANJ Gorenjska kmetijska zadrugu v Kranju ob- vešča svoje člane, ila je preselila pisarno iu centralnu skladišče iz Delavskega duma. 'v hišo gospoda Proriču Miijiličn ( t din pri hg. luko -eilnj velja ! kg helcgu kruliu din 4.75, i kg črnega rž.cnegu krnim ibti 4,25, pri ivo pa ostani' po din 0,30, Podružl tev kruha je v zvezi s podražitvijo moke. Sadjarski sestanek, Sadjarji ne pozabile na redni sestanek, ki se vrši zadnjo nedeljo v mescu, to je 26. novembra v prostorih staro ljudske šole ob 9. un dopoldne. Cestna in gradbena dela. Gradbena in stavbna živahnost v Kranju tudi v nasiopajoči pozni jeseni ni prenehul. Savski most je se-duj dovršen in je že dalj časa popolnoma odprt za promet. Most sedaj nudi čisto drugačno sliko, odkar je razširjen. Montiruli so tudi drogove za razsvetljavo. Po dva drogova bosta netila nu žici obešene obločnice.. Pred hotelom „Jelen" in pred Roosovo ter Majličevo hišo kopljejo sedaj jarek, v katerega polagajo cevi za kanalizacijo. Ker je teren zelo skalnat, morajo vrtati z električnm svedrem in tudi razstreljevati skale. Ponekod sega jarek skoro 3 m globoko. Pruvtuko bo ob levi strani ceste nupravljen nov hodnik. Ko I o končanu kanalizacija, bodo pu pričeli ruz.kopavali cesto in polagati kocke. Brzojuvni drogovi na klancu so seduj odstranjeni, .'■•»ura cista je sedaj po vsej dolžini popravljena za težji promet, ker bo pozneje cesta na kiuncu zaprta. V mestu sumem podirujo sture stuvbe na prostoru, kjer se bo nuhujula nova postu. Podili so ko Koroščevo hišo in velik del slarc mestne hiše. Betonska cesta od Prešerna naprej bo prihodnji teden odprta Pivke. Tudi cesto po zgornjem suvskeni parku so nasuli, ker je bila radi voženj iz. Strilževegu ruzritu. Še vedno se sprejemajo učenci, mladinu in odrasli, za pouk v klavirski harmoniki. Poučujem v Ljudskem domu, kjer sprejemam osebne in pismene prijave v ponedeljek 27. in torek 2H. novembra od 2, do 4 ure popoldne, 1'rijuvite se. Tru'llile I nI v ik. Medvod**. Pretep ,,h priliki svatbe. V okolici Kranja • o je v neki vusi vršila svatba. Kot je to že stara navada, so prišli pogledu! nu svutbn možje in fantje iz, okolice. Iz nepojusnogn vzroka •o ženinov stijc s cepinom kresni! J- I. Ifl letnega samskega delavcu, du Je moral iskati zdravniško pomoč pri zdravniku dr Bežku, ki je ranjenca obvezni iu uulo odpustil v d i maco oskrbo. Oče napadenega J. pu je ženinnvomu stricu prizadejal več poškodb s cepinom, tako da so slednjega 'morali odpeljali v ljub 1 jonsku bolnišnico. Bojeviti stric je priznal, da je napadel J., izgovurju se pa. da i« raz logu. ker je J. pobil mi njegovi novi hiši šipe. R, J, posestnikov sin je pu po drugi strani prijavil, d« gu je mladi J. ob priliki omenjene svatbe napadel iu mu / /epiiim nožem prizu-ilejnl rune v ledje desne noge. II. je pu olivi znl dr. Novoseljski. Mladi J. pravi, du je STRAN 5 zato zabodel R., ker je le ta hotel napasti in miniti njegovega očeta. Tako je med „zapleč-niki" nastal čudno zamotan pretep, ki bo imel odmev še na sodišču. TR2IC Oder. Krasno je bila izvedena preteklo nedeljo v „Našem domu" drama „Rožni venec". Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Gledalci so z izrednim užitkom in zanimanjem sledili vsaki posamezni vlogi. S svojim obiskom nas je počastil tudi avtor te igre g. Zdravko Novak. Igra se bo ponovila v nedeljo 26. novembra ob 8. uri zvečer. Radi izrednega zanimanja prosimo, da si preskrbite vstopnice kolikor mogoče že v predprodaji. Visok obisk. Po opravkih se je mudil v Ljubljani kapitularni vikar skopljanske škofije msgr. g. Viktor Zakrajšek. Nekaj uric svojega časa je izkoristil za obisk s-vojih številnih prijateljev v Tržiču. Posetil je tudi igro \ „Našem domu", i er so mu navzoč: priredili prisrčen aplavz. D*rugi dan je gospod msgr. zopet odpotoval. ..Zdravo Stalin". Pravijo, da ni dobro držati več vrst ptičev skupaj. Baje radi porabijo svoj način petja in ker slišijo toliko različnih glasov, čivkajo samo še neko mešanico glasov, ki ni ne to, ne ono. V Tržiču imamo neko vrsto kosov, kateri so sc le malo preveč družili z rdečimi kalini, pa se je zgodilo, da so eni kakor drugi zmešali svoje glasove. Odslej pojejo skupno, malo bolj tiho in boječe sicer, vendar še vedno dovolj glasno, da ujameš tu in tam kakšen ..Zdravo Stalin". Ta „zdravo" je postal vseskozi zelo uporaben. Uporablja se za kralja in Jugoslavijo, obenem pa tudi za Stalina in boljševike. Prav pripraven je tudi za izzivanja, mesto znanega „auf biks". To vsestransko uporabljivost so spoznali tudi naši verniki boljševiškegu lioga in se ga nekateri prav pridno poslužujejo. Zmešali in izenačili pa niso samo svojih glasov, ampak tudi načela in stremljenja. Znan jugoslovanski nacionalist s polnimi prsi vsemogočih nacionalnih znakov in emblemov je razvijal v javnem lokalu pred ..vernim" poslušalstvom svoj ..jugoslovenski" program takole: „Samo da pridejo boljševiki, potem bo zopet lepo na svetu. To bo pa kmalu. Le za farje in njihove privržence bo bolj težko. Te bonfo polali in njihovo imovino med seboj razdelili.'-Ponolnoma resno je potem s svojimi poslušalci določili, v kateri cerkvi bo kino in v kateri hlev. Prav všeč nam je takle nacionalni komunist, ki tako odkrito razloži način komunističnega odrešenja. Ne po kakšnih nacionalnih tovarnariah in podjetnikih, tudi ne po kakih delavskih zatiralcih, ampak po farjih in po vernemu ljudstvu bo treba udariti, pa bo svet rešen. Gospodje nacionalni kosi in rdeči kalini, kar pojte dalje svojo pesem, katera je kljub vašemu „zdravo" zelo zelo nezdrava. Za vse boste dobili našega slovenskega človeka, toda čim boste segli po njegovi veri. boste odnesli nezaceljene opekline. ŠMARTIN PRI KRANJU Državni praznik. Dne t. decembra bomo obhajali praznik narodnega zedinjenja. Zjutraj ob osmi uri se bomo udeležili sv. maše. Zu člane FO in članice DK, ki imajo kroje, je obvezno, da se udeleže sv. maše v krojih. Zbirališče je ob poli osmi uri zjutraj v ?mar-tinskem doinn. Po sv. maši bomo imeli v domu proslavo „Zedinjenja", Ker na tu praznik tovarne ne bodo obratovale, pričakujemo, obilne udeležbe. Miklavž prihaja. Kakor vsako leto. tako bo tudi letos obiska] Miklavž Šninrtinski dom. Miklavžev večer bo zu odrasle v nedeljo "5. decembra ob sedmi uri zvečer. Darila bomo sprejemali istega dne od devete ure dopoldne naprej v garderobi. Poleg obdarovanja, pa je ta večer tudi na programu dovolj poštene zabave, seveda pri mizuh. Otroke pa obišče Miklavž, v torek -5. decembra ob 1 uri popoldne. Svojo pisarno l>o odprl ob eni uri popoldne isti dan v garderobi. Zu obilen obisk obeh večerov se priporočata Fantovski odsek iu Dekli- kli.ški krožek. Okrajni kmetijski odbor priredi v prostorih šmartinskega doma v nedeljo 2". novembra ob 0. uri dopoldne predavanje oziroma tečaj o /ivinozdravstvii, prašičjereji in splošnem go. spodarstvu. Predavala bosta veterinar g. Be-denk in okrajni kmetijski referent g. Wer-"ig. Vabijo se vsi zainteresirani, pu tudi žene '» dekletu. Vest (Maurice Rostand), poslovenil Osip Sest, povojno dramo v treh dejanjih upriznri smurtinski oder, dne 26. novembra ob 7. uri /večer iu 1(1. decembra ob \ uri popoldne, Po uspeli mladinski drami ..luč • gora", ki i" i«' v režiji t nk. Prosvetnega društva izvedel F.O. Smariin. nam bo dram. odsek Prosvetnega društva že zopet prikazal eno naj-v rednostnejših povojnih dram ki so do sedaj bile odigrane na naših odrih. ..Vest" je druma osnovanu na finih psiholoških momentih, ki dejanje prepletajo in dramo karakteri Kirnjo od začetku preko peripetije v svojevrstni kulminaciji, ki gledalca drži vpreženega v napetem prisostvovanju do koncu, lako prepričevalne vsebine v jedru, ki ga vsebuje ta drama, nahajamo v redkih delih, ki bi bila tudi toliko uktualnu za današnji čas, kjer se obsoja vojna kot nesmisel in zlo ter sramota človeštva. Naj pridejo in pogledajo to dramo vsi sedanji in nekdanji aktivni člani in igralci Kat. Izobraževalnega društva, kot tudi vsi drugi, ki jih zanima vrednostna amaterska dramatika, pa se bodo lahko prepričali o ogromnem napredku, našega sodobnega odra mladih ambicioznih prosvetnih delavcev. H- J- PRIMSKOVO Odsek Prosvetnega društva na Primskovem priredi v nedeljo, 3. decembra ob 5. uri v Prosvetnem domu „Miklavžev večer" za odrasle. Na sporedu kratka igrica s petjem in rajanjem. Sodeluje tudi delavska godba iz Kranja. Pridne otroke pa pride obdarovat sv. Miklavž v torek ob 5. uri popoldne. Vse prijatelje vljudno vabim«! Darila se sprejemajo v knjižnici Prosv. doma v soboto 2. decembra od 5. ure dalje in v nedeljo ves dan; za otroke pa v torek popoldne. ŠKQFJA LOKA Še pred cerkvijo sv. Jakoba. Dela pred Kap. cerkvijo so sedaj gotova. Manjka edino še znamenje, ki bo menda zgrajeno drugo leto, ki pa končne slike itak ne bo veliko spremenilo. Pogled na ureditev tega prostora je prav edinstven. Drugega ne. bomo napisali, kakor to, da so na to delo lahko ponosni tako me-ščani, še bolj pa oni, ki so k temu kakorkoli pripomogli. Ko pa človek gleda tako krasno urejen prostor pred Kap. cerkvijo, mu nehote uide misel na prostor okoli mestne farne cerkve, ki nikakor ne odgovarja svetosti kraja, da ne rečemo, da je celo zanemarjen. Ali bi ne bilo res prav, če bi že /ačeii misliti, kako bi se dalo tudi ta prostor lepo urediti. Prenovitev „Društvenega doma"? Da je nuš Društveni dom na Spodnjem trgu premajhen, da nima dovolj primernih prostorov in da s tem trpi prav vsa organizacija društvu, to je menda danes že prav vsakemu jasno. Tega se tudi prav dobro zaveda gospodarski odbor društva, ki je zače! nujno proučevuti možnost zla-sti finančno, da sc izvede popolna adaptacija vsega poslopja. Upamo, da bo imel odbor srečno roko in da bo naletel na vse razumevanje pri članih in meščanih. Draginja. Iz dneva v dan so se začele družiti vse življenjske potreUSčine. Posebno hitro so začele naruščati cene krompirju, ki je tekom 14 dni zrastel z 0.75 din na 1.73 do 2.— din za kg in to na debelo, naložen na vagone. Kruh se je pri nas podražil za enkrat za 0.50 din. Tudi cene drugim potrebščinam stalno na-ruščujo. Prav bi bilo, da- bi se tudi plače delavstvu zvišale v sorazmerju s cenami. Kot pred „okrnjnim glavarstvom" na Mestnem trgu je sedaj v gluvneni urejen. Spomladi bodo še nekuj dodali. Pred mestno klav nico so napravili betonski trotoar. V zvezdi pred Gasilskim domom preurejajo kanalizuci-jo. Lepo preuredili bodo tudi prostor pred bivšo trgovino „Pecher". Mislimo, da ne izdamo prav nobene tajnosti, če povemo, du se te dni merijo vse tri občinske hiše na Mestnem trgu v svrho nuprave načrtov, kako naj bi se preuredile vse tri hiše v eno samo, veliko moderno uradniško poslopje, ki bi bilo v ponos našemu mestu. STARA LOK \ Naše prosvetno delo. Ker je Sturološki dom izpraznjen, je vse prosvetno delo na novo oživelo. D'ramatski odsek bo otvoril igralsko sezono v nedeljo 26. novembra ob poli 4. uri popoldne s pomenljivo narodno igro „Mlinar-jJBV Jane«". Resnično dicj|aiije, prepojeno z junaštvom, trpljenjem in ljul>eznijo do rodne krvi, se je odigruvalo na slovenskih tleh v letu 1456. Igro bomo ponavljali drugo nedeljo 3. decembru ob poli 8. uri zvečer. Ne pozabite Starološkega doma. ki prijateljsko vabi. VODICE Nupis na občinski deski smo na pobudo g. tajniku Staneta Koželja, dobili najbrže* prvi v Sloveniji, kar samo v slovenščini. To razveseljivo dejstvo prav toplo priporočamo še drugim občinam, ker je razumljivo, da nuni za enkrat še ne bo nihče ponujal tega, za kar se sami ne bomo spomnili. HRASTJE Naše ..Prosvetno društvo" igra v nedeljo, dne 20. novembra 1930 ob poli 4. uri v svojem domu Groenvvaldovo žaloigro ..Brez. domovine", 'ludi v teh težkih in razburkanih časih naša delavnost ni popustila. Zdaj, ko slavi po svetu pravica pesti svoje zmagoslavje, hoče bili naša slovenska vas svetišče prave sične kulture! Na to našo prireditev prisrčno vabimo vse naše prijatelje. - Odbor. Naklo Preteklo nedeljo je dramatski odsek Prosvetnega društva pod vodstvom priznanega režiserja Jožeta Voglar-ja uprizoril igro: „Senator. Po splošni sodbi so igralci domalega vsi izvrstno rešili svoje nelahke vloge. Tudi udeležba pri igri je bila kljub slabi razglasitvi primeroma prav dobra. Ker mnogi niti vedeli niso, da bo igra, drugi pa jo želijo še enkrat videti, zato jo bodo igralci ponovili prihodnjo nedeljo 26. novembra ob 3. uri popoldne v Stari šoli. Pretekli ponedeljek je skoraj prišlo do kr-voprelitja med akordantom J. J. in delavci — težaki, kar so občutila tudi okna na Marin-škovi gostilni. PREDDVOR ..Stilmondski župan" je naslov drami, s katero bo Prosvetno društvo v Preddvoru otvorilo sezono v soboto, dne 25. novembru ob 8. uri zvečer. Igra se ponovi v nedeljo, dne 26. novembru ob poli 4. uri popoldne. V teh težkih časih, ko je na obzorju spet svetovna morija, je prav, da se spomnimo, kako se je odigravala drama svetovne vojne. Vpad v Belgijo je morda iz svetovne vojne največjega pomena za vse takrat vojskujoče države. To vam 1» prikazala igra „Stilmondski župan". Vabimo vse domačine in prijotelje preddvor-skega odra, da si to delo znanega dramatika ogledate. Vsem župnim uradom priporočamo za popravila cerkvenih ur rvrdko Markič Franc, mehanična delavnica in sploi&no ključavničarstvo. — Stražišče pri Kranju. BREG PRI KRANJU Izredni občni zbor „Strojne zadruge" se vrši 26. novembra ob 9. uri dopoldne na Bregu v hiši št tO. Za člane udeležba obvezna. PODBREZJE Pevska prireditev. Kot vsako leto doslej ima tudi letos pevski zbor našega Prosvetnega društva v nedeljo po sv. Ceciliji, to je dne 26. novembra svojo pevsko prireditev. Ob dveh popoldne bodo v župni cerkvi slovesne pete litanije, h katerim vabimo tudi pevce in pevke iz sosednjih fara. Ob tretji uri pa bo v gasilski dvorani nastop mešanega, moškega in ženskega zbora. Za zaključek bo sledila zanimiva opereta. Med odmori bodo godbe-nc točke. Podroben spored je razviden na vabilih. Vljudno vabimo vse prijatelje petja! VELESOVO Krekova proslava. Letos v oktobru je poteklo 22 let, odkar je za vedno zatisnil svoje oči veliki organizator slovenskega ljudstva in odlični socialni delavec dr. Janez Evangelist Krek. „Domoljub" se ga je spomnil letos v daljšem članku. Naše „Prosvetuo društvo" se gu bo spomnilo pri svoji prireditvi v novi dvorani — to nedeljo 26. novembra popoldne ob 3. uri. Zato je na sporedu govor o življenju dr. Janeza Kreka in igra „Tri sestre" v ? dejanjih, ki je izšla izpod njegovega peresa. Ne zamudite lepe prilike in posetite našo prireditev, ki vam bo nudila poduk in zabavo. Naša nova dvorana je zgrujena v spodnjih prostorih nekdanjega samostanskega poslopja in bo lahko služila v času zračnih napadov za varno zavetje za najbližje prebivalce. Gospodarstvo Tržno poročilo. Žito in moka: Pšenica notira danes 233 din za 100 kg, pšenična moka št. og din 375__za 100 kg franko Krunj. To veliko podražitev moke in pšenice je pripisovati na eni strani špekulaciji, na drugi strani pa sta Prizud in Direkcija za prehrano nakupila tako velike množine žita, da je povzročilo dvig cen. Po mnenju gospodarskih krogov pa v državi sploh ni toliko pšenice, kakor Prizud trdi. Nu pristojnih mestih pa so že pričeli razmišljati na vurčevanje s kruhom in žitom in ni izključeno, da bo beli kruh dovoljen samo za bolnike, za ostale pa bo enoten črn kruh. Koruza: se je podražila zadnjih 14 dni od 150,- na din 180.— do 190. za 100 kg. Le. tina je bila slaba. Krompir: Beli krompir je letos za 100*/( dražji kot lansko leto ob tem času. Na trgu v Kranju se /e prodaju po din 1.73 za kg. Radi tako visoke cene se letos iz Gorenjskega ni izvozil niti en vagon v inozemstvo, ker na podlagi gornje cene stane naš krompir frunko švicarska meja 17 švicarskih frankov /.a 100 kg. Francija pu je prodala dne 20. novembra za Švico 1000 vagonov najboljšega krompirja po 10 švicarskih frankov za 100 kg franko meja. Krompirju pa je še dosti na zalogah in se ni treba bati, da bi ga za pomlad zmanjkalo. Ni izključeno, da bo pomladi celo rena padla. Živina: se je tudi zelo podražila in se pluču. je za prvovrstne vole din 7. do 7.30 za 1 kg žive teže. Prašiče — špeharje pa se plačuje že po din 12.— za kg. Mleko: ta najvažnejša hrana za revne sloje in otroke se je podražilo in sicer pri km«tih na din 2.- za liter. Radi visokih cen krmil, se ne izplača več produkcija mleka in so kmetje pričeli krave prodajati. Druga živila: Takisto se opaža, da se dnevno dvigajo cene. Tako se je podražil riž od 7.— na 9.— din pri kg. Olje od 14.— na 1*.— din. Koruzna moka od 2.25 na din 2.50. Testenine od din 7.— na din 8— pri kg. Mast od 18.— na 22.— din. Radi te splošne draginje so pač upravičeno razburjeni delavci in uradniki, ki zahtevajo takojšnje povišanje plače. Je pa tudi veliko število revnejših kmetov, ki ne pridelajo dovolj in morajo življenjske potrebščine kupovati, zato tud; zahtevajo pomoč od strani oblasti. Šport Tek Zedinjenja v Ljubljani 1. decembra 1939. Za to letošnjo tradicionalno spominsko športno proslavo Zedinjenja se v kranjskem okraju pripravlja precej atletov članov Fantovskih odsekov in športnih klubov. Prav pa bi bilo, da pošljejo na tekmovanje zastopnike svojih edinic še ostali Fantovski odseki in vsa društva, ki se bavijo s športom; da bo športna svečanost čim lepša. Pa tudi s športnega stališča samega je zelo uspešno, da se preizkusijo novi atleti-tekači srednjeprogaši in dolgoprogaši posebno s podeželja, ker prav to daje najboljši športni material. V športnih krogih pri nas je namreč postalo običajno, da vsak novi atlet, ki želi postati aktiven član kakega drušiva ali kluba, prvič preizkusi svoje naravne, zmožnosti na tej popularni tekmi športnih laikov in že plasiranih tekačev formiranih pod strogim vodstvom. Tako so pričeli n. pr. naši znani reprezentanti: Bručan, Krevs, Kotnik itd. Kakšna bo udeležba atletov na letošnjem „Teku Zedinjenja" kar je bistvo te športne proslave in pa podrobni rezultati posameznikov, bomo pa videli na dan tekmovanja ob poli 11. uri pred Narodnim domom, kjer je start in cilj obeh prog. Naknadne prijave sprejema prireditelj teka v areni za Narodnim domom 1 uro pred pri-četkom tekmovanja, po načinu, ki je bil prejšnje dni objavljen v dnevnem časopisju. Atlet Žagar Slovenec? Na atletskem prvenstvu ameriških vseučilišč v Los Angelesu !8. jun. t. 1., je akademik Žagar sigurno metal disk 49.99 m! in seveda zasedel prvo mesto v tej disciplini. Zanimivo bi bilo vedeti kdo je ta atlet in kaj je po narodnosti. Po imenu sodeč mora biti Žagar Ameriški Slovenec. Morda se bo našel kdo izmed ameriških Slovencev, da bo še kaj več sporočil o športnem življenju tamkajšnjih Slovencev, kar nam je še malo znano in bi naše športnike gotovo zelo zanimalo. 22.000 tekmovalcev, točno 21.995 je nastopilo na velikem cross-countrv tekmovanju neki dan v bližini Moskve. Atleti so bili razdeljeni v 4 kategorije in sicer so tekli: 1000. 2000, 5000 in 10.000 m. Atletinje pa so nastopile na 500, 1000 in 2000 m. Na 10.000 m je zmagal znani S. Znamenski z časom 31:41 min; a na 2000 m za ženske atletinja Andrejeva s časom 7 02.6 min. Pri nas v Sloveniji je bilo največje cross-countrv tekmovanje pred leti v Ljubljani na Rakovniku, ko je nastopilo okrog 80 tekačev raznih klubov na državnem prvenstvu moštev in posameznikov iz vse države, kar je vsem gledalcem in tekmovalcem ostalo v neizbrisnem spominu. Tudi pri nas moramo apel jati ta koristen šport v čim širše plasti naroda. Obrtništvo Pozor čevljarski mojstri! Zaradi nastalih sprememb v cenah usnju in drugim čevljarskim potrebščinam smo dolžui, da se o tem temeljito pogovorimo. Zato bosta v nedeljo, dne 26. novembra dve sestanka čevljarskih mojstrov in sicer: v Tržiča ob 9. uri dopoldne v meščanski škili, popoldan ob 2. uri pa v Kranju, v dvorani hotela „Stare pošte". Vabljeni so vsi tovariši čevljarski mojstri, da se tegu zborovanja zanesljivo udeleže, ker to zahtevajo njihove koristi. Samostojna obrtna zbornica. Obrtniki so si po dolgoletni borbi izvojevali svojo zbornico, samo čakajo še, du dii svoj blagoslov oselwi, ki je člun Narodne banke in drugih tukih ustunov. številni obrtniški stan prav iskreno želi doživeti ta usodepolni trenutek. Obrtniki in njihove organizacije zgubijo te dni svojega zagovorniku v osebi g. inšpektorju ! ipovška. ki odhaja na tvoja novo mesto v 1 j ubijano. Pri delu za naše številne stanovske zadeve, do katerih je bil kar najbolj uvi de ven in pravičen, si je med nami pridobil globoko spoštovanje in se mu za slovo za vse toplo zahvaljujemo z željo, da bi dosegel iia novem mestu mnogo uspehov. Obrtniki kranjskega okraja. ESPERANTO (N»d*ljt>va«je.) XIII. Nova j rcrtoj; sJaoću «f miloščina, adnlii = prežustvovati, aparteni =» pripadati, apenaii ■ komaj, sresti = zapreti, atak* = napasti, avertf * svariti, bati ■ biti (tolči), bedauri *■ pbžftjovatf, bruna r rjav, -a, -o, hulko " žemlja. cinflr© ■ pepel, ćarpenti = tesati, de-(epdi =s= braniti, desegni = risati, do = torej, dividi = deliti, ebeno = ravan, envij = zavidati, esprimi, = izraziti, lablo = basen, facilc = lahko, feino = vila (božanstvo), lenestro = okno, fešti = praznovati, konsisti ■ sestati, (fciji iz čeea). vetnri = voziti (se), veturilo * voz, veturejo ~ vozišče (del ceste), trotuaro = hodnik (ob cesti), flui = teči, traflui = skozi teče. ligi = vrezati, bordo = breg. ponto - . st, trovigi ~ nahajati se, malautau = za. zadaj, montelo = hrib, konstrui = graditi, konstruajo m zgradba, jugi = soditi, jogisto = sodnik, jsfejo = sodišče, pregejo ° cerkev, urbdoratt ™ magistrat, staeidomu ■ kolodvor, raonumento = spomenik, vilao = vila, kastelo F grad, taro =■ stolp, horlogo = ura. timi = bati se, tra " skozi, trans preko, črez, sidi = sedeti, kuši = ležati, nevo = nečak, marćo = močvirje, barje, senti ■ čutiti, loko = kraj. Priporočamo vsem, da si nabavijo knjižico: Korenska metoda - ESPERANTO — slovnica in slovar. Naroča se pri Ludviku SUbetu, Kranj, Mestni trg 15. Ali ste že poravnali naročnino? OBJAVE Občina Kranj je dala izmeriti vse zemljišče med Savo in Kokro, od „Stare pošte" do Pe-rivneka in nato do Male Rupe, poleg tega še vasi Primskovo in Klane. Zato se vsi lastniki parcel, ki se nahajajo na tem ozemlju, pozivajo: 1. ) Vsak mora do konca decembra t *»^9 obnoviti parcelne meje in jih označiti s količki ali kamenitimi mejniki. 2. ) Poziva se občinstvo, da gre na roke geometrom, ki snimajo zemljišča ter varujejo in čuvajo vse znake, ki jih isti postavijo. 5.) Opozarjajo se vsi, ki bi kakorkoli poško- dovali ali odstranili omenjene znake, da bodo poleg povračila škode še posebej kaznovani. 4.) Lastnik parcele odgovarja za vse znake, ki so postavljeni na njegovem zemljišču. Vsa navodila, oziroma pojasnila se dobe med uradpimi urami pri občini. Občina Kranj, dne 20. novembra 1939. Predsednik: Ccsenj. RAZGLAS. Lastniki zgradb tukajšnje občine, v katerih je bilo nastanjeno vojaštvo ali so bile drugače zasedene po vojski, se vabijo,, da se radi popolnitve potrefbnih podatkov /glasijo v občinski pisarni — vojaški urad — do 27. t. m. Uprava občine Kranj, dne 23. nov. 1939. RAZGLAS. Lastniki trgovskih in obrtnih podjetij tukajšnje občine, kateri so prejeli mesca oktobra razpis Pov. No. 78-30, ki se nanaša na zaščito obratnega osobja pred zračnimi napadi in še niso vložili tozadevnih vlog, se pozivajo, da ugode razpisu čimpreje. Občina Kranj, referat za zaščito pred napadi iz zraka, dno 23. novembra i939. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno I Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Odda se mebliraa* soba na Glavnem trgu v Kranju. Naslov v upravi „Goreujca". Vajenko za modisfko (z nekaj prehrane) sprejmem takoj. Salon „Mia", Kranj. Postrežnica pridna in poštena želi mesta za takoj. Naslov v upravi .Gorenjca". Več parcel, travnikov ali njiv v severnem delu Kranja kupim Naslov v upravi lista. Kupim takoj zemljišče ali hišo % vrtom, ali manjše posestvo. Ponudbe z opisom in na vedbo cene pod označko ..Plačam" na upravo lista. RRZNflRSTVO KRANJ — specialna krznarska delavnica IMIKLAVŽ KUPUJE: za obroke bele piaSčke in garniturce vseh barv; |«a dame najmodernejše ovratnike, boe, pelerince, jopice, pale£o«je,■}plašče i f. d. po najnižjih konkurenčnih cenah samo pri tvriiki BBRČIČ TROOVINA KOŽUHOVINB KRANJ, PRI NOVEM MOSTU Po sgedni ceni prodam lepo stavbno parcelo v izmeri 10.000 k v. m v Kranju. Ponudbe na upravo .Gorenjca" pod št. 33.431. PREKLIC. Podpisana Bajt Marija obžalujem in prekli-(njem kleveto, katero sem izrekla o jereb Demetrijn in Milki, tov. delavcema v Stra- i.išču. Bajt Marija. ove popolnoma novi dvostano-vanjski hi 41 na Gorenji Savi se pro-dasta. Naslov v upravi. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO . dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA LIPA"_ KRANJ - Layerjeva ul. II ridmvdumnkm i. 6 USLUŽBENCI, slike za nove legitimacije je preskrbeti še letos! Se priporoča FOTO JUG • KRANJ Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke Izvršuje točno in solidnu V.TONEJC tapetnik, Kranj Neveste I Udobno stanovanje je važen pogoj sreće v zakonu. Stanovanje po Vasem okusu pa Vam opremi najceneje z dolgoletno garancijo tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO B. RAK O U S zlatar in sodni cenilec KRANJ Vsakovrstna nalivna peresa. Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega pribora, kristala, optike. Vsa slikarska dela izvršim hitro in poceni, sedal v jeseni. Prevzemam napise, kažipote, firme z raznimi imeni, tudi poceni. - Pišite na naslov: VOMBE3GAR JERNEJ slikar in pleskar CERKLJE ŠTEV. 30 PRI KRANJU Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam nas pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin ia brez kemičaHi sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjeai nogavic, ker Vam m malo denarja strokov-njaško popravimo molke, ženske in otraške nogavice. Samo pri Bata. Vsi samo v znano trgovino Logar&Kalan Kranj Še je ogromna zaloga MANUFAKTURE po stari, najnižji, ceni. — Hitite, da redke prilike ne zamudite. — Prepričajte se! Mimica Zagorska: 44 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) ,Od spodnje strani ga more braniti dvanajst brum-bovcev proti celi poplavi Turkov." „Zgoraj pa?" »Tam je voda in obzidje je tudi v dobrem stanju." Tit in Ožbalt sta vendar dvomila. »Nič," je menil Ožbalt. .Jaz se bom skril na planini, tudi Tit in Micka naj bosta v pečinah. Posli pa, no, če hočejo iti z nami, nihče jim ne brani. Sicer so pa odrasli in Jancs mora vsak znati skrbeti najprej za lastno kožo." „Kaj vama v vrečah tako zvenči?" »Denar, denar, moj denar," je vzdihnil stari in je tesneje zgrabil vrečo. ..Dom bo pogorel, ni dvojbe in Ueba :bo postaviti novega. Denar moramo spraviti na varno." ..Menite oče, de je v tej kolibi nt varnem?" j( dvomil Martin, ..Kam pa bi ga spravilL" ..Hm. Zakopljite ga." -Kam?" »Tjule za kočo. Če Turek pride prav do sem in požge kočo, denarju, ki bo v tleb. vendar no bo vzel." Kmalu potem sta Tit in Martin z lesenimi koli izgreblu luknjo v skaJnuta pla.iinska tla, stori Ožbalt pa je po loži I notri obe vrečici z denarjem. Zaklad so skrbno m suli. zadelali ga z mio in zavalili na vse to se tačko skalo. JDa je le denar, na varnem," se jo oddibal Ožbalt. Nekje, globoko iz doline se je začel valiti, dim. km.i lu petem so začuli pokanje, enakomerno v presledkih. Kaj je to?" so planiti vsi trije hkrati. Stali so in Se dolgo gledali, v negotovosti. »Vraga, kaj so. ž» Turki tu?" je pljunil stari na tla. „To vendar ni mogoče," je menil Martin. »Tako hitro ue morejo priti z Dolenjskega, ko bi tudi peruti imeli." Pokanje se je podvojilo in dim je postajal gostejši. »Sveta Pomagavka, kakor gotovo sem Ožbalt, tako go tovo streljajo na Kamnu s topovi!" ..Turki vendar ne oblegajo Kamna," je plaho zinil Tit, od groze je rdel in bledel. »Niso neumni, da bi si šli glave razbijat ob tistih nedostopnih pečinah." »Za Kamen se pač ne bodo tolkli, todo pristave!" ga je poučil stari. »Blago in živina je vendar v pristavah." »Usmiljeni Jezus!" je zastokal Tit in za glavo se je grabil »Pojdimo do svetega Petra, tam bomo videli, kako i" kaj," je odločil Martin. S težkim srcem so se napotili v dolino. Ko so prišli do cerkvice, kar nič več niso mogli dvomiti, da Turki že plenijo po nesrečnih vasicah. Na Kamnu so še vedno streljali, to je pomenjalo, da Turki še niso odnehali. Ko su prišli prav na rob hriba, so videli tudi grajske pristavo, ki so kar migotale od ognjenih zubljev. Dima je bilo toliko, da se ni dalo nič razločiti. Kadar je veter razpih-nil dim so se začrtali obrisi gradu, videl se je plamen ki je bruhnil iz to|H>vske cevi, pokalo je in zamoklo gi granje se je začulo vselej, kadar je kamenita krogla pa dlu med napadalce, „Moj Bog, moja žena!" je tožil Tit. »Bog ve, ali je imela sirota dosti časa, dn je zbežala in se skrila? Jaz grem \ vas, moram izvedeti, kaj je z njo!" Tudi Martina je gralbilo. da bi Sel, pa se je vendar premagoval in Se Tita je zadrževal. _N? smeš doli! V vusi je zdaj morija! Pomisli, če bi te Turki ujeli, bi te ubili ali pa odgnali v sužnost. Upajmo rajši, da je Micka ie pravi čas zbežala." Tit je topotul z nogami, kakor otrok. ..Jaz ne strpim tu I Vsaj v bližino vasi pojdem, da boni izvedel, kaj je z njo." ..Iz zasede te bodo n