DOLENJSKI LIST - št. 15 (1202) - 12. aprila 1973 STRAN 11 SKUPSClNSKI za občine ČRNOMEU, KOCcVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik X. Novo mesto, 12. aprila 1973 Št. 10 ■VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ: 147. Odlok o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Črnomelj OBČINA METLIKA: 148. Odlok o določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta-borca kot pogoj za pridobitev varstvenega dodatka OBČINA NOVO MESTO: 149. Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1973 150. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Straža-nad pošto 151. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 152. Odlok o določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta-borca kot pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka 153. Odlok o ukrepih družbene kontrole cen , 154. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi medobčin^ega sklada za skupno financiranje rekonstrukcij in modernizacije cest II. in III. reda na območju občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica m Trebnje OBČINA KRŠKO: 155. Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Krško OBČINA RIBNICA: 156. Sklep o razpisu referendumov za uvedbo krajevnega samoprispevka na območnih okoliših Ribnice, Sodražice, Loškega potoka in Dolenje vasi, za sofinanciranje programa gradenj objektov družbenega standarda in komunalnih objektov OBČINA ČRNOMEU 147. Na podlagi 1. in 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Ur. 1. SRS št. 50-378/72) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64) je Občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. 3. 1973 sprejela ODLOK o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Črnomelj ^ 1. člen S tem odlokom se določajo merila za ugotovitev novih vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem, in tistih, ki so v lasti občanov ter način, kako se ugotavlja njihova nova vrednost. 2. člen Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. 12. 1971. 3. člen Merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj so: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe. - funkcionalnost stanovanja, - opremljenost stanovanja, - položaj stanovanja v zgradbi, - starost in obrabljenost zgradbe, - drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 4. člen Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka. Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov. 5. člen Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino' stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja. 6. člen Vrednost ene točke znaša za območje občine Črnomelj 23,00 din glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala decembra 1972. Kalku lativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v zgradbi. Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določen za najemna stanovanja. 8. člen Novo vrednost stanovanj v družbeni lastnini in novo vrednost stanovanj, ki so kot posamezni deli stavbe v lasti občanov, ugotovijo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji po merilih in postopku, ki jih določa zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in ta odlok, najkasneje do 31. maja 1973. Stroški ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj iz 1. odstavka tega člena se .pokrivajo iz denarnih sredstev sklada stanovanjskih hiš. 9. člen Organizacije, ki ugotavljajo vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, izvršijo točkovanje vseh stanovanj, vendar se za vsa stanovanja, ki so bila revalorizirana s stanjem na dan 1. avgusta 1965 - upošteva že izvršeno točkovanje, katero se popravi in uskladi s priročnikom o točkovanju. Pri točkovanju je treba upoštevati vse spremembe, ki so nastale po izvršeni revalorizaciji dne 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno). Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na lastne stroške, se evidentirajo v zapisniku o točkovanju posebej in se ne upoštevajo pri določanju stanarine. 10. člen Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana ugotavlja v skladu z določbami tega odloka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1973. Lastniki stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana so dolžni dostaviti popisni list o vrednosti stanovanj v dveh izvodih za stanovanjske zadeve pristojnemu občin- skemu upravnemu organu. 11. člen Nosilci stanovanjske pravice, lastniki stanovanj kot posameznih delov stavbe in lastniki oziroma uporabniki poslovnih prostorov morajo osebi, ki opravlja xugotavljanje vrednosti stanovanj, omogočiti vstop v stanovanje oziroma poslovne prostore. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 36-12/73 Črnomelj, 29. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r. OBČINA METLIKA 148. Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. 3. 1973 sprejela ODLOK o določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta-borca kot pogoj za pridobitev varstvenega dodatka 1. člen Pravico do varstvenega dodatka ima kmet-borec, ki je stopil v NOV oziroma je začel aktivno in organizirano delati v narodnoosvobodilnem boju pred 9. septembrom 1943 in mu je čas od tedaj do 15. 5. 1945 priznan v dvojnem trajanju, ko dopolni 60 let starosti, če dohodki od kmetijske dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta-borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kijih za vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. 2. člen Zakonec umrlega kmeta-borca NOV pridobi pravico do varstvenega dodatka, če je upravičen do družinske pokojnine in če je v podobnem socialnem položaju, kot je bil umrli zakonec. 3. člen Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter seštevkom starostne pokojnine kmeta-borca in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta-bor-ca. Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari. 4. člen Za družinskega člana kmeta-borca, katerega redni dohodki vphvajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka, se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki ^vijo s kmetom-borcem na kmetiji. Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta-borca, na prej naštete družinske člane in člane njihovih družin, ki se preživljajo od dohodkov od kmetije. Dohodki se delijo tudi na prevžitkarje in delanezmožne sorodnike kmeta borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji. 5. člen Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se štejejo katastrski dohodek iz prejšnjega leta, povečan za dvakrat. Če je na kmetiji več kme-tov-borcev, se upošteva enkratni katastrski dohodek. Katastrski dohodek se ne upošteva, če je kmet-borec nepokreten in potrebuje stalno tujo pomoč, kakor tudi v primeru, če je kmet-borec samohranilec in če kmet-borec živi na posestvu 4. katastrskega okoliša. Za samohranilca velja kmet-borec, ki živi sam oziroma živi z de-lanezmožnimi sorodniki, pa nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke. 6. člen Za delanezmožnega se smatra oseba, ki izkaže z izvidom in mnenjem zdravnika splošne zdravstvene službe, da je popolnoma nesposoben za delo. 7. člen Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 %. Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina za mesec december iz prejšnjega leta, zmanjšana za 70%. Za osebni dohodek za samostojne poklice oz. gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. 8. člen Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidov, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslovov odlikovanj, nagrade učencev v gospodarstvu, štipendije in socialne podpore. 9. člen Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od 1. dne naslednjega meseca po nastanku. 10. člen Kmetu-borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli obenem tudi družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ah drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju. Občasna denarna pomoč se lahko podeli največ dvakrat v koledarskem letu. Občasna denarna pomoč ne sme preseči zneska enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, ki je priznan kmetu-borcu. 11. člen Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri skupščini občine Metlika ugotavlja, ali posamezen kmet-borec izpolnjuje pogoje za po-' delitev varstvenega dodatka ter odloča o višini dodatka. Občinska organizacija ZZB NOV poda komisiji iz prejšnjega odstavka svoje mnenje za vsak primer posebej. 12. člen Odločbo o dodelitvi varstvenega dodatka izda upravni organ, pristojen za zadeve invalidov in borcev NOV pri skupščini občine Metlika. 13. člen Zoper odločbe, izdane po tem odloku, so dovoljene pritožbe na republiški sekretariat za zdravstvo in sociabo varstvo SRS Ljubljana v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. 14. člen Kmet-borec nima pravice do varstvenega dodatka, če uveljavi pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delavcev. 15. člen Osebam, ki so po tem odloku pridobile pravico do varstvenega dodatka, se le-ta izplačuje od 1. 1. 1973, če vložijo svoj zahtevek do 30. 6. 1973. OstaUm upravičencem se bo varstveni dodatek izplačeval od prvega dne naslednjega meseca, ko pridobe pravico oziroma ko vložijo svoj zahtevek. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1973. Številka: 191-1/72 Datum: 30. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 149. Na podlagi 11., 30. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 126. člena ter 8. točke 143. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter SKupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o proračunu občine Novo mesto za leto 1973 1. člen Občinski proračun za leto 1973 obsega: — dohodke v znesku 43,354.000 din — razporejene dohodke v znesku 42.704.000 din — nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku 650.000 din 2. člen Od dohodkov proračuna občine Novo mesto iz 1. člena tega odloka, ki so vsebovani v bilanci dohodkov, pripada: 1. komunalnemu skladu: - prispevek za uporabo mestnega zemljišča 100 % - davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila 100% 2. skladu za pospeševanje turizma: - turistična taksa 100 % 3. skladu za pospeševanje kmetijstva: - občinski davek iz kmetijske dejavnosti 25 % 4. kulturni skupnosti: - odstopljeni republiški davek od avtorskih pravic 100 % - odstopljeni posebni republiški prometni davek (10 %) 100 % 5. skladu za neposredno otroško varstvo: - davek od osebnega dohodka: iz kmetijske dejavnosti, iz obftnih in drugih gospodarskih dejavnosti in iz opravljanja intelektualnih storitev 5 % 6. rezervnemu skladu: - od vseh dohodkov iz 1. člena tega odloka 1 %. 3. člen Dohodki, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo občinski upravni organi in občinsko javno pravobranilstvo, so dohodek njihovih finančnih načrtov in jih smejo uporabiti kot sredstva za svojo redno dejavnost in posebne namene. 4. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1973 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za 1973. leto in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z zakonom ali aktom občinske skupščine. Za izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren prestojnik organa kot odredbodajalec. 5. člen Svet za finance občinske skupščine Novo mesto je pooblaščen: 1. da omejuje proračunsko potrošnjo, če na podlagi poročil o izvrševanju proračuna ugotovi, da dohodki ne dotekajo po predvidenem planu; če pa ugotovi, da dohodki iz 1. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in ji predlaga ustrezne spremembe proračuna; 2. da odloča, da se v primeru neenakomernega dotekanja proračunskih dohodkov vzame iz rezervnega sklada posojilo; 3. da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (redne proračunske rezerve) do zneska 50.000 din v vsakem posameznem primeru; 4. da odloča o dodelitvi sredstev, predvidenih za nove namestitve; 4. da odloča o dodelitvi sredstev, predvidenih za nove namestitve; 5. da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v občinskem proračunu razporejena za posebne namene, v okviru posameznega razdelka in proračunskega namena ter v proračunu razporejenih sredstev, če je to potrebno. 6. člen Nosilci sredstev, razporejenih s proračunom so: 1. tajnik občinske skupščine za 3. razdelek, 2. oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti za 1. razdelek, 3. oddelek za upravno pravne zadeve za 2. razdelek, 4. oddelek za finance za 4., 14., 15. in 16 razdelek. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena prenaša sredstva, ki so v {^sebnem delu proračuna razporejena za dejavnost državnih organov, zavodov, skladov in družbenopolitičnih organizacij ter društev, oddelek za finance tem nosilcem sredstev neposredno iz proračuna. 7. člen Da bi občinska skupščina lahko kontrolirala izvrševanje proračuna, ji morajo organi, skladi in organizacije, ki dobivajo sredstva iz občinskega proračuna, pošiljati svoje finančne načrte in druga poročila, ki jih za to potrebuje. Finančne načrte in spremembe teh morajo organi, skladi in organizacije dostaviti občinski skupščini v 8 dneh po sprejemu in vsaki morebitni spremembi, druga potrebna poročila pa na zahtevo sveta za finance občinske skupščine. Ce upravni organ za finance ne prejme od organov, skladov in organizacij zahtevanih podatkov iz prvega odstavka tega člena, sme začasno ustaviti nakazovanje s proračunom določenili sredstev organu, skladu ali organizaciji, ki teh podatkov ni dostavila. „ 8. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 400-01/72 Datum: 29. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto AVGUST AVBAR, 1. r. PREGLED dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1973 Vrsta dohodkov Dohodki Skupaj 1 Davki iz osebnega dohodka 16,184.000 2 Davki — ostali 22,460.000 3 Takse 2.050,000 5 Dohodki po posebnih predpisih 1,800.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 510.000 7 Dopolnilna sredstva 350.000 SKUPAJ: 43,354.000 Glavni namen Razpored dohodkov skupaj 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 3,840.000 04 Socialno skrbstvo 3,687.500 05 Zdravstveno varstvo 2,150.000 06 Komunalna dejavnost 5,539.200 07 Delo državnih organov 11,682,600 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,120.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 1,417.600 14 Negospodarske investicije 9,356.100 15 Gospodarske investicije 78.000 16 Gospodarski posegi 745.000 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 2,655.000 18 Rezervni sklad 433,000 19 Nerazporejeni dohodki 650.000 SKUPAJ: 43,354.000 150. Na podlagi 12. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67 in 27/72) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta Straža — nad pošto 1. člen Sprejme se zazidalni načrt Straže — nad pošto, ki ga je izdelalo podjetje Dominvest Novo mesto v oktobru 1972 pod štev. Z - 25/72. 2. člen Zazidalni načrt obsega 4,0 ha površin in sicer zemljišča pare. štev.: 178/1, 178/2, 183/1, 184/1, 187/1, 188, 191/1, 191/2, 191/3, 293, 288, 287, 277, 278/2, 279, 280, 281, 284/1, 285, dele pare. štev. 178/3, 183/2, 291, 176/2, 314 in stp. štev. 414 in 345, vse k. o. Gor. Straža. 3. člen Vsi objekti in komunalna ureditev se morajo izvesti skladno z zazidalnim načrtom in pravilnikom, ki je njegov sestavni del. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-05/73-8 Datum: 29. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto AVGUST AVBAR, 1. r. lenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen V odloku o določitvi sredstve za financiranje vzgoje in izobraževanja (Skupščinski Dolenjski list št, 8/72) se na koncu 1. člena črta pika in doda nova 4. točka, ki se glasi: „4. dodatni davek iz skupnega dohodka občanov." 2. člen Na koncu 2. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: „Dodatni davek iz skupnega dohodka občanov pripada v celoti temeljni izobraževalni skupnosti.“ 3. člen V celoti se črta 4. člen, dosedanji 5. in 6. člen postaneta 4. in 5. člen. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 402-06/67 Datum; 29. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto AVGUST AVBAR, 1. r. 151. Na podlagi 26., 27., 28. in 30. člena zakona o izobraževabiih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 8/69) in 143. in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Do- 152. Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni Ust SRS št. 13/72) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski Ust št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta-borca kot pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka 1. člen S tem odlokom se določijo kriteriji za ugotovitev socialne ogroženosti kmeta-borca NOV kot pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka v smislu 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS št. 13/72). 2. člen Pravico do varstvenega dodatka imajo kmetja-borci NOV, ki imajo priznano posebno dobo kot aktivno in organizirano delo v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1943, oziroma 13.10. 1943 in so stari nad 60 let, v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta-borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnii^ih pokojninskih prejemkov, kot ga za vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokoj- ninskega zavarovanja. 3. člen Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta-borca. Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek nad 50 par zaokroži na 1 din, znesek pod 50 par pa se zanemari. 4. člen Za družinskega člana kmeta-borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka, se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom-borcem na kmetiji. Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana, se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta-borca in na prej naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo, oziroma se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na prevžit-kaije, ostarele in delanezmožne sorodnike kmeta-borca in njegovega zakonca, če so brez dohodka in živijo na kmetiji. 5. člen Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta, povečan 2-krat. Ce je na kmetiji več kmetov-bor-cev s pravico do starostne oziroma družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se vzame enkratni katastrski dohodek. Katastrski dohodek se ne upošteva, če je kmet-borec nepokreten in rabi tujo pomoč, v primeru, če je kmet-borec samohranilec in v primeru, če kmet-borec živi na posestvu, ki leži v 4. proizvodnem okolišu. Za delanezmožne se štejejo osebe, ki so stare nad 60 let in ki z izvidom in mnenjem zdravnika dokažejo, da so za delo nesposobne; vojaški vojni invalidi 1. do 5. skupine in otroci, ki se šolajo. ^ 6. člen Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 %. Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina za mesec september prejšnjega leta, zmanjšana za 70 %. Za osebni dohodek za samostojne poklice oziroma gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. 7. člen Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrade učencem v gospodarstvu, štipendija in so-ciabia podpora. 8. člen Novi redni dohodki v gospodinjst-' vu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku. 9. člen Kmetu-borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli obenem občasna denarna pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju. Občasna denarna pomoč se lahko dodeli največ dvakrat v koledarskem letu. Občasna denarna pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, ki se prizna kmetu-borcu. 10. člen Kmet-borec NOV uveljavlja pravico do varstvenega dodatka pri občinskem upravnem organu, pristojnem za zadeve borcev NOV. Po izdani odločbi pa bo uveljavljal pravico do starostne pokojnine kmeta pri podružnici pokojninskega invalidskega zavarovanja. 11. člen O pravici do varstvenega dodatka in njegovi višini odloča občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev NOV z odločbo, zoper katero je v 15 dneh dovoljena pritožba na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo v Ljubljani. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1973 dalje. Številka: 191-01/73-8 Datum: 29. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto AVGUST AVBAR, 1. r. 153. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 32/72), odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS št. 6/73) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64,12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o ukrepih družbene kontrole cen 1. člen Maksimirajo se cene za naslednje proizvode in storitve: - za pasterizirano konzumno mleko, - za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčmega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke). Cene iz prvega odstavka tega člena veljajo kot maksimalne, dokler svet za gospodarstvo skupščine občine Novo mesto na predlog organi-zacg združenega dela, meril in kriterijev širših družbenopolitičnih skupnosti ne določi nove najvišje ravni cen. Če se za navedene proizvode in storitve doseže spremembe cen s sporazumom na ravni višjih družbenopolitičnih skupnosti po postopku o sklepanju sporazumov, veljajo tako dosežene nove cene, če je na nje dal soglasje pristojni oigan za cene. 2. člen Za sveže telečje meso, meso mladih pitanih govedi, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev brojleijev se cene v prometu na drobno oblikujejo kaDculativno ob upoštevanju meril medrepubliškega dogovora in vi^ih družbenopolitičnih skupnosti ter s soglasjem organa za cene skupščine občine Novo mesto. 3. člen Zadržijo se cene na dosedanji ravni (maksimalne cene) za navedene storitve in usluge: — za komunalne storitve, — za mestni promet, — za stanarine in najemnine za poslov, prostore, — za priključevanje na električno, ptt, vodovodno in kanalizacijsko omrei^e, — za storitve socialnih zavodov. Cene za navedene storitve in usluge so zadržane na dosedanji ravni, dokler svet za gospodarstvo skupščine občine ne določi nove ravni cen ob upoštevanju meril in kriterijev vi^ih družbenopolitičnih skupnosti ter pogojev poslovanja organizacije združenega dela in drugih pogojev. Pri oblikovanju cen za storitve socialnih zavodov, katerih ustanovitelj je republika, upošteva svet za gospodarstvo tudi merila in kriterije, kijih posreduje pristojni organ ustanovitelja. Pri sprejemanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen za stanarine upošteva svet za gospodarstvo tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje stanarin, v smislu 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS št. 50/72). 4. člen Marže v prometu na drobno se smejo zaračunavati za navedene proizvode in nabavno ceno največ pri — suhomesnih proizvodih od 20 %, — mesnih, ribjih, sadnih in zelenjavnih konzervah do 15 %, — rižu, testenin do 12 %. Svet za gospodarstvo lahko določi tudi za druga pomembnejša živila v prometu na drobno marže oziroma najvi^o razliko v ceni, če se za to pokaže potreba. 5. člen Organizacije združenega dela in zasebniki so dolžni pošiljati obvestila o cenah (cenike) organu za cene skupščine občine, da jih ta evidentira za naslednje proizvode in storitve: — za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedenega v prvem odstavku 1. člena tega odlo-ka, — za gostinske storitve, — za obrtniške storitve, — za transportne in avtotaksi storitve zasebnikov. Prodaja proizvodov in opravljanje storitev po cenah iz cenika, poslanega v evidenco, ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik poslan v evidenco. Organ za cene lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnika skrajša rok iz drugega odstavka te točke. Svet za gospodarstvo skupščine občine določi, kaj vse morajo vsebovati ceniki, ki jih organizacije združenega dela in zasebniki morajo pošiljati v evidenco organu za cene. 6. člen Če se za posamezne proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, določijo načini in merila za oblikovanje cen ali raven cen z družbenim dogovorom v mejah zveze oziroma republike, sklenjenim na podlagi 10. člena zveznega zakona o družbeni kontroli cen ter 11. do 14. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji po postopku, ki je določen v uredbi o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list SRS št. 34/72), veljajo za cene teh proizvodov in storitev določbe takšnega družbenega dogovora, ne pa določbe tega odloka. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: 1. Odlok o najviših prodajnih cenah na drobno za razna živila in o najvišjih maržah za nekatere proizvode (Skupščinski Dolenjski Ust št. 11/70), 2. Odlok o družbeni kontroli cen obrtnih storitev družbene in zasebne obrti na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 19/65 in 20/66), 3. Odr>.dba o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanarine in komunalne storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 14/71), '4. Odredba o obveznem evidentiranju cenikov za posamezne vrste kruha in druge pekarske izdelke (Skupščinski Dolenjski list št. 1/73), 5. Odločba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco upravnemu organu za cene (Skupščinski Dolenjski list št. 2/71), 6. Odredba o določitvi najviše prodajne cene in marže za jedilno olje v prometu na drobno (Skupščinski Dolenjski list št. 19/70). 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-01/69-8 Datum: 29. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto AVGUST AVBAR, 1. r. 154. Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65, in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 v soglasju z občinsko skupščino Brežice, Kočevje, Metlika, Krško, Ribnica, Sevnica in Trebnje sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi medobčinskega sklada za skupno financiranje rekonstrukcij in modernizacije cest II. in III. reda na območju občin Brežice , Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje 1. člen Odlok o ustanovitvi medobčinskega sklada za skupno financiranje rekonstrukcij in modernizacije cest 11. in III. reda na območju občine Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske št. 10/65) preneha veljati. 2. člen Saldo sredstev po stanju dne 31. 12. 1972 je 8.630,62 din. Ostanek sredstev po pokritju vseh morebitnih dodatnih stroškov se razdeli po enakem deležu vsem občinam. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu. Številka: 402-017/65 Datum: 29. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Novo mesto AVGUST AVBAR, 1. r. OBČINA KRŠKO 155. , Na podlagi 1., 3., in 5. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list št. 50-378/72) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28 marca 1973 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Krško 1. člen Na območju občine Krško se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok. 2. člen Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavlja po stanju na dan 31. 12. 1971. 3. člen Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, se določijo: - vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe; - funkcionalnost stanovanja; - opremljenost stanovanja, - položaj stanovanja v zgradbi, STRAN 14 DOLENJSKI LIST - Št. 15 (1202) - 12. aprila 1973 STRAN 14 DOLENJSKI LIST - Št. 15 (1202) - 12. aprila 1973 r - starost in obrabljenost zgradbe, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 4. člen Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka. Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne glede na število uporabnikov. 5. člen Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja. 6. člen Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine Krško 23 din, glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1971. Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v zgradbi. Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določen za najemna stanovanja. Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 30 %. 8. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Stroške za opravljeno de- lo krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj. 9. člen Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavljajo na naslednji način: 1. upošteva se izvršeno točkovanje stanovanj s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili iz 4. člena tega odloka; 2. upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov, izvršena modernizacija in revitali^-cija), ne glede na to, na čigave stroške so bile izvršene. 10. člen Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hi^, ugotavlja prav tako organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hi&mi v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974. 11. člen Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in najemnik poslovnega prostora morajo omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostotorov, vstop v stanovanje ali poslovni poslovni prostor. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-36-11/73 Datum: 28. 3.1973 Predsednik občinske skupščine Krško J02E RADEJ, 1. r. PRIROČNIK za ugota\1janje vrednosti stanovanj po odloku Skupščine Krško o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, sprejet na seji skupščine 28. marca 1973 TABELA ZA UGOTAVLJANJI VREDNOSTI STANOVANJA A) Tabela elementov stanovanj, za katere se ugota\ijajo pozitivne točke Število točk: ali zunaj stavbe 4 - SUŠILNICA 3 emajliranega lesomta 13 - TLA V SOBAH 1 - GRADIVO IN KONSTRUKCIJA a) kolibe 20 b) stavbe iz slabega gradiva 25 c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo) 35 č) stavbe iz trdega gradiva 42 d) kvalitetne stavbe 46 e) izredno kvalitetne stavbe 50 f) potresno varno zgrajene stavbe 55 2 - KLET ALI DRVARNICA a) ni kleti, ne drvarnice O b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 c) klet ali drvarnica v stavbi, velikost do 5 m2 2 č) klet ali drvarnica v stavbi, velikosti od 5 do 10 m2 4 d) klet ali drvarnica v stavbi, velikost 10 - 20 m2 5 solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v sta\1>i z odbitkov ene točke 3 - PRALNICA a) ni pralnice O b) pralnica zunaj stavbe 1 c) pralnica v sta^i 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi a) ni sušilnice O b) sušilnica v stavbi 1 c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe 2 5 - SKUPNI PROSTOR V KLETI ALI NA DVORIŠČU a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču O b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 6 - SKUPNI PROSTORI V PRITLIČJU ALI V NADSTROPJIH a) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih do 10 m2 O b) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10 - 30 m2 1 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30 - 50 m2 2 č) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m2 3 7 - BALKONI, TERASE, LOŽE a) balkon do 5 m2 2 b) balkon nad 5 m2 3 c) terasa do 5 m2 4 č) terasa nad 5 m2 6 d) k)ža do 5 m2 6 e) k)ža nad 5 m2 8 8 - VISINA SOBE a) do 2,20 m O b) nad 2,20 do 2,40 m 1 c) nad 2,40 do 3,20 m 2 č) nad 3,20 m 1 9 - VRATA GLEDE NA IZVEDBO KRIL a) vrata slabe izvedbe 2 b) vrata z gladkimi krili - iz mehkega lesa 4 - furnirana ali obložena s plastiko 5 - iz trdega lesa 6 c) vrata s polnimi - iz mehkega lesa 5 - furnirana ali obložena s plastiko 6 - iz trdega lesa 7 10 - OKNA GLEDE NA IZVEDBO a) okna slabe izvedbe 2 b) enojna okna - lesne izvedbe 4 - kovinske izvedbe 6 c) vezana okna - lesne izvedbe 6 - kovinske izvedbe 8 č) dvojna okna - lesne izvedbe 7 - izvedba v kombinaciji s kovino 9 d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barva stekla) 2 e) zasenčitev - platnene zavese ali drvonitke 2 - plastične ali lesene rolete ter vetrnice 4 -• luxaflex rolete 5 11 - OBDELAVA STEN V SOBAH a) neometane stene O b) slabo ometane stene 1 c) dobro ometane stene 2 č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče) 3 d) stene ^dko obdelane ali obložene s tapetami 5 12 - OBDELAVA STEN V KUHINJI ALI KOPALNICI a) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici do 20 m2 1 b) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad iO m2 2 c) brez oljnega opleska ali a) zemlja O b) opeka ali beton 1 c) navadna (lesena) 2 č) boljša lesena (ladijski pod) 3 d) ksiloUt ali plastične mase (juta, file, vinaz, podolit, ipd.) 4 e) parket (bukov, hrastov, lamelni) 5 O modemi podi (tapisom ali podobno) 6 14 - TLA V KUHINJI IN KOPALNICI a) zemlja O b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco 2 č) keramične ploščice, ksilolit ah plastične mase 3 d) parket, topli pod 4 15 - PLINSKE NAPELJAVE V STANOVANJU a) ni plinskih napeljav b) so plinske na^ljave 16 - TOVORNO DVIGALO IN jaSek za smeti a) ni tovornega dvigala in ne jaSca za smeti O b) jašek za smeti 1 c) tovorno dvigalo 2 17 - NAPRAVE ZA OGREVANJE STANOVANJA a) ni peči in priključkov na dimnike O b) priključek na dimnike 1 c) zidana ali železna peč 1 č) k)nčena peč, plinska, oljna ali žaiilna ^č 2 d) etažna kurjava za posamezno stanovanje 15 e) centralna kurjava 12 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 Opomba: pod d) in e) se računa frelna telesa in hi^a instalacija brez > otlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotkov v breme cene kurjave 18 - ELEKTRIČNE NAPELJAVE a) ni električnih napeljav O b) napeljava za delno razsvetljavo 2 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo, termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje 6 d) če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec 1 19 - OSEBNO DVIGALO a) ni osebnega dvigala O b) je osebno dvigalo ■ 6 c) za stanovanje v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem se šteje 2 č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvi^o, za v^o nadaljnje dvigalo 4 20 - VODOVOD a) ni vodovoda v bližini stavbe O b) vodn^, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču 1 c) vodovod v stavbi 2 č) vodovod v stanovanju 4 21 - KANALIZAajA a) ni kanalizacije O b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama) 1 c) kanalizacija v stavbi 2 č) kanalizacija v stanovanju 3 22 - OBLOGA STfiN V KUHINJI KOPALNICI IN STRANIŠČU a) stene obložene s t'ementnimi ali teraco ploščicami ali :> teracom: - do 15 m2 1 - nad 15 do 25 m2 2 - nad 25 m2 3 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami: - do 8 m2 - nad 8 do 15 m2 - nad 15 do 22 m2 - nad 22 m2 c) stene obložene z nom ali mozaiki: - do 10 m2 - nad 10 do 20 m2 - nad 20 m2 2 3 4 5 naravnim kam- 3 5 8 23 - VGRAJENE STENSKE OMARE V STANOVANJU (razen v kuhinji in shrambah) a) iz mehkega lesa in lesonita: - 8 m2 1 - nad 8 do 15 m2 2 - nad 15 do 22 m2 3 - nad 22 m2 4 b) iz mehkega lesa in vezanih plošč; - do 3 m2 1 - nad 3 do 6 m2 2 - nad 6 do 9 m2 3 - nad 9 do 12 m2 4 - nad 12 m2 5 c) iz mehke^ lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa: - do 2 m2 1 - nad 2 do 4 m2 2 - nad 4 do 6 m2 3 - nad 6 do 8 m2 4 - nad 8 m2 5 24 - KUHINJSKA OPREMA a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano: - do 3 m2 1 - nad 3 do 6 m2 2 - nad 6 do 9 m2 3 - nad 9 do 12 m2 4 nad 12 m2 5 b) vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa, obloženo z umetnimi masami: - do 3 m2 - nad 3 do 6 m2 - nad 6 do 9 m2 - nad 9 do 12 m2 - nad 12 m2 c) navadna vodovodna školjka č) štedilnik zidan ali navaden emajliran d) štedilnik električni ali plinski e) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje O komibiniran električni plinski štedilnik g) pomivalno korito emajlirano h) bojler v kuhinji i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine 4 j) pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi 3 k) plinski ali električni rešo na dve plošči 1 1) nape z odvodom z ventilatorjem ali aero filtrom 2 m) dodatna peč za ogrevanje 2 n) priključek za pralni stroj v stanovanju 1 0) priključek za pomivalni stroj v stanovanju 1 25 - LOCENO STRANIŠČE a) ločeno stranišče 3 b) ločeno Stranišče z umivalnikom 4 c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj 1 č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) 2 26 - KOPALNICA a) kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje 5 b) kopalnica z banjo in bojlerjem ali priključek na toplovodno omrežje 6 c) kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje in bojlerjem 7 č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje 4 d) umivalnik v kopalnici 1 e) bide 2 f) stranišča školjka v kopalnici 1 g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj, ne glede na opremo 1 h) sevalna peč 1 1) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c), in č) - banja 3 - peč za ogrevanje 2 — bojler 3 — prha 1 27 - ELEKTRIČNI RADIATORJI a) za vsak radiator 2 28 - DODATNA OPREMA IN INSTALACIJE a) vgrajen hladilnik do 100 1 b) vgrajen hladilnik nad 100 1 c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne č) priključek na telefon (za vsako številko) 8 12 1 d) skupinska TV antena ali žični TV priključek - za vsak kanal 1 e) demofon in električna vrata: - demofon 1 - električna vrata 1 O klimatizacija 10 C) Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke Število točk A- OBRABLJENO STANOVANJE a) kolibe - stare do 5 let O - nad 5 do 10 let 2 - nad 10 do 15 let 4 - nad 15 let 6 b) hiše iz slabega gradiva - stare do 8 let - O - nad 8 do 16 let 4 - nad 16 do 24 let 6 - nad 24 let 8 c) hiše iz mešanega gradiva - stare do 14 let O - nad 14 do 28 let 8 - nad 28 do 42 let 10 - nad 42 let 12 č) stavbe iz trdega gradiva - stare do 25 let O - nad 25 do 40 let 10 - nad 40 do 60 let 15 ' - nad 60 let 20 d) kvalitetne stavbe - stare do 25 let O - nad 25 do 40 let 11 - nad 40 do 60 let 17 - nad 60 let 22 e) izredno kvalitetne stavbe - stare do 25 let O - nad 25 do 40 let 12 - nad 40 do 60 let 18 - nad 60 let 24 2 - VLAŽNOST STANOVANJA a) popolna O koliba 5 hiša iz slabega gradiva 8 hiša iz mešanega gradiva 11 stavba iz trdega gradiva 17 kvalitetna stavba 22 b) delna koliba 2 hiša iz slabega gradiva 4 hiša iz mešanega gradiva 6 hiša iz trdega gradiva 8 kvalitetna stavba 10 3 — Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje 12 b) stanovanje v podpritličju 6 c) stanovanje na podstrešju 4 č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala 2 d) stanovanje v II. in III. nad. v stavbi brez dvigala 1 4 - TOPLOTNA IZOLACIJA STANOVANJA a) slaba toplotna izolacija 2 5 - SONCNOST STANOVANJA a) slaba sončnost stanovanja 2 6 - ONESNAŽENJE ZRAKA a) zrak je v večji meri onesnažen 2 7 ROPOT a) močan ropot - trušč 2 b) izreden ropot 3 8 - PRAKTIČNOST STANOVANJA a) stanovanje je nepraktično koliba O hiša iz slabega gradiva 1 hiša iz mešanega gradiva 2 hiša iz trdega gradiva 3 kvalitetna stavba 4 C) TABELA ZA POPRAVEK STANOVANJSKE POVRŠINE Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 % ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. Pop'ravek površine se izvrši po naslednji tabeli: 2 (za vsakih 2 m2) 1 3 normat. uporabne normat. maksimalne 4 29 - UREDITEV DOVOZA Velikost stanovanja stanovanjske povečane površine 5 površine m2 + 20% 6 a) ni urejen 0 garsonjera - — 1 b) urejen z uvaljanim nasipom 1 enosobno stanovanje 33 39 c) tlakovan ali asfaltiran 2 enoinpolsobno stanovanjc 42 50 4 č) tlakovana ali asfaltirana dvosobno stanovanje 55 66 površina, označena za dvoinpolsobno stanovanje 62 74,5 5 parkiranje vozil 3 trisobno stanovanje 68 82 triinpolsobno stanovanje 75 90 30 - UGODNOSTI ZARADI VPLI- štirisobno stanovanje 80 96 7 VA Števila stanovanj štiriinpolsobno stanovanje potsobno stanovanje 110 120 132 144 8 a) v eno stanovanjski atrijski petinpolsobno stanovanje .135 162 2 » ali verižni hiši 10' sestsobno stanovanje 150 180 3 b) v dvostanovanjski hiši ali šestinpolsobno stanovanje 165 195 vrstni hiši 8 sedem in več sobno stanov. 180 216 c) v tri do šest stanovanjski / hiši , 5 Opomba: V kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vključuje, jih je treba točkovati po sličnih elementih v tej tabeli. b) Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih po tabeli A) Velikost stanovanja do 70 70,5 - 80,5 - 90,5 - 100,5 - nad 80 90 110 110 do 30 m2 _ +4 +6 +8 +10 +12 nad 30-45 m2 — +3 +3 +4 +4 +5 nad 45-60 m 2 — +1 +1 +2 +2 +3 nad 60-75 m2 - -1 -1 -2 -2 -3 nad 75-100 m2 — -3 -3 -4 -4 -5 nad 100 m2 - -4 -6 • -8 -10 -12 Pripomba: Popravek površine se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let. D) TABELA - DODATEK TOČK ZA GARAŽE V STANOVANJSKI HIŠI V UPORABI STANOVALCEV Površina garaže v stanovanjski hiši v uporabi stanovalcev se prišteva k stanovanjski površini. Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori. POJASNILA K TABELAM ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA TABELA A) 1 - GRADIVO IN KONSTRUKCIJA a) za kolibe se štejejo hiše iz prot-ja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti; b) za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja, zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše; B 5 Z <—I C/3 E r S3 H K> O K» K> U T3 3. 5“ vo -4 U) C/3 H JO > 2 STRAN 12 DOLENJSKI UST-Št. 15(1202)- 12. aprila 1973 c) jned stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina,, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno) ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz tk. imenovanih tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali poloblic brez posebne toplotne izolacije; č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ah zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti z lesenimi stropovi; d) za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropove; e) za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skletne stavbe z masivnimi stropovi; f) za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varnosti. 2 - KLET IN DRVARNICA b) za slabše drvarnice na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakršnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.); ^) za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje, izpolnjeno z žgano ali nežgano opeko, kamen, beton ipd.). PRIPOMBA; Ce posameznemu stanovanju pripadata dve ah več kleti oziroma drvarnic, se točkuje z ustreznim številom točk, ki ustrezajo seštevku površiri kleti ali drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci. 3 - PRALNICA č) za mehanizirano pralnico v stavbi ah zunaj stavbe se šteje taka prabiica, ki ima naprave za mehanično pranje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to, aU jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 4 - SUŠILNICA ZA PERILO c) za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalofiter, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to, ah jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 5 - SKUPNI PROSTORI V KLETI ALI NA DVORISCU b) v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjen stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali-stanovalce, zaklonišče ipd. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne glede na to, ali jih posamezni stanovalec uporablja ah ne. 6 - SKUPNI PROSTORI V PRI tliCju ali v nadstropjih b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so; skupni prostori za varstvo ah igre otrok, družabni prostori aU drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 7 - balkoni, TERASE IN L02E a) in b) vsak balkon, terasa ali loža ne glede na namen, se točkujejo z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se samo z eno straiuco naslanjajo na objekt, ostale stranice pa so proste. c) in č) terase so pohodne površine, ki se z eno aU dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite. Ne upoštevajo se terase, ki nado-mestujejo strehe, nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju. d) in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez toplotne izolacije). PRIPOMBA; površino elementov, naštetih v točkah 2 - 7, ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanjo le število točk, ki se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A. 8 - VISINA SOB - višino sob merimo od površine poda do stropa; - pri posebnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardami in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8 b) tabele. Ce je maksimalna višina sobe 2,20 m, se točkuje njena višina kot pod tč. 8 a) tabele; - pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka. 9 - VRATA a) za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave, ponavadi pri starih hišah; b) in c) posebno pojasnilo ni potrebno. 10 - OKNA a) za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah; od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno. 11 - OBDELAVA STEN V SOBAH b) za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ah surovo obdelana ah pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene ah pobarvane z navadno barvo; c) za dobro ometane stene ?e štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo; č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko platjo mavca in so pobarvane z navadno barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče); d) tapete — pretežni del. 12 - OBDELAVA STEN V KUHINJI IN KOPALNICI - mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ah s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej pod tč. 22). 13 - TLA V SOBAH c) navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj vžleblje-na); č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana. 14 - TLA V KUHINJI IN KOPALNICI - če so podi v kuhinji in kopalnici razhčne kakovosti, (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja. 15 - PLINSKA NAPELJAVA V STANOVANJU - plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje; - če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ah zamešana, ker nima aparata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo. 16 - TOVORNO DVIGALO IN JAŠEK ZA SMETI - posebno pojasnilo ni j)otrebno. 17 - NAPRAVE ZA OGREVANJE STANOVANJA - za zidane peči' se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči; - za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih peč-nic ah peči, zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s šamotno opeko. PRIPOMBA; element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč. 4) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ah olje, pri priključku na toplarno ah skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta. 18 - ELEKTRIČNA NAPELJAVA b) napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest. c) napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za ria-domestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet; č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave - električna peč, sevalnik, pralni stroj itd. 19 - OSEBNO DVIGALO - če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami. 20 - VODOVOD c) po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja aU v nadstropjih); č) vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število odtočnih mest. 21 - KANALIZACIJA c) in č) velja tolmačenje kot pod tč. 20. 22 - OBLOGA STEN V KUHINJI,-KOPALNICI IN STRANIŠČU - po tej točki se točkuje obložena površina sten in oblo^ obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov. 23 - VGRAJENE STENSKE OMARE V STANOVANJU (razen v kuhi- nji in shrambah) — meri se čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare. 24 - KUHINJSKA OPREMA a) meri se čehia površina vgradne opreme. Ne upošteva se vgrajeru stenska omara, ki nadomestuje shrambo; j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran). Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme. 25 - LOCENO STRANIŠČE — če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje; — kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stanovanja; — površina WC-ja se v primeru, kadar imata dva ah več stanovanj en WC, prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ah več stanovanj. 26 - KOPALNICA i) po tej točki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih. 27 - ELEKTRIČNI RADIATORJI IN PLINSKE PECI — ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji in plinske peči. 28 - DODATNA OPREMA IN INSTALACIJE e) priključek na toplo vodo iz toplarne ah IZ kotlarne — če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoh vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ah odklopljena itd.), se mu predpisane točke kljub temu točkujejo; č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata; d) za skupinsko TV anteno ah žični TV priključek se šteje inštalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne ^ede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja. 29 - UREDITEV DOVOZA — dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ah popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje. 30 - UGODNOST ZARADI VPLIVA ŠTEVILA STANOVANJA — točke se upoštevajo pri z^ad-bah v strnjenem naselju in pri hišah, 2