izhaja vsak Četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 3G, telefon 60824. Pošt. pred. (ta-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst. 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 27.000 lir. Za inozem stvo: letna naročnina 32.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1604 TRST, ČETRTEK 2. JULIJA 1987 LET. XXXVII. Na poti nazaj Novi parlament in Italijanski tisk še vedno obširno komentira potek in zaključke zadnjega zasedanja centralnega komiteja komunistične partije in njenega osrednjega nadzornega odbora. Tako je Corriere della sera pisal, da se je boj znotraj komunistične partije Italije začasno zaključil in da je prodrl predlog tajnika Natte, naj se poslanec Achille Occhetto izvoli za strankinega podtajnika. Glasovanje je bilo javno in opozicija ni vztrajala pri zahtevi po tajnem glasovanju. V svoji repliki je Natta ponudil roko, je poudaril milanski dnevnik, reformistom v stranki, se pravi tistim, ki se zavzemajo za ureditev odnosov s socialistično stranko. V tej zvezi je dejal, da ne gre za nadvlado komunistične partije ali socialistične stranke, temveč za določitev vloge, ki jo ima levica v italijanski družbi. Zato je opozicija, katere najvidnejši predstavnik je Giorgio Napolitano, glasovala za dokument, ki ga je predlagalo partijsko vodstvo, saj je bil tudi takorekoč soglasno sprejet. Komunistična partija Italije, kakršna se kaže po tem zgodovinskem zasedanju centralnega komiteja, je ugotovil Corriere della Sera, je drugačna od tiste, ki smo jo do zdaj poznali. Sklep, naj se soglasno odobri dokument, ki vsebuje oceno zadnjih političnih volitev, kaže na skupno voljo, naj se ne zaostrijo nasprotja v stranki, ven-! dar prav to soglasje še bolj poudarja očitno nasprotovanje dela stranke do obliko-! vanja nove vodilne skupine, katere najvid-' nejši predstavnik je Achille Occhetto. Štiridnevna razprava je korenito spremenila notranje obličje italijanske komunistične partije in ustvarila važen precedens, tako da se zdi, da ne bo poti nazaj. manjšinska zaščita Ko je bila ta številka Novega lista do-tiskana, se je novoizvoljeni italijanski parlament sestal na svoji prvi seji, s čimer se je tudi uradno začela nova zakonodajna doba. Zakonodajni zbornici sta najprej izvolili oba predsednika in ostale notranje organe. Medtem ko pišemo, še ne vemo, ali je vse poteklo gladko ali ne. V prvem primeru bi šlo za znak in dokaz sporazuma med glavnimi strankami, drugače pa bi že lahko govorili o globoki krizi temeljnih državnih demokratičnih institucij. Pred sestavo nove vlade bo sedanja Fanfanijeva prehodna vlada odstopila, predsednik republike pa bo po običajnih posvetih izbral politika, ki mu bo poveril nalogo, naj mu predloži seznam članov nove vlade. Takšen je torej postopek, ki ga predvideva v takih primerih republiška ustava. V tem sestavku nas predvsem zanima, ali so v novoizvoljenem parlamentu nastale kakšne novosti v zvezi z glavnim problemom, ki žuli pripadnike slovenske narodne manjšine v Italiji, se pravi s problemom zaščite temeljnih narodnih pravic slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. Najprej moramo ugotoviti, da so v tem pogledu mnenja med slovensko manjšino deljena. Medtem ko v videmski pokrajini sodijo (glej Dom in Novi Matajur), da se je položaj nekoliko izboljšal, češ da so tudi nekatere stranke, ki do zdaj niso hotele nič slišati o manjšinski zaščiti, obljub- Slovenska skupnost v Trstu zapušča zaveznike Pokrajinski izvršni odbor Ssk v Trstu je na svoji seji 24. junija nadaljeval razpravo o političnem položaju po volitvah. Poglobljeno je preučil obnašanje nekaterih strank koalicije na tržaški občini in še posebno vodilnih predstavnikov odbora, ki so, izkoriščajoč svoj uradni položaj, vodili-i volilno kampanjo v nasprotju, tako v tonih kot po vsebini, s sporazumom o koaliciji iz lanskega leta, predvsem v zvezi z vprašanji, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji. Zato je pokrajinski izvršni odbor Ssk prišel do zaključka, da sedanji odbor na tržaški občini in še zlasti njegove vodilne osebnosti ne morejo več predstavljati Slovenske skupnosti. Na osnovi te ugotovitve in upoštevajoč dejstvo, da isti odbor ni izpolnil programskih obveznosti, pokrajinsko vodstvo Ssk sodi, da se je izkušnja v odboru tržaške občine iztekla. Zato vabi ostale stranke koalicije, naj iz tega izvajajo dolžne posledice. Za razpravo o nastalem položaju na tržaški občini in sprejetje dokončnih sklepov glede zadržanja Ssk do strank koalicije, je bil za sredo 1. julija sklican pokra-! j inski svet stranke. —o— V Ljubljani je umrl znani slovenski: gledališki igralec Dare Ulaga. Star je bil 56 let. ljale med volilno kampanjo zanimanje za ureditev tega vprašanja (kako, je seveda druga stvar), so na Tržaškem in povečini tudi na Goriškem mnenja, da se je stanje v primerjavi s prejšnjim poslabšalo. Na razvoj dogodkov bo — vsaj tako kaže — odločilno vplivalo zavezništvo, ki so ga socialisti na Tržaškem, seveda ob soglasju strankinega osrednjega vodstva v Rimu, sklenili z Listo za Trst. Glavni tajnik te politične grupacije, sedanji tržaški župan Staffieri je ob sklenitvi zavezništva javno izjavil, da bo izvoljeni kandidat Liste za Trst predvsem skrbel, da Rim ne bo priznal Slovencem »bilingvizma« (dvojezičnosti). S to besedo pa italijanski nacionalisti zavestno in preračunano hudobno poenostavljajo problem manjšinske zaščite. To je tudi javno potrdil tržaški poslanec Camber, kandidat Liste, izvoljen na socialistični listi, na srečanju, ki so ga pred dnevi priredile sindikalne zveze CGIL, C1SL in UIL v Trstu, saj je dejal, da za zaščito pravic slovenske manjšine zadostujejo obstoječi predpisi, ki se kvečjemu morejo zbrati v enotno besedilo, vendar je treba pripadnike manjšine prej prešteti. S tem je bila dejansko potrjena vloga »čuvarja« pred »bilingvizmom«, o kateri je govoril župan Staffieri ob sklenitvi volilnega sporazuma med socialisti in Listo. Seveda bi hudo precenjevali vlogo in delovanje in tudi sposobnosti že omenjenega tržaškega poslanca, če bi mislili oziroma napovedovali, da bo lahko sam preprečil ureditev problema zaščite slovenske narodne manjšine v Italiji. Res pa je, da je zavezništvo PSI - Lista za Trst imelo takoj za posledico, da so se v znamenju boja proti »bilingvizmu« mobilizirale vse laične stranke in naposled tudi Kršč. demokracija, ki so naravnost tekmovale, kdo je njegov naj odločnejši nasprotnik in od kdaj. Značilen je v tem pogledu letak, ki ga je dala natisniti tržaška Kršč. demokracija v zadnjih urah volilne kampanje in ki se je glasil: »Sožitje da, dvojezičnost nikdar«. Kakorkoli že, ostaja dejstvo, da se je Listi za Trst posrečilo vpreči v svoj protislovenski, se pravi protimanjšinski voz širok lok italijanskih političnih strank, kar je gotovo uspeh, čemur je treba dodati še znaten porast glasov za misovsko stranko tako v Trstu kot Gorici, kar je tudi predvsem posledica protimanjšinske gonje. Kakšni bodo učinki oziroma rezultati dela že omenjenega tržaškega »čuvarja« v rimskem parlamentu, bo seveda pokazal dalje na 2. strani E RADIO TRST A »Kosovo zanima vso Jugoslavijo« ■ NEDELJA, 5. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Rdeči lev«; 11.45 Vera in naš čas; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Na obisku pri gostn-cu Jožku Sirku na Plešivem pri Krminu; 18.00 Neposreden prenos 17. Zamejskega festivala narodnc-zabavne glasbe v Števerjanu; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.20 Sporedi za naslednji dan, nato d u gi del neposrednega prenosa festivala v Števerjanu. ■ PONEDELJEK, 6. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Izbor iz naših literarnih srečanj; 9.00 Otroški kotiček: Ali jih poznaš? Okno v živalski svet; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert RAI iz Milana; 12.00 Zapiski s poti; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Zbor »Giovanni Battista Candotti« iz Codroipa; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Foro-čila in kulturna kronika; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Večerni radijski dnevnik. IH TOREK, 7. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Povejmo v živo!; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu; 10.50 Nikolaj Rimski Korsakov: Šeherezada, simfonična suita op. 35; 12.00 Pojdite z nami!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Kakor od vetra se trese moje srce. O ljubezni v knjižav-nosti; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Rainer Maria Rilke: »Kornet«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. 9 SREDA, 8. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poti do branja; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut; 12.00 Ži-j vozeleno. Oddaaj o življenju z naravo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Tržaški oktet v Kulturnem domu v Trstu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 S poti po Afriki; 17.00 Poročila in kuiturna kronika; 18.00 Literarne podobe: Obrazi in utrinki iz slovenske proze; 19.00 Večerni radijsVi dnevnik. ■ ČETRTEK, 9. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Osebno; 9.00 Otroški kotiček: Josip Vandot: »Kekčeve zgodbe«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v stolnici ! sv. Justa v Trtsu; 12.00 Na obisku pri finančnem konzulentu Vinku Ozbiču; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Zgodbe van-drovca, orjunaša in narodnega revolucionarja Lipeta Kosca; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 10. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Ne prezrimo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v goriškem Avditoriju; 12.00 Na počitnice!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Najboljši zbori lanskega tekmovanja »Guido d'Arezzo«; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 lz filmskega sveta; 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 11. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogocki; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 12.00 »Ta rozajanski glas«; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna krcni-ka; 16.00 Ko se obesi dan. Pesmi za poletni čas; : 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Radio od-j dih. Poletni variete; 19.00 Večerni radijski dnevn.k. Z odobritvijo posebnega dokumenta se je v Beogradu 26. junija končalo zasedanje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bilo v celoti posvečeno položaju na Kosovu. Kriza v Jugoslaviji vpliva na počasnejše urejanje razmer na Kosovu, prav tako kriza mednacionalnih odnosov, pritiski iredentizma in še vedno trajajoča protirevolucija v tej pokrajini vplivajo, je pisalo ljubljansko Delo, na slabšanje razmer po vsej Jugoslaviji. Iz tega izhaja sklep, da je hitrejše urejanje razmer na Kosovu naloga vseh delov Jugoslavije, čeprav imajo največjo odgovornost pri tem komunisti in druge napredne sile na Kosovti in v Srbiji. Tako so poudarili mnogi razpravljalci na zasedanju centralnega komiteja. Iz razprave je bilo razvidno, da bo treba korenito spremeniti politiko pomoči gospodarsko manj razviti pokrajini Kosovo. Razpravljalci so opozorili, da so dobili v pokrajini doslej veliko pomoči, a so to pomoč neracionalno uporabili. Kosovu bo treba bolj kot z denarjem pomagati s projekti in z znanjem strokovnjakov iz vseh delov Jugoslavije. Ljubljansko Delo je poročalo, da se je 26. junija zbralo v parku nasproti poslopja jugoslovanske skupščine kakih 500 pripadnikov srbske in črnogorske narodnosti s Kosova. Njihovo odposlanstvo sta sprejela predstavnika centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Odposlanstvo je izjavilo, da prihod nekaj stotin Srbov in Črnogorcev v Beograd kaže zaupanje v centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. V neposredni bližini jugoslovanske skupščine se je zbrala tudi večja skupina Beograjčanov. Ti so začeli glasno izražati svoje nezadovoljstvo s stanjem na Kosovu in vzklikati razna gesla. Policijski agenti so obkolili park in blokirali vse izhode iz njega, ker so demonstranti hoteli iz parka v sprevodu proti središču mesta. Novi parlament... H nadaljevanje s 1. strani razvoj dogodkov, vendar je iz tega, kar smo napisali, treba upravičeno pričakovati, da bodo imele še težavnejšo nalogo kot doslej tiste sile, ki so naklonjene manjšinski zaščiti, ter da bo zlasti imel izredno težavno nalogo edini slovenski parlamentarec, senator Stojan Spetič, izvoljen na listi KPI. Vprašanje zakonske zaščite slovenske narodne manjšine v Italiji seveda neposredno zadeva tudi in predvsem Slovensko skupnost, ki sicer nima svojega zastopnika v rimskem parlamentu, a je dejavnik, ki ima in bo imel tudi v prihodnosti svojo težo na deželni ravni, se pravi v okviru dežele Furlanije Julijske krajine. Toda o tem kdaj prihodnjič. SPREMEMBE NA MADŽARSKEM Kot je bilo pričakovati, je prišlo na Madžarskem do vrste sprememb v najvišjih državnih in partijskih organih. Dosedanji predsednik republike Losonczi se je umaknil iz zdravstvenih razlogov. Na njegovo mesto je prišel 65-letni Karoly Nemeth. Novi ministrski predsednik je 57-letni Karoly Grosz. Bivši vladni predsednik Lazar je postal vsedržavni partijski podtajnik. ZAHTEVAJO ODSTOP KURTA WALDHEIMA Na deželnem kongresu socialistične stranke, ki je bil te dni na Dunaju, je bila z večino glasov odobrena resolucija, ki zahteva odstop zveznega predsednika Kurta Waldheima. Kongres dunajskih socialistov je potekal v prisotnosti kanclerja Franza Vranitzkega. Za resolucijo je glasovalo 268 delegatov, proti pa jih je bilo 217. Zlasti glasni so bili predstavniki socialističnih mladinskih organizacij, ki so naglasili, da povzroča Kurt Waldheim zelo hudo škodo celotni državi zaradi česar je nujna strateška ofenziva, da se doseže njegov odstop. Ta je po mnenju mladih avstrijskih socialistov z Dunaja nujen, češ da vsi v tujini očitajo Waldheimu, da v moralnem pogledu ni neoporečen, kar ima za posledico, da ne more izpolnjevati svojih nalog. Proti socialistični pobudi so odločno nastopili predstavniki Avstrijske ljudske stranke, ki so podpirali kandidaturo Kurta Waldheima za zveznega predsednika. Člani vrhovnega sovjeta so odobrili tri pomembne zakone, ki se tičejo gospodarstva. Gre za pomembne reforme, s čimer se začenjajo uveljavljati tudi v gospodarstvu temeljne smernice Mihajla Gorbačova. JUBILEJ LOJZETA SPACALA Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Pred kratkim je obhajal visok življenjski jubilej, 80-letnico rojstva, znani tržaški umetnik, slikar in grafik Lojze Spacal. Slavljenec sodi v sam vrh slovenske likovne umetnosti, zelo znan pa je tudi v širšem evropskem prostoru. Njegov umetnostni opus pomeni svojevrstno sintezo izrazito osebnih videnj in podoživljanj Krasa, rodnega Trsta in Istre. Značilna »pri-morskost« je v njegovih delih tako močno prisotna, da je Spacal postal skoraj simbol likovne kulture te dežele zlasti od srede našega stoletja dalje. Podobno kot njegova umetnost tudi Spacalovo življenje poteka med Trstom, Piranom in Škrbino, kjer si je uredil prebivališča in ateljeje, zadnje čase pa se zadržuje zlasti v Škrbini, tako da lahko od blizu spremlja priprave na ureditev stalne razstave v Štanjelu. Za ta namen namreč preurejajo del obnovljenega grajskega poslopja, kjer bodo kmalu na ogled umetnikove stvaritve. Čestitkam ob visokem jubileju Lojzeta Spacala sc pridružuje tudi uredništvo Novega lista. Nova deželna vlada Furlanije Julijske krajine Deželni svet Furlanije Julijske krajine je prejšnji teden najprej izvolil krščan-skodemokratskega svetovalca Adriana Bia-suttija za predsednika deželne vlade, nato pa so bili izvoljeni odborniki in njihovi namestniki. Deželno vlado še dalje sestavljajo predstavniki krščanske demokracije, socialistične, socialdemokratske in republikanske stranke. Podpredsednik deželne vlade je socialist Carbone, ki je hkrati odbornik za industrijo. Demokristjan Antonini je odbornik za kmetijstvo, republikanec Barnaba odbornik za šolstvo in poklicno izobraževanje, socialdemokrat Bertoli odbornik za krajevne ustanove in gozdarstvo, demokristjan Bomben je odbornik za javna dela, demokristjan Brancati odbornik za delo in socialno skrbstvo, socialist Manzon odbornik za zdravstvo, socialdemokrat Go-nano odbornik za proračun, demokristjan Rinaldi odbornik za finance in demokristjan Turello odbornik za obrtništvo in iz-seljeništvo. Namestniki so demokristjan Di Benedetto, ki je odgovoren za prevoze, demokristjan Dominici, ki je odgovoren za obnovo, demokristjan Braida, za vprašanja decentralizacije in socialist Vespasiano za turizem in trgovino. Iz tega seznama je razvidno, da ni bil potrjen tržaški demokristjanski svetovalec Nodari, ki je prepustil mesto v odboru svojemu strankarskemu tovarišu Paolu Brai-di iz Vidma. Mesto dosedanjega podpredsednika vlade Renzullija, ki je socialist in je bil izvoljen v poslansko zbornico, je prevzel tržaški socialist Carbone. Ti sta tudi glavni in edini novosti v sestavi tretje deželne vlade, ki jo vodi predsednik Bia-sutti. V Ljubljani je umrl Prejšnji teden je po dolgi bolezni u-mrl v Ljubljani znani slovenski slikar, grafik in likovni publicist Miha Maleš. Rodil se je v Kamniku pred 84 leti, obiskoval u-metnoobrtno šolo v Ljubljani, dve leti študiral na zagrebški akademiji, se nato izpopolnjeval v umetnostni šoli na Dunaju in je leta 1924 odšel v Prago na grafično specialko, ki jo je končal tri leta kasneje. Od takrat je živel in ustvarjal v Ljubljani. Miha Maleš je znan tudi kot ustanovitelj in urednik prve slovenske revija za sodobno likovno umetnost. Izhajala je od leta 1936 do leta 1945. Pokojnik je bil tudi urednik revije »Ilustracija«, ki je izhajala dve leti v Ljubljani. Tu je Maleš odprl svoj umetniški salon. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1926 v Pragi in Zagrebu, prvo povojno razstavo pa v Trstu leta 1950 in nato v Ljubljani. Pred 13 leti je bila v ljubljanski Moderni galeriji velika njegova retrospektivna razstava. Pred devetimi leti je začela urejati svoj likovni opus in ga z darilno listino izročil 600-letnica pok V prisotnosti kakih 10 tisoč vernikov, med katerimi je bilo dva tisoč Litvancev iz raznih izseljeniških držav ter kakih deset duhovnikov, ki so prišli iz same Litve, je papež Janez Pavel II. v nedeljo, 28. junija, v cerkvi svetega Petra v Rimu proglasil za blaženega litovskega škofa Jur-gisa Matulaitisa. Ta je umrl leta 1927 in se je po papeževih besedah nesebično trudil za blagor Cerkve in zveličanje duš, pri čemer je moral premagati številne in hude težave. Papež se je ob tej priložnosti spomnil 600-letnice pokristjanjenja Litve ter ponovno izrazil željo, da bi obiskal to baltsko republiko v okviru Sovjetske zveze. »Rim- PLOVBA PO PERZIJSKEM ZALIVU V Perzijskem zalivu in zunaj njega se nadaljuje prisotnost ameriškega vojnega ladjevja, ki hoče zaščititi svobodno plovbo in hkrati posvariti Iran pred novimi napadalnimi dejanji. Čez približno teden dni bo na omenjenem območju skupina ameriških bojnih ladij, ki bodo spremljale kuvajtske petrolejske ladje: slednje bodo začasno plule pod ameriško zastavo in bodo imele tudi improvizirana imena v angleškem jeziku. Na ta način bodo uživala kritje, saj bi napad nanje pomenil napad na ameriške tovorne ladje. Severnemu delu Arabskega morja se medtem približuje letalonosilka »Constellation«. Hkrati so v Washingtonu sporočili, da bo čez mesec dni odplula iz Kalifornije proti Bližnjemu vzhodu oklepnica »Missouri«, ki ima 400-milimetrske topove in številne rakete. Spremljale jo bodo še tri druge bojne ladje. Iranci pa medtem nadaljujejo z napadi na tuje tankerje. Te dni so poškodovali neko norveško in neko švedsko petrolejsko ladjo. Pri tem je bil ubit en norveški mornar, dva druga pa sta ranjena. slikar Miha Maleš svojim rojakom v Kamniku, kjer je sedaj galerija njegovih del. Leta 1968 je prejel nagrado mesta Ljubljane, pred desetimi leti pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Pogreb priznanega likovnega umetnika Mihe Maleša je bil v torek, 30. junija, na ljubljanskih Zalah. —o— V nedeljo, 28. junija, so miljski občini uradno izročili srebrno kolajno za vojaške zasluge, ki jo je na predlog obrambnega ministrstva podelil predsednik republike. Slovesnost je bila na Marconijevem trgu, kjer je vojaški kurat daroval mašo, pri molitvi pa sta sodelovala pravoslavni duhovnik in judovski rabin. Vojaški poveljnik Trsta general Lalli je nato pripel srebrno odličje na občinski prapor. Zatem je govoril župan in novoizvoljeni poslanec Bordon. Nekaj besed je spregovoril tudi v slovenskem jeziku. V kulturnem sporedu so sodelovali pevski zbor Vasilij Mirk in recitatorja Drago Gorup ter Giorgio Amodeo. ristjanjenja Litve ski škof, ki je kot naslednik svetega Petra, je dejal papež Janez Pavel II.«, priča in služabnik enotnosti celotne Cerkve, danes prisrčno pozdravlja vse vernike v Litvi. V duhu sem z vami — je nadaljeval — in se vas v molitvah vsak dan spominjam, kot se spominjam vaše domovine. Pri tej molitvi je prisotna celotna Cerkev, zlasti tista na evropski celini, ki je z vami globlje povezana, saj vi že zaradi svoje zemljepisne lege in po vsej svoji zgodovini pripadate družini krščanskih narodov v Evropi. S papežem so somaševali številni kardinali in škofje, ki so zastopali razne škofovske konference. Tako je bil prisoten kardinal Martini, ki je predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc, kardinal Kuharič, ki je predsednik jugoslovanske škofovske konference, nadškof Paskai, predsednik madžarske škofovske konference, monsinjor Groer, ki je zastopal avstrijske škofe, in monisnjor Baltakis, ki je odgovoren za dušno pastirstvo med litovskimi katoličani v tujini. Dolgo ploskanje je pozdravilo besedilo, ki ga je prebral papež, ko je proglasil Jurgisa Matulaitisa za blaženega. PAPEŽ IN INDIJANCI V Vatikanu so uradno sporočili, da bo papež Janez Pavel II. 20. septembra izpolnil obljubo, ki jo je septembra pred tremi leti dal Indijancem v Kanadi. Med takratnim pastirskim obiskom je bilo v načrtu tudi srečanje s člani indijanskih plemen v kraju Fort Simpson v Severni Kanadi. Njegovo letalo pa ni moglo pristati zaradi goste megle. Množici Indijancev, ki so ga čakali, je mogel spregovoriti le po radijskih valovih iz drugega kraja, vendar je obljubil obisk ob prvi priložnosti. Ta se ponuja ob drugem pastirskem o-bisku, ki ga bo od 10. do 19. septembra opravil v Združenih državah. Papež bo najprej obiskal Miami na Floridi, nato bo obiskal številne kraje srednjih in zapadnih Združenih držav, na primer New Orleans, San Antonio v Texasu, Phoenix v Arizoni in Los Angeles, Monterey ter San Francisco v Kaliforniji. Zadnji postanek bo v Detroitu 19. septembra. Naslednjega dne pa bo obiskal Edmonton v Kanadi, od koder se bo podal v Fort Simpson, kjer bo srečanje z Indijanci. Takoj nato se bo vrnil v Vatikan. KONFERENCA ZA BLIŽNJI VZHOD Ameriški predsednik Reagan in sirski predsednik Asad sta si izmenjala pismi o položaju na Bližnjem vzhodu ter o sklicanju Mednarodne konference za mir v tem delu sveta. V kratkem bo odpotoval na pogovore v Damask visok predstavnik ameriške vlade. Ameriška vlada je pričela nove pogovore s Sirijo, ker je mnenja, da se je sirska politika spremenila. Ni dokazov, da bi Sirija podpirala mednarodni terorizem. Pred kratkim je celo izgnala palestinskega ekstremista Abu Nidala. Sirske čete so v mohamedanskem delu Beiruta prispevale k delni normalizaciji položaja. Končno se je Sirija zbližala z Irakom in z Jordanijo ter ni več popolnoma na strani Irana. Skavtski tabori 1987 Delovanje članov SZSO bo tudi letos doseglo svoj višek v poletnih taborih. Kot običajno si po celoletnem zbiranju na tedenskih sestankih vsaka veja pripravi svoje tabore, ki odgovarjajo potrebam in željam različnih starostnih stopenj, katerim so namenjeni. Letos je padla izbira tabornih prostorov izključno na Slovenijo, točneje na Gorenjsko in Dolenjsko. Veja V V (volčiči in veverice) se je odločila, da popelje najmlajše člane v Stranje pri Kamniku, kjer smo v zadnjih letih navezali res dobre stike z domačini. Datum odhoda je predviden za ponedeljek, 3. avgusta, prihoda pa za četrtek, 13. avgusta. Najštevilnejša veja v organizaciji, t.j. veja IV (izvidnikov in vodnic), pa bo tudi letos priredila dva tabora. Tabor A, ki bo združeval 1., 3. in 5. steg, bo v Podgozdu pri Dvoru (Žužemberk) na Dolenjskem od 27. julija do 10. avgusta. Tabor B (2. in 4. steg) pa bo v Cerovem logu pri Šentjerneju prav tako na Dolenjskem od 20. julija do 3. avgusta. Prvi na vrsti (začel se bo namreč že prihodnji ponedeljek, 6. julija) pa bo že o-bičajni potovalni tabor, ki je namenjen vsem starejšim članom v veji RP (roverjev in popotnic), predvsem pa novincem roverjem in popotnicam. Tabor, ki se boj zaključil 17. julija, se bo tudi letos delil na dva dela. V prvem — potovalnem de- j lu — bodo udeleženci prehodili del Kam-1 niških Alp, nato pa si bodo postavili šotore' v vasi Vir pri Kamniku. Pokrajinsko vodstvo SZSO-TS predvideva, da se bo letošnjih poletnih taborov udeležilo od 200 do 250 članov. Tem nudi naša organizacija možnost za alternativno obliko počitnic v direktnem stiku z naravo, daleč od televizijskih zaslonov in radijskih sprejemnikov. To so namreč tisti trenutki, ki ostanejo človeku v trajnem spominu prav zaradi enkratnosti okolja, družbe in vzdušja, ki prevevajo teh prekratkih pet-, naj st poletnih dni. Vtisi ob reviji zborov — Na devinskem trgu je tudi v soboto, 27. ju-; nija, živahno kot sicer. Mladina se smeje pod murvo, naše čakanje na goste iz Ilirske Bistrice in Marušičev pa je v znamenju dehtenja cveto-: čih lip. To je vonj, ki človeka navdaja z milino, mimo pridejo še nekateri člani zbora, ki so po-' poldne delali na našem sedežu, pred telefonoma j na trgu pa je nastala vrsta. Bodoči policaji in I policajke, ki so v devinski policijski vojašnici,! čakajo na vrsto, da telefonirajo domov ali svojim dragim ... Prvi pripelje avtobus iz Ilirske Bistri- ce. Po dobrodošlici izstopijo, in kot prvo stvar ugotavljajo ... kako diši lipa ... — Goste peljemo na stari grad. Prva skupina gre naprej, za nami bodo prišli še gostje iz Buj,! ki so s seboj pripeljali še švedski zbor, ki se v j teh dneh mudi v Grožnjami. Tudi ob tej priliki; stari grad opravi svoje. Morje, ki lahno rdi na obzorju, novi grad nad temno zelenim parkom, sivi zidovi ruševin ... teža in sporočilo zgodovine. Pevke in pevci so pozorni. Zanima jih zvedeti, kaj več o zgodovini Devina in naših krajev, uso- j di našega življa na tej obali, ki so jo opevali Aškerc, Gradnik, Gruden, Rilke, o hrepenenju ■ Lepe Vide, o zgodbi o beli devinski gospe ... j — Pevci in pevke osmih sodelujočih zborov smo se zbrali na dvorišču pred tistim delom gradu, ki je med letom dom dijakom devinskega mednarodnega zavoda. Tudi to dvorišče dehti od bližnjih cvetočih lip, da jih vsi občudujemo in se čudimo. Zbori se pripravljajo, zbira se občinstvo. Pozdrav občinske odbornice za kulturo prof. Marinke Terčon nas uvede v večer. Kot prvi nastopi oktet Kornarija iz pobratene občine Buje, ki zapoje dve ljudski pesmi, sledi nastop mešanega pevskega zbora »Alojz Mihelčič« iz Harij pri Ilirski Bistrici. Z zborom, ki ga vodi Aleksander Ternovec, so devinski pevci navezali tesne stike že med drugimi podobnimi pobudami, tako da so na obisku kot dobri prijatelji. Za njimi so prišla na oder dekleta Komornega dekliškega zbora iz Ilirske Bistrice, ki jih vodi prof. Marija Slosar - Lenarčič. Bile so nekoliko zadržane, po nastopu pa prav lepo sproščene. Sledil je nastop treh sodelujočih zborov iz devinsko-nabrežinske občine. Kot prvi je pel Dekliški zbor Devin, ki ga vodi Herman Antonič, za njimi so pod vodstvom Iva Kralja nastopili Dan turizma na velesejmu v Trsta Na 39. Mednarodnem velesejmu v Tr-j stu je bil tudi Dan turizma. Najprej je bila osma okrogla miza o sodelovanju na turističnem področju med deželami Alpe A-dria. Letos so posvetili posebno pozornost kongresnemu turizmu. Sodelovali so odposlanci iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Ti zastopniki so predstavljali razne kongresne urade. Zborovalce je pozdravil predsednik velesejma Mar-chio ter je spomnil na sodelovanje združenja Ital-Congressi, turističnih funkcionarjev iz Slovenije in Hrvaške ter z Dunaja, iz Salzburga, s Štajerske ter s Tirolske. Uvodno predavanje je imel predsednik združenja »Promotrieste« Ariani. Podčrtal je zlasti potrebo po marketingu, to je po turistični propagandi, ter po statističnih raziskavah. Spomnil je tudi na nujnost sodelovanja med javno in zasebno pobudo. Turizem je mogoče razvijati preko meja — je dejal Ariani — zlasti pod tremi po- goji: lahek prehod meje, primerne strukture v kongresnih mestih ter privlačnosti kulturnega in splošnega značaja v teh krajih. Nato so govorili še zastopniki Dunaja, Salzburga, Hrvatske in Vidma ter predsednik Tržaške letoviščarske ustanove Ba-rison in predsednik tržaških hotelirjev Pandolfi. Ob zaključku je bila zanimiva diskusija o turistični problematiki v okviru dežel Alpe-Adria. Poudarjena je bila težnja po okrepitvi sodelovanja in po odpravi škodljive konkurence. Barison je še spomnil, da kongresni turizem narašča 11 odstotkov na leto, kar je več kot drugi turistični sektorji. Na svetu je od 6 do 7 tisoč velikih kongresov na leto. V Italiji pa je raznih manjših in večjih manifestacij te vrste kar 20 tisoč na leto. Dohodki od kongresnega turizma znašajo v Italiji od tisoč 500 do 3 tisoč mili- dalje na 8. strani ■ Fantje izpod Grmade, kot zadnje pa še pevke dekliškega zbora »Igo Gruden«, ki jih vodi Mirko Slosar. Iz Marušičev v občini Buje je prišel tudi mešani pevski zbor Bratstvo, ki ga vodi Lino Sepič. Kot zadnji je stopil na oder še švedski zbor Kor 34, ki ga vodi Madlen Ugle. Zbor je v teh dneh gost mednarodne glasbene šole v Grož-njanu in je zapel tri švedske ljudske pesmi. Naravno je bilo ugotavljati, da je med Svedinja-mi tudi veliko črnolask. S tem zborom se je zaključil spored, ki sta ga povezovala Liana Drašček in Marko Tavčar. Na svoj račun pa co prišli tudi komarji. Še posebej so se zbirali pod reflektorji, da je bilo prav zabavno gledati, kako pevci premagujejo naravni vzgib, da bi mahnili po komarju, ko se je ustavil na licu ali letel mimo glave. — Zbori sedijo za mizami, ki so jih postavili na dvorišču, zapihljaj je lahen večerni vetrček, ki je odpihal komarje, ljudje nekaj pojedo in popijejo, ustvari pa se toplo vzdušje. Sliši se pogovor, smeh, od časa do časa zapojejo. Ko eden začne, se potem vrstijo drug za drugim in slovenski pesmi sledi švedska, tej hrvaška, pa spet slovenska do Arcadelove Ave Marija, ki so jo zapela dekleta iz Nabrežine in Bistrice. Latinske besede so zaplavale po dvorišču in bile v čudovitem skladju z dehtenjem grajskih lip. Po zadnjem akordu Amena se čas ustavi za tisti čudoviti trenutek tišine, ki pevce poplača za trud bolj kot bučen aplavz. In spet je živahno med vrstami stolov, Anja in njena črnolasa prijateljica s hudomušnimi očmi si zaželita glasbe, harmonike, in to je želja tudi drugih okoli njih, a žal nocoj ne bo plesa, nihče izmed godcev ni vzel s seboj harmonike, pravijo ... A vseeno je bilo veselo. — Slovo. Pozdravljamo se, spremljamo ljudi do avtobusov, čakamo na zamudnike, ki se prikažejo izpod dehtečih lip, slišijo se vabila na ponovno snidenje, zahvale,... bilo je lepo. Avtobusi odpeljejo, ljudje mahajo v pozdrav in nekateri se vračamo na dvorišče, kjer je bil koncert. Prazno je, le občinski uslužbenec spravlja kab-lje in ozvočenje, pri vhodu se nekateri pogovarjajo, odhaja tudi župan s cvetočo lipovo vejico v prsnem žepu srajce. Gremo tudi mi... »ti, prideš jutri pomagat na kor v Mavhinje?« ... »Ja, ja, se vidimo jutri...« M.T. Na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki je bila 29. junija, je župan Bojan Brezigar sporočil, da je treba v kratkem pričakovati začetek smotrnega turističnega izkoriščanja celotnega Sesljanske-ga zaliva. Uredile so se namreč lastninske razmere, tako da je celotni zaliv last delniške družbe, katere glavni delničar je podjetnik Cardarelli iz Trsta, ki se je že uveljavil na turističnem področju s svojimi obrati v Grljanu. RAZSTAVA DOMAČIH VIN V petek 3., soboto, 4. in nedeljo, 6. julija, bo v Nabrežini 26. razstava in pokušnja krajevnih vin. Na razstavi, katere organizator in pokrovitelj je devinsko-nabrežinska občina, bo predstavljenih 16 vzorcev vin. Komisija je že izvedla selekcijo in ugotovila dobro kvaliteto proizvo:'n'e glede tudi na izredno letino. Razstavo in pokušnjo vin bo popestril kulturni program, pri katerem bosta sodelovali tudi pobrateni občini Bu'e in Ilirska Bistrica. V nedeljo, 5. julija, bo ob 21. uri po nagraditvi najboljših vin, na prog amu že tradicionalna tombola. SREČANJE MOHORJEVIH DRUŽB j Z obiskom Gorice in njenih kulturnih! ter zgodovinskih zanimivosti se je v torek, | 30. junija, zaključilo srečanje med predstavniki Celjske Mohorjeve družbe, Mohorjeve družbe iz Celovca in Goriške Mohorjeve družbe. Šlo je za tretje srečanje treh sestrskih družb, letos na Goriškem, po lanskem sestanku v Celju in predlanskim v Celovcu. Predstavniki in odborniki vseh treh mohorskih sester so med jutranjim delovnim sestankom izmenjali mnenja o delovanju družb in predstavili ter razčlenili svoje založniške načrte za prihodnje leto, a tudi za naprej. Ugotavljali so, da so tri Mohorjeve družbe sicer izraz različnih potreb in zgodovinskih situacij, a da jih v bistvu združujejo cilji, ki si jih vse tri postavljajo, se pravi objavljanje knjig in publikacij, ki naj plemenitijo slovenskega bralca. Seveda je bilo srečanje tudi priložnost za kritično analizo vseh specifičnih težav, ki jih družbe morajo reševati. Na sestanku so vsaj načelno obravnavali možnost sodelovanja pri izdajanju skupnih publikacij in knjig. CESTA RAZDRTO - VRTOJBA Ljubljansko Delo je pred dnevi poročalo, da bo avtocesta Razdrto - Vrtojba imela štiri vozne pasove z vmesnim ločilnim pa Letošnji primorski novomašniki V Marijini cerkvi v Logu pri Vipavi je bila 29. junija pomembna verska slovesnost. Koprski škof msgr. Metod Pirih je ob sodelovanju škofa msgr. Janeza Jenka posvetil v mašnike štiri bogoslovce s Primorskega. Ti so Jože Jakopič iz Deskel v Soški dolini, Aleksander Škapin iz Vipave, Ciril Stokelj iz Velikih Zabelj in Bogomir Trošt iz Podrage. Novi mašniki so vstopili v cerkev ob špalirju množice 80 ministrantov v živopi-sanih oblekah. S kora pa je zadonela pesem, ki so jo prepevali združeni pevski zbori iz župnij, od koder prihajajo novi mašniki. V prezbiteriju sta med drugimi bila škof msgr. Metod Pirih in škof msgr. Janez Jenko, prisotni pa so bili tudi številni duhovniki koprske škofije, zlasti pa duhovniki, ki so nove mašnike spremljali na dolgi poti do oltarja. Pričela se je nato sveta maša, pri kateri so peli združeni zbori iz že omenjenih župnij, špiritual v ljubljanskem bogoslovju Jožko Benedetič pa je zbranim vernikom sproti tolmačil potek verske slovesnosti in verskega obreda. Slovesnost je seveda dosegla višek ob posvetitvi novih mašnikov. Na Slovenskem je letos skupno 29 novih mašnikov. Primorski novomašniki bo-; kev izbran trenutek Svetega Duha in ko na svojem pohodu skozi naš čas ne neha presenečati«. Ob tej priložnosti moramo ugotoviti, da smo Slovenci v Italiji, kar zadeva duhovniške poklice, v zadnjih letih silno revni. Tako je treba spomniti, da je na Tržaškem, se pravi v tržaški škofiji zadnja slovenska nova maša bila v letu 1963, se pravi pred 24 leti. Trenutno tudi ni nobenega slovenskega bogoslovca iz tržaške škofije. Na Goriškem je stanje le za las boljše. Tu imamo zdaj enega slovenskega bogoslovca, zadnja slovenska nova maša pa je bila leta 1978. Leta 1982 je bila še ena, vendar je šlo za primer zapoznelega duhovniškega poklica. som. Od avtoceste proti Fernetičem se bo do imeli slovesne nove maše v nedeljo, 5. razlikovala le v tem, da na njej ne bo od- julija. stavnih pasov, ampak bodo na vsak kilo-! »Letošnji slovenski novomašniki stopa-meter odstavni prostori, kjer bo moč u-| jo v duhovniške vrste in med naše ljudi — staviti vozilo. Za takšno varianto so se načrtovalci odločili zaradi tega, ker jim je tako narekoval teren na bodoči trasi. Direktor Združenih cestnih podjetij Slovenije Miran Marušič je pojasnil, da ne ustrezajo resnici govorice, ki se širijo na Goriškem v Italiji, češ da bo avtocesta Razdrto - Vr- Priročnik o pritrkavanju Slovenci poznamo pritrkovanje. Pred slovesnimi cerkvenimi prazniki, procesijami itd. slišimo po nekaterih farah, da znajo zvonovi peti posebne melodije, ki jih z navadnim potegom vrvi ne moremo izvabiti. Pritrkavanje je prava ljudska umetnost, ki pa zahteva tudi veliko vaj in znanja. Navadno se ta umetnost prenaša iz j roda v rod, a celjska Mohorjeva družba je pred kratkim izdala priročnik, ki ga je za pritrkaval-ce napisal Ivan Malavašič in mu dal naslov »Pesmi slovenskih zvonov«. Knjižica je zelo pregledna. V prvem delu spregovori o zvonovih na splošno in o pritrka- tojba imela manjšo prepustnost kot tista'še vedno zvija v krčih najrazličnejših zmot od Razdrtega do Fernetičev. | in zablod, pa tudi v času, ko doživlja Cer- Politično srečanje v Novi Gorici piše zadnja Družina, ki je slovenski verski tednik — v izredno milostnem trenutku zgodovine, ko Cerkev obhaja Marijino le-|van^u P°sebej. v tem uvodnem delu priroč-to. Svojo duhovniško pot začenjajo v času,! nika Poberemo tudi navodila za smotrno upora-ko nagiba k zatonu dvajseto stoletje, to je *30 zvonov in njihovo oskrbovanje, kar je poseb-naše stoletje, polno krvi, zmede, trpljenja no koristno za številne cerkovnike in župne u-in nemirov. Prihajajo v času, ko se svet pravite^e sPloll> saJ zahtevajo zvonovi skrbno Dne 29.6.1987 sta se v Novi Gorici sestali delegacija slovenske skupnosti Gorica, ki jo je vodil tajnik Marjan Terpin, in delegacija občinske konference SZDL Nova Gorica pod vodstvom Branka Dolenca. Srečanje, ki je postalo že tradicionalno, je potekalo v prisrčnem vzdušju in obe delegaciji sta izrazili veliko zadovoljstvo ob ponovnem snidenju, ki predstavlja nadaljevanje že pred leti vzpostavljenih odnosov. Izražena je bila potreba po še tesnejših in poglobljenih stikih, ki pridejo posebej do izraza ob pomembnih dogodkih za prebivalce na obeh straneh meje. Ocenili sta, da se je od zadnjega srečanja položaj Slovencev v zamejstvu bistveno poslabšal zaradi ponovnih in stalnih poskusov obujanja narodne mržnje. Delegaciji sta si bili enotni, da si je danes bolj kot kdajkoli prej potrebno prizadevati za enoten in usklajen nastop vseh Slovencev v Italiji. Prav tako sta potrdili, da je potrebno ob še tako kočljivih in zapletenih vprašanjih, do katerih prihaja ob meji, spore ali nesoglasja reševati sporazumno ter puščati vedno odprto možnost dialoga. Kakršnokoli zapiranje vase, ali prekinjanje odno- sov ne prispeva k utrjevanju deklariranih dobrososedskih odnosov. Ob tem, ko sta delegaciji spoznali, da je ponovno oživelo sodelovanje med Gorico in Novo Gorico, z nezadovoljstvom u-gotavljata, da odločitev Italije o uvedbi popisnic za jugoslovanske državljane ob prestopu jugoslovanske - italijanske meje ni v skladu z osimskimi sporazumi, videmskim sporazumom in dosedanjimi ocenami obeh držav o najbolj odprti meji med različnima političnima sistemoma v Evropi. Delegaciji pozorno in zainteresirano spremljata izgradnjo avtoceste Razdrto -Gorica. Obe strani sta ugotovili smotrnost in potrebo gradnje kamnoloma na Krasu pri Lokvici ter izrazili zaskrbljenost zaradi nameravane zajezitve Soče pri Podgori, ki bi povzročila ekološko in gospodarsko škodo. Delegaciji sta se dogovorili, da si bosta stalno izmenjavali stališča in informacije o važnejših skupnih problemih. Ponovno se bosta delegaciji srečali v Italiji ob koncu leta 1987. V delegaciji Ssk so bili še Gradimir Gradnik, dr. Mirko Špacapan, dr. Karlo Brešan, inž. Karlo Mučič, Dominik Humar in Franc Kenda. nego. Velik del knjižice je namenjen raznim melodijam, ki so zelo jasno zapisane s številkami, in sicer tako, da je veliki zvon označen s številko 1, srednji z 2, mali s 3. Ce je zvonov več, pa Malavašič dodaja še številke zanje. Tako deli zapise melodij na leteče melodije za tri zvonove, za štiri zvonove, za dva zvonova in leteče melodije a pet zvonov. »Leteče melodije so tiste, pri katerih en von (ponavadi največji) zvoni ali leti, obstajajo pa tudi stoječe melodije, kjer vsi zvonovi stojijo in se na vse pritrkava«, pravi Malavašič. Tem stoječim melodijam posveča Malavašič dve poglavji, za tri zvonove in za štiri zvonove. Knjižica je zelo bogato opremljena s fotografskimi posnetki pritrkovanja v raznih zvonikih na Slovenskem. Nekaj posnetkov je tudi iz zvonika v Borštu pri Trstu, iz Marsina, Žiri itd. Ti fotografski posnetki so lahko dragoceni predvsem za začetnike, da vidijo, kako se kemblje sploh drži, oziroma kako se človek v zvoniku obnaša in stoji. Zanimivi in dragoceni so tudi številni odlomki naših pisateljev in pesnikov, ki so dragoceno pričevanje o tem, kako smo pravzaprav Slovenci vezani na naše zvonove. Ivan Malavašič je torej opravil zelo koristno delo, ki bo mogoče marsikje popolnoma spremenilo odnos do zvonenja po naših župnijah. Pri knjižici sta s strokovnimi nasveti sodelovala g. dr. Zmaga Kumer in g. Julijan Strajnar iz Sekcije za glasbeno narodopisje ZRC-SAZU. Obema se avtor tudi posebej zahvaljuje. Knjižica je o-premljena tudi z obnovo v nemščini in angleščini, kar daje priročniku še dodatno vrednost. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Lev Detela Nemška izdaja romana o slovenski polpreteklosti Pri znani graški založbi Styria je pred krat-1 kim izšel roman »Rojstvo pozabe« slovenskega avtorja Žarka Petana. Zanimivo delo o prelomnem in težavnem slovenskem obdobju po nemškem napadu na Jugoslavijo v letu 1941 in dramatičnem rojevanju nove povojne stvarnosti je j v nemščino prevedla Kathe Grah, medtem ko je ! uvodno besedo o »srednjeevropskem svetovljanskem Slovencu« Žarku Petanu napisal ugledni jugoslovanski kritični zgodovinar in avtor biografije o maršalu Titu Vladimir Dedijer. Roman ima naslov Die Geburt des Vergessens. Pričujoči roman Žarka Petana je že četrta knjiga znanega slovenskega avtorja, ki je izšla v nemškem prevodu pri graški založbi Styria. Na nemško-avstrijskem prostoru se je priljubil predvsem s tremi zbirkami kratkih, ironičnih a-forizmov, v katerih biča na eni strani splošne človeške pregrehe, neumnost, pregrešnost, lakomnost ali zabitost, medtem ko na drugi strani razgalja tudi specifične razvade in napake, kot so se razrasle v deželah »realnega socializma« — in še posebej v povojni Sloveniji. Roman »Rojstvo pozabe«, ki je zdaj izšel v nemškem prevodu in ki ga dopolnjuje skoraj istočasna slovenska izdaja Petanove proze o žgočih problemih slovenske preteklosti in polpreteklosti, je pravzaprav novost v dolgoletnem literarnem ustvarjanju tega dinamičnega pisatelja, ki je bilo doslej usmerjeno predvsem k pisanju kratkih, satiričnih tekstov in jedrnatih a-forizmov. Poleg tega se je avtor udejstvoval kot poklicni režiser — in to ne le na Slovenskem, j temveč tudi v inozemstvu, na Dunaju, v Ziirichu, j Hamburgu, Saarbriicknu, Celovcu, Trstu, Krako- j vu, Budimpešti, Bratislavi, Clevelandu, Torontu, Moskvi, Rigi in drugod. Kljub temu lahko tudi v novem in prvem Petanovem romanu zasledimo vrsto posebnosti, ki so tako značilne predvsem za avtorjeve aforizme in kratko prozo. Tako se tudi v delu »Rojstvo pozabe« srečamo z avtorjevim smislom za nenavadne, zdaj ironične in potem spet tragične zasuke. Avtor razgrne pred presenečenim bralcem pravo paleto najraznovrstnejših literar- nih prijemov in domislic, besednih iger, dramatičnih stopnjevanj, ironičnih pretiravanj, s kate-[ rimi značilno dopolni in popestri' svojo osnovno zgodbo o usodi slovenskih ljudi v mlinih povojne slovenske stvarnosti. Na podlagi sedmih pisem, ki jih je pisatelju poslal njegov eno leto starejši brat Branko iz Zahodne Nemčije, nas Petan sooči z vrsto dogodkov, ki so pogodili življenje in čustvovanje povojnih slovenskih ljudi. Podoba je, da je starejši brat, s katerim si avtor izmenjava pisma, v katerih obujata spomine na dom, mladost, starše, šolo, zadnjo vojno in novo slovensko ljudsko oblast, posebna figura, nekakšen avtorjev drugi jaz, saj zapiše, da je ta brat kljub letu razlike pravzaprav njegov enojajčni dvojček, polovica njegovega lastnega telesa, polovica njegova srca, polovica možganov, polovica lastnih misli... Brat Janko je zdomec, ki je že pred tridesetimi leti pobegnil iz Jugoslavije in zdaj kot sodni tolmač za slovenski, srbohrvaški in makedonski jezik živi v Stuttgartu. Petan na plastičen način predstavi povojno usodo slovenske meščanske družine. Njegov oče ^ se je s spretnostjo in vztrajnostjo prikopal iz skromnih razmer navzgor. Med drugim je bil lastnik mariborske kavarne »Astoria«, ki jo je leta 1941, ko so iz Maribora pregnali vse zavedne ali pomembne Slovence, prevzel nemški komisar, medtem ko jo je nova jugoslovanska oblast kmalu po vojni podržavila, nakar je pisateljev oče postal poslovodja mariborske kolodvorske restavracije. Na podlagi dejstva, da so starši za novo oblast predstavljali »sovražnike delavskega razreda«, zgradi avtor zanimivo, napeto in značilno zgodbo, ki tudi tujcem zelo veliko pove o slovenski usodi po letu 1945. Od plebiscitarnih volitev z odločitvijo o republikansko-socialistični, oziroma monarhistični bodočnosti Jugoslavije s preprečevanjem kakršnekoli agitacije za monarhijo, od kampanje proti koloradskemu hrošču, izgonu »fašističnih elementov« iz gimnazijskih klopi in od gimnazijskih katedrov, od prepovedi boogi-woogija, tega v nasprotju s foxtrottom za novo oblast dekadentnega plesa na mladinskih prireditvah, pa vse do osebnih spominov na mater in očeta prikaže Petan na ironičen, hudomušen, a istočasno tudi tragičen način, glavne poteze dobe, ki je stari slovenski družbi izpodrezala korenine in skušala ustvariti popolnoma nov tip socialističnega človeka. Petan ideološko ne kritizira in ne obžaluje. S pomočjo literarnih slik izbira take dogodke, ki se mu zde značilni za povojni tok slovenskih reči. Z rahlo ironijo riše propad svojega očeta, ki kot kak večni Jud šteje zlatnike, ki jih je skril pred oblastmi. Čeprav bo družina tudi te zlatnike izgubila, se oče drži za dvomljivo bogastvo kot za rešilno bilko, katere se bo v zadnjem trenutku oprijel, da ga ne odnose deroči tok zgodovine v propad. Avtor opisuje težko materino smrt na posledicah raka, v mislih se poganja nazaj in naprej, na primer v prve majske dni v letu 1945, ko je doživel, kako so se zadnji Nemci v Trstu pri sodnem Tribunalu predali novozelandskim in jugoslovanskim partizanskim četam. Piše o predvojni dobi, ko je oče v Zagrebu v najemu vodil med drugim kavarno »Carlton«, v ka- j tero je med drugim zahajal brat dunajske časopise nekdanji avstroogrski oficir Eugen Kvaternik, poznejši hrvaški maršal in vodja ustaške vojske, ki so ga po vojni obsodili na smrt. Zapleti okoli Titovega preloma s Stalinom, očetova in bratova smrt, mladostna ljubezen in še kaj rastejo v prepričljivo literarno pričevanje o intimnih in političnih razsežnostih najnovejšega obdobja slovenske zgodovine. Obešenjaški humor, politična satira, družbenokritična analiza in smisel za drobne, zasebne stvari življenja so bistveni sestavni deli barvitega in istočasno človeško zanimivega Petanovega pisanja. V predgovoru meni Vladimir Dedijer, da je med današnjimi Slovenci Petan »prvi Srednje-evropejec, ker ga ne kazi tragična ozkost in samocenzura slovenskih intelektualcev«. Ta pane-girični izliv lahko prebiramo z ironično skepso, vendar vsekakor drži, da se je Petan s pričujočim delom zapisal med vidne humoristične kroniste Srednje Evrope med Trstom in Dunajem, Slovenski ekspresionizem v Gradišču ob Soči V petek, 26. t.m. zvečer, so v galeriji »L. Spaz-zapan« v Gradišču ob Soči slovesno odprli razstavo »Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920-1930«, ki jo je posredovala Moderna galerija iz Ljubljane. Kot smo pred časom že poročali, je bila razstava z istim imenom, vendar z večjim številom del, koncem lanskega leta na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, kasneje je v skrčenem obsegu potovala še v Beograd in Gradec, sedaj pa še končno v Gradišče ob Soči. Omenjeno razstavo so strokovnjaki iz ljubljanske Moderne galerije skupaj z zunanjimi sodelavci pripravljali več let, pri čemer so bile opravljene temeljite študije tega obdobja in še posebej ustvarjalnosti tedanjih slikarjev, kiparjev in arhitektov. O vsem tem nam poleg razstave priča tudi obsežen katalog, ki je izšel ob razstavi. Na slovesni otvoritvi razstave v Gradišču ob Soči so med drugim spregovorili predstavnik tamkajšnje letoviščarske ustanove, goriški pokrajinski odbornik za kulturo De Grassi, deželni odbornik za kulturo Brancati, slovenski kulturni minister Vladimir Kavčič in direktor Moderne galerije v Ljubljani dr. Jure Mikuž. Nato so si povabljeni gostje lahko ogledali dela, ki so razstavljena v vseh prostorih galerije »L. Spazza-pan«. Pri tem je zanimivo, da je v svojem prvem ustvarjalnem obdobju med slovenske ekspresioniste sodil tudi slikar Spazzapan, rojen v Gradišču in po katerem omenjena galerija nosi ime. Poleg njega so na razstavi zastopani še Veno Pilon, Ivan Čargo, Tone in France Kralj, Drago in Nande Vidmar, pred kratkim umrli Miha Maleš, Božidar Jakac idr. Razstava bo odprta do konca septembra letos in bomo o njej še obširneje poročali. Vsekakor pa že sedaj lahko zapišemo, da sodi med važnejše kulturne pobude v deželi v zadnjem obdobju. Tretja publikacija A. Pusta Anton Pust, ljudski misijonar z Mirenskega Grada, ob svojem duhovnem delovanju vse bolj razvija tudi širše kulturno poslanstvo. To lahko z veseljem ugotavljamo posebej ob izidu še tretje publikacije, katero je pripravil marljivi duhovnik dolenjskega porekla. Gre za knjigo »Mirna peč z okolico nekoč in danes« — knjigo o Pustovi rojstni župniji. Avtor jo je zasnoval iz širših vseslovenskih izhodišč v razvejano podobo zemljepisnih, zgodovinskih, župnijskih, gospodarskih in drugih razsežnosti kraja in njegovih sosesk. Kot je sam zapisal v uvodu, ga je k zbiranju zgodovinskih podatkov o mirnopeški župniji spodbudila ljubezen do domačega kraja, spoštovanje kulturnih, verskih in gospodarskih vrednot ter hvaležnost do prednikov. Z daljšim zapisom je knjigo predstavil v letošnji 24. številki Družine glavni in odgovorni urednik slovenskega verskega tednika dr. Drago Klemenčič. Prejšnji dve tiskani deli, ki ju je pripravil Anton Pust, sta sicer manjšega obsega, a tudi iz njiju veje žeja predstaviti kraja, kamor ga je ponesla življenjska pot, v pisani in slikovni obliki. Prva publikacija je iz leta 1980, z naslovom »Šmartno ob Savi 1430-1980«, pa je bila pripravljena ob proslavi 550-letnice, odkar se kraj prvič omenja v pisanih listinah. Druga brošura je izšla lani, njen naslov pa je »Mirenski Grad pri Gorici«. V našem listu smo jo predstavili 24. julija 1986. Sodobno kmetijstvo Breskve dozorevajo vse poletje Breskev je zelo prilagodljiva in zato jo gojijo v Kaliforniji, Kanadi, Iraku, Južni Afriki in drugod, vendar imajo posamezne sorte posebne zahteve glede toplote, vlage zemlje in podnebja. Kalifornijske sorte lahko uspevajo le v južnih predelih Sredozemlja. Sorte, vzgojene za nekoliko hladnejšo klimo, pa uspevajo na območjih, kot je Primorska. Sorte, ki uspevajo v Sloveniji od julija naprej, so rumeno mesnate in zorijo postopoma ves julij; v avgustu pa za pridelovanje priporočamo sorte regina, gloha-ven, sunkrest, vetaran, ki imajo lepe plodove tudi za pridelavo. Preizkušajo še nekaj sort, vendar bodo uspehi znani šele čez dve leti. Za uspešno gojenje breskev je treba poznati njihove zahteve glede rastišča. Najprimernejša so območja vinogradov v toplih okoliših in zavetnih legah na Koprskem in Goriškem. Predvsem moramo paziti, da breskev ne sadimo tam, kjer so pozimi pogosto nizke temperature in spomladanske pozebe ob času cvetenja. Tako pozebe precej cvetnih brstov pozimi pri temperaturi do minus dvajset, pri minus 26 pozebejo vsi cvetni brsti in tudi mladi poganjki, posebno če niso dobro dozoreli. Zelo nevarna je pozeba med cvetenjem. Tik pred cvetenjem, ko se že vidi barva cvetnih lističev, pozebejo brsti že pri -—4°, v polnem cvetu pri —2,8°, komaj razviti plodiči pa že pri —1°. Če je poleti suša, ohranimo vlažnost zemlje z večkratno obdelavo, namakanjem ali mulčenjem. Tudi glede zemlje je breskev zahtevna glede sestave tal, globine in propustnosti za vodo. Najbolj ji ugaja globoko ilovnato peščena in humozna zemlja. Težka klinasta tla so navadno zbita, prevlažna in premalo zračna, v takih tleh pa breskev shira od suše, vlažnosti, mraza, bolezni korenin ali drevesa. Glede na tla je treba izbrati podlago, na katero cepimo izbrano sorto. Sorte, cepljene na breskev sejanec bodo uspevale v rahlih rodovitnih tleh. Za težka vlažna tla so primernejše novejše francoske selekcije ali križanci slivovih podlag predvsem vzgojeni iz slive julijanke ali slive damas. Glede opraševanja breskve niso občutljive, ker so od prej priporočenih sort vse samooplodne, razen hejl. To pa pomeni, da bi lahko sadili v nasadu samo eno sorto. Poudariti pa moram, da navzkrižno opra-ševanje večjih sort pripomore k večji rodnosti in kakovosti plodov. Breskev je občutljivejša kot druge sadne vrste tudi glede oblikovanja in rezi krošnje. Po naravi je nagnjena k zelo bujni rasti v prvih letih po sajenju. Če dre-j ves ne obrezujemo, postane njihova krošnja gosta in visoka. Večina poganjkov ra-( ste pokončno, zato se krošnja zgosti. Zaradi pomanjkanja zraka in svetlobe se zač-1 no v notranjosti krošnje sušiti in odmirati najprej mladice in tanjše vejice nato pa tudi starejše veje. Tako vidimo v nasadih vse več dreves ogolelih na spodnjem de- lu in v notranjosti krošnje. Ostanejo močnejše ogrodne veje, ki rodijo le na vršičkih in to drobne kržljave, slabo obarvane plodove. Neobrezana drevesa je težko obirati in škropiti. Tudi v pregostih nasadih ali ob nepravilni rezi, to je s krajšanjem vseh poganjkov so razmere podobne. Zato se moramo s pravilnim oblikovanjem krošnje in s pravilno rezjo vse od sajenja, v prvih letih rodnosti izogniti nevšečnostim. Najbolj razširjena vzgojna oblika je poševna palmeta in okroglo ozko vreteno, način rezi je isti. Pri mladih drevesih ne smemo z nobeno premočno rezjo odstraniti preveč vej ali listja, ker je to vedno škodljivo, saj zmanjšamo razvoj krošnje in se zavleče začetek rodnosti. Premočna rez, to je krajšanje vseh enoletnih poganjkov povzroči še bujnejšo rast vej, ki jih je treba prihodnje leto odstraniti. Pri vzgoji krošnje si v prvih letih prizadevamo za to, da vzgojimo ogrodne veje na čim nižjem deblu in da na teh vejah čim bolje vretenasto razporedimo stranske veje in enoletne poganjke, nosilce rodnega lesa in da so vsi dovolj osvetljeni. Vse veje morajo biti med seboj v ravnotežju in razporejene tako, da je mogoče dobro in hitro opraviti škropljenje, obdelavo in pozneje obiranje. Poglavitno pravilo pri vzgoji palmete in vretenaste krošnje je, da nikakor ne skrajšamo enoletnih poganjkov, kot je bilo v navadi prej, temveč popolnoma odrežemo, še pametneje pa je konkurenčne poganjke odstraniti že pri zeleni rezi v začetku poletja, ko so dolgi 6 do 10 centimetrov. Namesto rezi razpremo ogrodne veje v poševno lego in upognemo enoletne poganjke. nadaljevanje na 8. strani ■ Jack London KRALJ ALKOHOL I —i|''1 'lililili'"11|11'"'1 —1111111II111111n111111n111111. -=^h-=. ||II,||||,",||||,I,,|||||M,| —lll"lllll|M,lllll",lill,,l,l l||ill"'liill"l||iiru.ill' -=r "'Hill' —