Ker list že ne more reč tajiti, da imamo i Slovenci pravico do svojih Aul in da znani § 19 tudi za Slovenca velja, zatrobil je v drug rog, a izvabil tako hripavih glasov, da jih menda odslej ne bode hotel več ponavljati,
Kvo „pomislekov", ki jih ima brezzoba graška klepetulja.
V letošnji 135 štev. pisala je, da gimnazija v Celju ne bode mogla uspevati, — „nachdem sich der Schalerbesuch zumeist aus dem geistig weniger vorgeschrittenen Bauernstande recrutier»-n wird", itd.
Dvomimo, ali gospoda sama sebi veruje, kar piše: Znano je, da je večina sloveuskih dijakov kmet-skega rodu in da so baš ti učenci dosti marljivejši od „gosposkih". Kolikor smo imeli pesnikov, pisateljev, politikov, večinoma vsi so bili priprostega rodu.
Do vrhunca pa je prikipela neslanost graške tete v vodnem članku 169 štev. od 22. t. m.
Dobro vedoči, kako malo so dosegli z dosedanjim manevriranjem, dokazati hočejo ti nemški modrijani, da je slovenski jepik Še nezrel, da še več, da je umetna iznajdba ä la volapük. P s-c članka, ki sicer trdi, da se je sam uveril, kako reven je naš jezik v izrazih, menda slovenščino toliko pozna kot kitajščino, sicer bi ne poskušal vezati takih otrobov. Loči pa govor, ki ga govori prosto ljudstvo, od književnega jezika, češ slednji „ist nichts anderes, als ein ganz künstliches Gebilde der letzten zwei oder drei Decennien, das nicht aus dem Volke herausgewachsen ist, sonderu von weuigen Schriftstellern (Spracherfiadern wiire richtiger) künstlich---geschaffen worden ist". — Ce
nas spomin ne vara, čuli smo pred nekaj leti skoro ista modrovanj» iz ust nekega državnega poslanca — eksceleoce v državnem zboru.
Temu gospodu svetoval je takrat „Slovenec*, naj se uveri sam, kako na priliko g. duhovniki z leče govori ljudstvu vpravilni slovenščini, v isti slovenščini, katero rabimo kot književni jezik, in da ljudstvo ta govor prav dobro ume. Razsvetljeni .Tagespoštin" člankar naj se ozre na družbo sv. Mohorja, ki izdaja vsako leto skoro 60.000 udom — večinoma prostemu ljudstvu — po 6 knjig, ki so pisane vse v istem jeziku, ki je last naroda in ki ga govori vse ljudstvo slovensko.
Žaljiva je trditev, da je „die slovenische Sprache, untermischt mit zahlreichen deutschen Ausdrücken, arm ..." Ne da bi bili navezani na pomoč blažene nemščine, imamo dovolj bogat jezik; mešanico slovenskega in nemškega jezika je dopisnik „Tages-pošte" čul k večjemu iz ust kake ljubljanske kuharice.
Naravno je, da se jezik tekom časa razvija, in da tudi slovenščina ni bila vedDO na tej stopinji, kakor je sedaj. Treba vedeti, da so bili baš Nemci
razredno ljudsko šolo, v Pragi 1 sedemrazredno ljudsko šolo, v Kutni llori 1 meščansko in ljudsko šolo 8 razredov, v Arnau 1 Šestrazredno ljudsko šolo, v Orulichu 1 osemrazreduo ljudsko šolo, v Olomucu 1 trirazredno meščansko solo, 1 petraz-redno ljudsko šolo, v Krakovu v Galiciji 1 šestrazredno ljudsko šolo, v Tarnowu v Galiciji 1 osem-razredno ljudsko šolo, v Freiwaldau v Sleziji 1 trirazredno meščansko šolo in 1 petrazredno ljudsko šolo.
Po teh krajih naše mile Avstrije deluje uršulinski red, — in koliko deluje 1 Samo samostan dunajski je podučeval že 153.000 otrok; naš domači samostan ljubljanski le od I. 1820 nad 50.000 otrok. Pač lahko razumemo zdaj, kako vzvišeno je razumel delovanje uršulink začetkoma imenovani umetnik Fübricb. Uršulinke res ubogo mladino rešujejo in vodijo h Kristusu, in nikdar ne moremo zadosti hvaležni biti neskončno dobrotljivemu Bogu, ki je našim časom podelil tako delavni in za blagor ženske mladine skrbni red uršulinski. Zato tedaj naj puhti proti nebesom iskrena zahvala ob enem pa srčua želja in prošnja: Red Uršulinski Vivat, floreat, eregeatI
Rovte pri Logatcu.
(Spisal Jos. Ciperle.)
(Dalj..)
2upljanska cerkev, v cerkvenih listninah imenovana „in Montibus", kakor tudi one podružnic so zelo stare. Na prostoru, kjer se vzdiga sedanja žup-Ijanska cerkev stala je nekdaj kapelica posvečena sve-
tisti, ki so z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi ovirali razvoj naroda.
V cerkvi, v šoli je treba pouka v domačej besedi, ker ravno šola je zato, da budi v ljudstvu dolžnosti, ki mu jih ualag&ta vera in narod. Nasprotniki naši hočejo zatreti vsak narodov napredek in zato z vsemi močmi poskušajo dobiti vpliv na šole.
Trditev ujihova, da jim s tem, da zahtevamo slovenskih šol kratimo pravice, je tako smešna kakor neresnična, saj mi ne zahtevamo drugega, kot to, kar je našel Uverjeni naj bodo, da se niti jeden nemški otrok ue bode poslovenil, a mi tudi ne pripuščamo, da bi se nam odtujevala slovenska mla-diua 1
Sicer pa članku „Tagespoštnemu* ne pripisujemo posebne veljave, dasi vemo, kakšen ima namen: nahujskati namreč merodajne kroge na to, da je pravo za pravo nemogoč uk v slovenščini, češ, da nikakor ne kaže tega, za samostojna uči-lišča še nezrelega, umetno-skovanega jezika, vsiljevati mladiui.
Ali se bode kedo ua to oziral, ali ue — upati je, da ue, — vendar treba biti Slovencem opreznim in niti za las odstopiti od svojih pravic, ker le tako si moremo priboriti to, kar nam gre in kar je od nekdaj naše bilo. ____F. K.
Politični pregled.
V L j u bi j a n i, 25. julija.
Civilni zakon v Avstriji. V Levovu izhajajoči list „Narod" ve povedati, da se bode drugo leto pečal že državni zbor z vpeljavo civilnega zakona v Avstriji. To je pač malo prenagljeno. Vero-jetno je, da bodo liberalci silili, da se tudi v Avstriji vpelje civilni zakon, ali tako hitro pa to ne pojde. Poprej se mora rešili volilna reforma. Dokler se volilna reforma ne reši, morajo mirovati vsa velika politična vprašanja. Vpeljava civilnega zakona bi pa že bilo veliko politično vprašanje, če bi se pa volilna reforma izvršila po želji levičarjev, da dobi v državni zbor kacih 50 veri nasprotnih socijalnih demokratov, potem bodo pa že levičarji skušali uprizoriti kako proticerkveuo politiko.
Reforma uprave. Ogerska vlada bode imela še velike težave, predno izvede cerkvene reforme. Težave se bodo še le začele, ko te predloge reši parlament. Drugače se izvesti ne bodo dale, da se reformuje uprava. To bode pa težavno delo. Vlada ima sedaj brez Hrvatov v zbornici samo kacih 12 glasov večine. Ker so posebno sedmograški poslanci nasprotniki reforme, bode ta večina kar zginila. Tudi bode opozicija nategnila vse drugo sile proti reformi uprave, kakor jih je proti cerkvenopolitičnim predlogam. Ob to stvar se je bil izpodtaknil Szapary, pa se utegne še Wekerle. Szaparyjevo reformo uprave je opozicija pokopala samo z dolgimi govori,
temu Mihaelu. Zakaj se je sezidala, o tem pouči nas mičua narodova pravljica, ki slove tako-le: „V svojem času gre grajščiuski gospod na lov. Noč ga prebiti in prenočiti mora v gozdu med zverinami. V strašnih sanjah vidi prikazen : svitli nebeški vojak se bojuje z ognjenim mečem in suka glave gadovim zmajem, brani orisano okolic», in strela žvižga na vse kraje. Gospod grajščak se prebudi, jutranja zarja osvetli in ozlati vrhove, on pa poklekne, poljubi znamenje, kjer je počival ter obljubi: Svet je ta kraj, arbangelj Mihael me varuje! — Zidana je bila kapelica v hvaležen spomin te strašne noči in božjega varstva in rešenja. Ta stari spominek je bil vedno pobožno spoštovan.
V začetku oznanjevali so tu bofyo besedo župniki iz ljubljanske cerkve sv. Pitra; pozneje je bila misijonska služba izročena vikarijem ua Vrhniki in leta 1694 dobi Rovtarji svojega lastnega duhovnega pastirja. Letos tedaj v praznik sv. Mihaela bode tedaj ravno dve sto let, kar je vpeljal vrhniški župuik Janez Danijel Lokateli prvega k u r a t a Miho Moiino vrovtarskofaro. — Tisti dan bil je tudi prvi krst v Rov ta h. Krstil je omenjeni župuik Lokateli dečka Mihaela, zakonskega sina posestnika Marka Arharja in njegove žene Katarine. Botra sta bila Janez Rudolf in Maruša Jerebica. Drugi krst bil je v Hovtah 7. oktobra 1694, o kojem se nahaja v krstni knjigi rovtarsko sledeče poročilo: „7. oktobra sem krstil jaz Mih. Možina kurat Lukeža zakonskega sina Lovreta in Neže Turk. Botra: Miha Semerl iu Ka-
dasi je vlada imela večino. Jednacega sredstva s« bode posluževala proti sedanji vladi.
Morilec ministra Jtelčeva. Rumunski policiji se je te dni posrečilo, dobiti v pest nekega 221etnega Albanca Teodoro Ivana Aroauta, ki je na sumu, da je umoril ministra Helčeva. Zločinec je baje že priznal evoje hudodelstvo, povedal pa še ni, kdo ga je najel. Sedaj se vrši pogajanja mej Bu-kareštom iu Sredcem o njegovi izročitvi. Ker v Romuniji nimajo smrtne kazni, ga drugače ne bodo izročili, da bolgarska vlada obljubi, da ga ne usmrtijo. Sedaj se še nič ne poroča, kdo bi bil tega morilca najel. Pred nedavnim časom se je poročalo it Sredca, da pridejo o umoru Belčeva v kratkem čudne stvari na dan. Zaradi tega se ne bodemo čudili, ako bi vlada skušala vprizoriti le kako komedijo proti Stambolovu in bi bil omenjeni Albanec le najet, da tako uničijo bivšega minieterskega predsednika.
Nova pridobitev socijalnih demokratov. Nemški liberalci so pri zadnjih volitvah za bavarski deželni zbor bili osnovali posebno kmeteko stranko jedino z namenom, da bi oslabili katoliško stranko. Sedaj se pa že kesajo. Napeljavali so vodo na mlin vse nekega druzega, nego so mislili. V novi kmetski stranki so se kmalu jele pojavljati socialistične ideje. Dr. Batzinger je kmalu zaradi tega izstopil iz te etrauke. Te dni je v Filrstenzellu bil shod kmetske stranke. Državni poslanec dr. Sigi je pobijal novi tok v tej stranki, ali je ostal s svojimi nazori osamljen. Skoro vsi drugi so zagovarjali socialistične nauke. Zaradi tega je sedaj vzdihovanje mej liberalci. Dosedaj se je navadno mislilo, da je kmet najboljši jez proti sccijalnim demokratom, ali v Nemčiji pa imajo sedaj že baš na kmetih najboljše polje.
Itazgled po slovanskem svetu.
Deželna raxstava v Levovu.
(VII. ixv. dop)
Res prepoveduje Kneipp strogo piti navadno karo, toda ko duha potare proučevanje toliko stvarij na razstavi, potem čuti človek željo po kavi, da bi slabega duha poživil in razvnel. Pa kam naj gre, če ne k Solcu, ki je postavil arabski paviljon in prodaje arabsko kavo. Res da je tu malo drago, toda če ee pije arabska kava, treba je tudi po arabsko plačati.
Po kavi sem šel v kmetijski paviljon. To je velikansko leseno poslopje, nad vrati je orjaški lok oprt na dva stolpiča. Prostora objemlje 1252m*. Vse je okrašeno z znaki iz kmetijstva: srpi, lopatami, vilami, snopovi itd.
Znotraj je na sredi velika piramida, ki zavr-šava ua vrhu s snopovi. Spodaj ima svoj prostor „Galicijsko gospodarsko društvo", ki hkrati slavi pet-desetletn co svojega obstanka. Sliki knezov Leona in Adama Sapiehe, predsednikov društvu, sta razstavljeni poleg svetinj, izdane knjige, medaljoni, let-
tarina Nagodejka. Sploh zanimiv slučaj, da je imel prvi kurat rovtarski pred 200 leti ravno tisti priimek, kakor ga ima sedanji preč. g. župnik Janez Možina. Prvo leto bilo je v Rovtah vsega skopaj 18 krstov, sedaj jih je na leto okolo 80, kar je vse-kako napredek. Oj, Rovte bode Še dolgo stale I
Prvi kurat Možina bil je v Rovtah do 1699 leta, za njim prišel je Jurij Volfež. Leta 1708 se je sezidala sedauja cerkev; in tudi ravno pred sto leti dobile so Rovte zraven župnika še tudi kapelana. Tako more rovtarska cerkev prazuovati letos dvestoletnico in zra-veu še stoletnico.
šola je stara od leta 1879. Prvi učitelj je bil č. g. Janez Molj, sedaj župnik v Stranjah nad Kamnikom. Učencev je bilo takrat 75, sedaj jih je pa s ponavljavno Šolo vred 160. Zopet napredek I
V Rovtah nahaja se tudi drevesnica in itdeluje se izvrsten sir. Sirarnica in drevesnica ustanovili ate se 1. 1892. Od 1. oktobra 1893 imaje Rovte tudi svojo pošto. Zasadil se je leta 1892 tudi drevored ob cesti od župniškega dvorca proti Logatcu, isto tako tudi Leonov gozd na Le&ab. V Rovtah slišiš krasno zvonjenje, cerkveni tvonovi ubrani so v eismol; v cerkvi nahajajo se velikaneke orgije, it kojih da se izvajati vsa istrumentalna godba. Tu v Rovtah so štirje sejmi, v potocih je mnogo postrvij, dekleta itdelujejo do pol metra široke šipke. V Rovtah nahaja se tudi tako tvana „Suežena jama", v koji po celo leto ne skopni sneg. V krstni knjigi prejšnjih del naletiš se dostikrat žensko krstno ime Kva; tdaj pa Eve v Rovtah ni več.
niki lista „Bolnika" (kmetovalca), vzorci eemlje it vsakega okraja v steklenih stojalcih, do pol metra globokih (posamne vrsto se dobro vidijo), mape. Podpore državne in deželne v povzdigo kmetijstva so tuašale od leta 1868 do 1893 — 925.000 gld.
Na pravo od piramide se je razložila „Kmetijska Sola" it Dublun. Tu vidiS fotografije poslopij, album, statistiko obiskovanja, izpitov od I. 1872 do 1893. Dela učencev, dela profesorjev, sadno vino, umetnega tboljševanja podmeri itd.
Na levi je kmetijska šola it Ilorudenke. ki ima Še več predmetov iD je taniniljivejšt. Tu vidiš priprave ta sejanje, seno, sušilnice, razne podkove, rudnine itd. Dalje je ratstavila šola v Jagjelnici skromnejše stvari. KoueČno je rszstavila tukaj tudi deželna vrtnarska šola v Tarnovu razne cvetlice itd.
Za javnimi zavodi se vrste t&sebni razstavljavci, večji in m&ujSi posestniki. Vsak gospodar je razstavil svoja semena, kakeršna prideluje na svojem gospodarstvu. It plošnega pregleda vidimo, da v Galiciji gospodarstvo umno, po najnovejših iznajdbah upravljajo samo vlastniki velikih posestev. Baron Bounicki it Stratkova je u. pr. razstavil 20 različnih novih vrst krompirja, ki dajo po 300 korcev t jutra; dalja razne vrste rži, pšenice in ovsa. Če se zemlja tako odpravlja, mora pač gospodarstvo več nesti, nego kmetiču, ki ima stara oslabela semena in ki ne more umno obdelovati polja.
V	Galiciji je več nego desetorica gospodarskih oddelkov; vsak izmej njih je razstavil vzorce semen, kakeršnese rabijo v njegovi okolici. Kupčijsko društvo, ki Še le nekaj let sem biva, deluje v to, da kmetom nabavlja u&jlttpša semena it cele Evrope. Društvo ta gojitev tobaka ima na razstavi mnogo tobačnih vrst. Nekateri listi so velikanski.
Zboljševalai odbor je ratvesil grafične mape, ki kažejo deževje in pa vse, kar spada k regulaciji red v Galiciji. Tu vidiS statistične tablice živinotdravni-kov, kažoče koliko konj, govedine, drobnice je v vsakem kraju. Statistični odbor je podal spise o starosti, o rodu itd.
„Kmečke družbe" imajo tudi precej prostora, ker so se tadnja leta jako pomnožile. Kmečka družba (kćlko rolnicze) je nekako kmečki kazino na selu, kjer dobiva kmetič časopise, gospodarske evete, zlaj-iavs se mu nakup semen, in često je tudi klet pri družbi, ki jim moči suha grla. Vsak družba je it-dals poročilo o svojem delovanju.
V	obče poučuje celo celi paviljon o razvoju kmetijstva, ki se je zadnji čas pri nas jako povzdignilo.
Praga 22. julija.
Grofinja Avgusta Salra-Rtifferscheidtovs je naredila slovesne obljube v benediktinskem samostanu na Smihovu. Pri obredih je bilo navtočih mnogo plemkinj. — Socijalna demokracija nazaduje, ako se sme tako sklepati it skrčenega števila socialističnih časopisov. Tako so nehali izhajati listi
Rovta štejejo 2223 prebivalcev, dalje okolo 1500 glav goveje živine, kakih 600 ovac, a niti jednega osla, ne dvonogatega ne štirinogatega, kar je vse pohvale vredno. Ako pa pogledamo prebivalce, najdemo med njimi pet Modrijanov, da tako gotovo je pet Modrijanov, kakor gotovo sem jaz Ciperle. Pomislimo, cela Grška ni jib premogla nikdar več ko sedem t malo črko pisanih modrijanov, a Rovte tako majhen kraj imajo jih pet, in še kar je največ vredno t veliko črko pisanih Modrijanov. Zraven teh odlikujeta se dva Rovtarja Polž in Brus, oba vrla možaka, ki veliko po svetu hodita, veliko barantata, ve liko govorita, včasih pa tudi kolneta.
Njiju največa kletvina je: „Per moj trikrat 1 Streha orehova 1 Alabura ! Teletarji smo sleparji 1" Kedar se pa hoče stric Brus posebno postaviti, pa zakliče katoč t prstom na-se : „Slaba hiša, ki nima mojega brats pud streho!" Pomen teh besedij morda razkrije kedaj kak razlagatelj rovtarskih filozofov, za nas je dovolj, da jih tapišemo in v pretres damo. Najbolj klasično je pa, da se v časi Brus v Polža takadi, ali ps Polž v Krasi. Sicer sta pa nerazvez-ljiva prijatelja. Dalje imajo Rovte tudi svojega vremenskega preroka. Ta mož je hlapec Miha. Svojo meteorologično postajo ima v Petrovi biSi pri cerkvi. Itratov je krepkih, n. pr. „Ali mislite, da je Bog ceglar I" in pa: „Ko bi bil jat le ta ped veči, bi te vrgel v trak tako visoko, da bi Se tisti dan ne imel časa na temljo pasti! Gotovo orjaški izraz!
(Dalje «Udi.)
„Svornost", „Volod Listy, „Zšf" in kmalu prenehajo tudi brnski „Cervdnky". To se jo tgodilo zaradi pomanjkanja denarja. Nič bi ne škodovalo, ako bi se Število soc. časopisov še bolj skrčilo. V to upajmo I — Vlsni so prestavljali Mladočehi kraljevi reskript V Plinu, kakor sem bil tedaj naznanil, so ga prestavljali dr. Dyk, in dr. Cernoborsky in drugi, s tem, da so razbijali okna. Sedaj se je vršila ob-ravuava, v kateri je bil dr. Cernohorsky obsojen v ječo za 5 dni); dr. Dyk kot državni p>sl»nec se je katni izmuznil. — Tukaj so prijeli več oseb, na katere leti sum, da so v skrivnem društvu, kjer se izdelavsjo ratletne snovi in ponarejali denar. Kolikor je na tem resnice, pokazala bode preisksva. — Mladočeški shod. Pri zadnjem shodu se je sklenilo nehati t opozicijo radikalno, ampak spremeniti jo v dostojno in stvarno. Že tdavnaj bi bili morali priti gospodje k temu spotuanju, kajti ne bilo bi prišlo do izjemnega stanja, ne vzdihovalo bi toliko mladih ljudi v ječah, ne bila bi češka stvar tako kompromitirana. Zvete t drugimi strankami niso marali, sedaj so ps pripravljeni stopiti v dotiko s katerokoli stranko, da le kaj dosežejo, če prav bi bila samo kakšna drobtinica, popred toliko zaničevana drobtinica. S tem skleprm bi smeli biti zadovoljni, ako bi se vresničil. To je le sredstvo, da so stranka reši. Kar zadeva razmerje z drugimi strankami, je tu napovedan boj katoliški stranki. „N. L." so pisali namreč: „Tvorba posebno klerikalne češke stranke je nevarna za uarodni in posvttni napredek Češkega naroda. Liberalna stranka čisla vero vsacega kot stvar notranjega prepričanja ; institucije priznanih cerkvi, kolikor se omejuje njih delovanje n» versko odgojo, ne preziramo in hočemo ostali z rodoljubno duhovščino v najbolj prijateljski dotiki. Zloraba verskega prepričanja za politične agitacije in tcper prosvetno in napredne napore pa kar najodločneje obsojamo ter štejemo v dolžnost vsakega pristaša stranke boj toper njega." Zopet izpoved kako Čislajo Mladočehi vero. Besede navedene so naperjeno toper katoliški shod v Brnu. Celi odstavek je poln že tdavnej zavrnjenih praznih fraz. Mladočeh hoče biti prijazen t rodoljubnim duhovnikom! Tu bi moral biti duhoven tak le: Duhoven itroči svoje ljudstvo mladočeškim naukom in potem si njih brat in rodoljub! A podučuj ga, povej mu, da so novi politični nauki njegova pognba, in Mladočehi bodo mobilizirali toper tebe vso svojo vojno od Tater do Sumave. Pričakujmo in tolažimo se za sedaj, da se bode i to razmerje spremenilo, kakor se je spremenila radikalna opozicija.
Cerkveni letopis.
Surovost dalmatinskih lahonov.
Bretverski list „il Dalmato" v Zadru je jako grdo napal zadersko nadškofijsko osrednje semenišče. Na to je preč. g. nadškof odgovoril v pastirskem listu, koder je obsodil grdi list. Zato so jeli po mestu agitirati, da vpritorijo demonstracijo proti nadpa-stirju.
„Kat. Dalm.", po kateri posnemamo lo poročilo, trdi, da je moralo redarstvo vedeti o tem. Več nego pol ure so se okoli 8 zvečer tbirali pred nad-škofjim dvorcem, u nikdo jih ni ustavljal. Potem bo jeli kričati, metali so kamenje po oknih in jih razbili, žvižgali so, klicali: viva il Dalmata, viva il Teoli redatore del Dalmata, viva Z&ra italiana. Grgo (nadškofovo ime) cavron — Grgo in condotto, Te romperemo in pastoral dulla teeta. Abbasso i preti abbasso i cavroni — i. t. d. so se ponavljale naj-nesramnejše psovke. Tako se je vršilo tudi pred semeniščem in pred stanovanji bogosl. profesorjev. — Smelo se je tako rekoč pred očmi redarstva delati s cerkvenim predstojnikom več nego milijon katoličanov.
Prav pišo „Kat. Dalmacija" rekoč: „Sedaj ima besedo, ne rečemo vlada, marveč cela dežela, ki je užaljena v svojem metropolitu, v bogoslovnih profesorjih in bogoslovni mladeži in sploh v vseh duhovnikih. Sodaj je dolžnost dežele, da izreče svojo sodbo o najpodlejšem Činu, ki si ga je mogla it-misliti sekta in kakeršnega še zgodopisje naše Dalmacije ni zabiležilo. Da dežela ima besedo in ta bode po velikosti in grdosti itgredov, s katerimi se meče roganje in blato na culo Dalmacijo vsestranska in možata, dostojna nravnega čuv-stva iu verskega ponosa naše Dalmacije. Ta živa beseda tgroženja in protesta ne sme prenehati, dokler se užaljeni časti vere in cerkvene oblasti ne da primerno in svečano zadoščenje".
Mej razgrajalci je bilo več dijakov, in več raz-kotnikov, tudi otrok je bilo mnogo. Jedno dete je vprašalo redarja: „Kedaj pričnemo žvižgati". Odtod se vidi, da je bilo vse naročeno. — Nam je pa to dokaz, da se škofu in duhovniku vselej, kedar izvršuje svojo pastirsko dolžnost, povsod iz nasprotnikov besnih vrst odgovarja s — surovostjo.
Slovstvo.
Dziela Juliusza Slowacklego, wydal i objašnil dr. Henryk Biegeleisen. Lwow 1894. Poljska knjigarna je s tem naslovom izdala v Šestih zvezkih dela slavnega poljskega pesnika. V marsikaterem oziru sicer ni dovršen; vzlasti njegovo ljubkovanje v švicarskih pesmih se ne sklada z našimi nazori, toda duhovitost, krasen slog in pri tem živo versko in domorodno prepričanje delajo Slowsckega res slo-večega
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. julija.
(Občni zbor) kat. tiskovnega društva bode za letošnje leto jutri ob 10. uri v knezoškofovski palači. Precej na to bo ondi prvo zborovsnje novega društva za cerkveno umetnost in se izvoli odbor.
(Napredek Mohorjeve družbe.) Poročali smo že, da je število udov družbe sv. Mohora letos nepričakovano sijajno napredovalo! Kakor čujemo, šteje družba letos 65 952 udov. Kdo bi bil pričakoval tako ogromno število I Hvala Hogu, ki daje našemu delu toliko rast, hvala pa tudi čč. gg. poverjenikom, ki so s svojim trudom nabrali toliko častilo in ogromno Mohorjevo armado! — „Nem-škutarji" in „brezdomovinci" so tudi letos storili lepo narodno delo!
(Iz klerikalno -nemškiitarskrga tabora) Naši nemško govoreči, nemško svoje rodbine vzgajajoči in cimbersko surovi „napredni" Slovenci so se lotili včersj v „Narodu" g. poslanca Fr. Povšeta, ker se je v nedeljo pri osnovalnem shodu slovenskega katoliškega društva izjavil za „splošno volilno pravico". Mi temu nasproti samo to poudarjamo, daje javna izjava g. poslanca za njegovo mnenje pač mero-dajneji, nego „Narodovo" pikantno sumničenje, tembolj ker g. poslanca ni kar nobeden silil za to izjavo in ker on ne more imeti nobenega druzega vzroka, da bi se potegoval za delavce in njihove pravice, nego ljubezen do njih in sočutje ž njimi. „Narodova" polemika ostaje pač vedno v svojem starem tiru.
(Prevzv. Strossinayer-ju), ki biva sedaj na Slatini, pokloniio se bode veče odposlanstvo Slovencev iz vseh slovenskih pokrajin, dne 3. avgusta t. I.
(Umrla) je včeraj na Senturški gori sestra znanega naravoslovca g. šiinona Robiča. Danes dopo-ludne smo zakopali 81 let staro devico, blago žensko, kakoršnih je dandanes bore malo. V vsej ogromnej zbirki veleučenega g. brata zbrala si je smrt zase najdrage cenejši stvor. Bodi jej prav, njeni duši pak nebeški mir!
(C. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani) priredita dne 27.,28.in 29.julija Šolsko razstavo v Virantovi hiši (Trg sv. Jakoba, I. nadstropje.) Razstava ima namen, predočiti vsestransko delovanje strokovne šole za lesno industrijo in umetno vezenje. O tej razstavi, ki obeta biti zelo poučljiva za razvoj naših obrtnih zavodov, bodemo prinesli svojim čita-teljem obširnejše poročilo.
(Šolska veselica) Iz б t u r i j na Vipavskem : Koncem vsakega šolskega leta napravi naša dvo-ratreduica veselico, katera se je do sedaj tako priljubila, da privabi obilno poslušalcev, in katere bi težko pogrešali, ako bi izostala. Letos je dals Še več ognja 40Ietnica poroke Nj. Veličanstev. Program je bil raznovrelen in tako bogat, kar se ga le d& natisniti na eno stran navadnega vabila. Naäa literatura ni prebogata ta šolske igrokaze, vendar nas vsakoletni „Pomladni glasi" vsaj toliko preskrbi, da nismo v tadregi za novo tvarino. Na Vipavskem nas pa še znani pesnik Radoslav podpira z gradivom za šolske igro. On ima vedno kaj novega v zalogi ne samo kot kupec v svoji prodajalnici, še več kot pesnik na svojem pegazu. Njegov „Cesarjev god" navdušuje mladino za blazega vladarja, za katerega naj gorć že otročja srca, njegova „Botra Njerga" kaže premeteno gospodinjo, katere jezik jo res gibčen in neiziečeno dolg, a ji „prinjerga" vse eno od bo-trčka dosetak, da si iz zadrego pomaga, „Kneippov kuplet" pa vam v vezani besedi Šiba vse naše nerodnosti in budalosti, Katere naj bi kar parna brit-