187 Populacijski trend in izbor gnezditvenega habitata pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju Population trends and breeding habitat preferences of the Northern Lapwing Vanellus vanellus at Ljubljansko barje marshes Katarina Ale{ Spodnje Pirni~e 24 c, SI-1215 Medvode, Slovenija, e-mail: ninaales@yahoo.com Kongres ornitologov Slovenije ob 25. obletnici DOPPS Slovene Ornithologists’ Congress at the 25th anniversary of DOPPS – BirdLife Slovenia The results of the 2002 survey of Northern Lapwing Vanellus vanellus breeding at Ljubljansko barje marshes are presented. Numbers of breeding Lapwing and habitat preferences are given. The results are compared with those of the previous surveys carried out in the 1990 – 1995 period and in 1998. The method used was identical in all three surveys, that is »field by field method«. A significant decline of 80% of breeding Lapwings in the eastern part of Ljubljansko barje was recorded in 2002, compared to the results obtained between 1990 and 1995, while the number of squares in which Lapwings were registered decreased by 65%. Furthermore, a significant decline of 64% breeding pairs in the entire area of Ljubljansko barje was recorded according to the two censuses made in 1990 – 1995 and in 2002 as well as reduction of nesting area by 56%. The monitoring of nesting pairs continued in 2003 and 2004 within the range of 8 areas encompassing 11.9 km2, which represented 76% of all registered breeding pairs in 2002. In 2004, the number of breeding pairs compared to 2002 decreased by 41% in the monitored areas. However, this local decrease could be linked to the annual oscillations and the possibility of the allocation of the birds to the areas nearby. The census made in 2002 showed that the Lapwings preferred to nest in arable fields rather than in meadows, indicating that the allocation of nesting birds is not random. Agricultural intensification and reduced productivity of Lapwings is a probable cause of decline in the numbers of breeding Lapwings at Ljubljansko barje marshes. Key words: Vanellus vanellus, Northern Lapwing, population decline, distribution, habitat use, central Slovenia Klju~ne besede: Vanellus vanellus, priba, upad populacije, raz{irjenost, izbor habitata, osrednja Slovenija Acrocephalus 25 (123): 187 – 194, 2004 1. Uvod Priba Vanellus vanellus je palearkti~no raz{irjena vrsta (Cramp & Simmons 1983, Pakkala et al. 1997). V Evropi po ocenah ̀ ivi ve~ kot 50% svetovne populacije (BirdLife International 2004) in velja za splo{no raz{irjeno gnezdilko. V 18 dr`avah ~lanicah Evropske zveze (EU) je populacija pribe v obdobju 1980 do 2000 upadla za 63,5% (Vorisek 2003). Ocena upada populacije v celotni Evropi v obdobju 1990 do 2000 je ve~ kot 30% (BirdLife International 2004). V Veliki Britaniji, kjer gnezdi pomemben dele` evropske populacije, so v ve~ raziskavah zabele`ili upade {tevil~nosti gnezde~ih parov; za 49% na celotnem obmo~ju Anglije in Walesa med letoma 1987 in 1998 (Wilson et al. 2001), za 77% v [kotskem vi{avju med letoma 1980 in 2000 (Taylor & Grant 2004) in za 66% na obmo~ju Severne Irske med letoma 1987 in 1999 (Henderson et al. 2002). Zaradi teh ugotovitev je priba od leta 1990 po kriterijih IUCN ranljiva in ob~utljiva vrsta (BirdLife International 2004). 188 Zna~ilna gnezdi{~a pribe so mo~virni travniki, {a{je, sto`kovje in kulturna stepa. Izogiba se obmo~jem s previsoko vegetacijo (Cramp & Simmons 1983). Preobrat h gnezdenju na njivah se je za~el kot prilagajanje izsu{evanju vla`nih povr{in (Trilar 1983, Pakkala et al. 1997) in intenzivni rabi tal. V Sloveniji je priba dokaj pogosta vrsta, s populacijo 2000 do 3000 gnezde~ih parov. Najve~ji del slovenske populacije gnezdi v severovzhodnem delu dr`ave, sledijo manj{a obmo~ja, kot so Ljubljansko barje, Cerkni{ko polje, Sor{ko polje ipd. (Geister 1995). S popisi za lokalni atlas Ljubljanskega barja med letoma 1990 in 1995 (Sovinc et al. 1993) smo dobili prve dejanske {tevilke o velikosti gnezde~e populacije na Ljubljanskem barju. Na podlagi ponovljenega popisa v vzhodnem delu Barja je Tome (1998) zaklju~il, da se velikost gnezditvene populacije prib zmanj{uje. Namen dela je bil ugotoviti, ali se je populacija pribe na Ljubljanskem barju po letu 1998 {e zmanj{evala, in opisati izbor gnezditvenega habitata. 2. Opis obmo~ja in metoda 2.1. Opis obmo~ja Ljubljansko barje le`i na ju`nem delu Ljubljanske kotline (300 m n.v.) in obsega 180 km2. Podnebje je celinsko. Padavine so prek leta neenakomerno razporejene z dvema vi{koma, jeseni in pozno spomladi. V povpre~ju je na Barju 1400 mm padavin letno. Ena najpomembnej{ih zna~ilnosti obmo~ja so poplave, zna~ilne predvsem za jesensko in zimsko pa tudi spomladansko obdobje. Danes je Ljubljansko barje kulturna krajina, v kateri pribli`no ~etrtino povr{ine zavzemajo njive, polovico travniki, preostalo pa naselja, gozdovi in grmi{~a (Lovren~ak & Oro`en- Adami~ 1998). Vzhodni del Ljubljanskega barja na severu, vzhodu in jugu omejujejo ceste: Ljubljana – Rudnik – Lavrica – [kofljica – Pijava Gorica – Ig – I{ka vas – Strahomer – Vrbljene. Zahodna meja poteka v ravni ~rti od Strahomerja do Mestnega loga oziroma po zahodnem robu 10 x 10 km rastrskih kvadratov mre`e lokalnega ornitolo{kega atlasa 46/9 in 46/8 (Sovinc et al. 1993; slika 2). Mejo vzhodnega dela Ljubljanskega barja sem upo{tevala tako med popisom samim kot med obdelavo podatkov. To je pomembno zaradi primerljivosti podatkov s predhodnima dvema popisoma na tem obmo~ju, prvega med letoma 1990 in 1995 (Tome et al. v tisku) in drugega v letu 1998 (Tome 1998). K. Ale{: Populacijski trend in izbor gnezditvenega habitata pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju Slika 1: Raziskovano obmo~je Ljubljanskega barja (osrednja Slovenija). Navpi~na ~rta deli obmo~je na vzhodni in zahodni del, ~rno so izbrana obmo~ja, na katerih so bili popisi ponovljeni v letih 2002, 2003 in 2004 (P0 = obmo~je pod cesto Ig – Škofljica, P1 = Sinja Gorica, P2 = Veliki Mah, P3 = Notranje Gorice, P4 = območje zahodno od ceste Notranje Gorice – Podpe~, P5 = obmo~je vzhodno od železni{ke postaje Brezovica, P6 = Gmajnice, P7 = Lahov graben) Figure 1: Study area of Ljubljansko barje (central Slovenia). Vertical line divides the area into eastern and western parts, black areas are selected survey areas that were searched in 2002, 2003, and 2004 (P0 = area south of the road Ig – Škofljica, P1 = Sinja Gorica, P2 = Veliki Mah, P3 = Notranje Gorice, P4 = area west of the road Notranje Gorice – Podpeč, P5 = area east of the railway station Brezovica, P6 = Gmajnice, P7 = Lahov graben) 2.2. Metoda Za popis celotne populacije prib na Ljubljanskem barju v letu 2002 sem uporabila enako metodo {tetja kot popisovalci lokalnega atlasa gnezdilk Ljubljanskega barja med letoma 1990 in 1992 (Sovinc et al. 1993) ter Tome (1998) v letu 1998 za vzhodni del Ljubljanskega barja. To je t.i. »field by field method« (Henderson et al. 2002). V vsakem kvadratu sem prehodila najmanj dva lo~ena, vzporedna, 1 km dolga transekta in pre{tela vse pribe, ki so odletele. Tiste, ki se v roku 10 – 15 min niso vrnile, sem {tela kot negnezede~e osebke. [tevilo preostalih sem mno`ila s faktorjem 0,6 (Bibby et al. 1993) in tako dobila oceno {tevila gnezde~ih parov. V popisu sem si zapisovala tudi tip povr{ine, od koder so pribe odletele, ki sem ga grobo razdelila na njivo in travnik. Popisovala sem v dopoldanskih in popoldanskih urah, a le v ugodnih vremenskih razmerah (rahel veter, suho vreme). Rezultate sem bele`ila na topografske karte v merilu 1 : 25 000, v primeru ve~jega {tevila prib na dolo~enem obmo~ju pa tudi v lastne skice. V vsakem od kvadratov sem {tela enkrat. 189 Leta 2003 in 2004 sem po isti metodi {tetje ponovila na osmih manj{ih obmo~jih (slika 1): obmo~je pod cesto Ig – [kofljica (P0), Sinja Gorica (P1), Veliki Mah (P2), Notranje Gorice (P3), obmo~je zahodno od ceste Notranje Gorice – Podpe~ (P4), obmo~je vzhodno od `elezni{ke postaje Brezovica (P5), Gmajnice (P6) in Lahov graben (P7). Skupna povr{ina izbranih obmo~ij je bila 11,9 km². Na izbranih obmo~jih se je priba v letu 2002 pojavljala v nadpovpre~nih gostotah. Mejo vsakega posameznega obmo~ja sem dolo~ala glede na obstoj strnjenih neprimernih prostorov za gnezdenje prib: gozd, obse`na mejica, grmovnata obmo~ja, naselje ipd. Datum za~etka popisa sem dolo~ila na podlagi dosedanjih izku{enj (D. Tome pisno) in s pomo~jo literature (Cramp & Simmons 1983). Za~etek popisa tako `e zajema obdobje, ko priba gnezdi. Pribe so po speljavi mladi~ev precej mobilne in se navadno premaknejo na sosednje njive ali travnike (Cramp & Simmons 1983, Galbraith 1988a). V tem ~asu bele`enje izbora gnezditvenega habitata ni zanesljivo (Shrubb et al. 1991), vendar na samo {tevilo pre{tetih osebkov verjetno nima bistvenega vpliva. V primeru, ~e je prvo leglo uni~eno, se pribe prerazporedijo (Cramp & Simmons 1983). V obeh popisih celotnega Ljubljanskega barja, med letoma 1990 in 1995 (Tome et al. v tisku ) in v letu 2002, so se v kvadratih pojavljale razli~no velike skupine gnezde~ih parov prib. Razlike so predstavljene kot spremembe v velikosti skupin z ve~ kot 5 pari in tistimi s 5 ali manj gnezde~mi pari v 1 x 1 km rastrskih kvadratih mre`e lokalnega ornitolo{kega atlasa (Sovinc et al. 1993). Pri izbiri velikostnega razreda skupine sem upo{tevala ugotovitev, da je verjetnost plenjenja zra~nih plenilcev ve~ja pri skupinah s 5 pari ali manj kot pri skupinah z ve~ kot 5 pari (Berg et al. 1992). Razmerje med njivami in travniki na Ljubljanskem barju ter na osmih izbranih obmo~jih sem ugotavljala s pomo~jo podatkov o habitatnih tipih Ljubljanskega barja (Kotarac & Grobelnik 1999). Med travnate povr{ine sem {tela: gojene travnike, mokrotne ekstenzivne travnike in mokrotne travnike s sto`ko. Pri njivah sem upo{tevala opu{~ene njive in njive. Pri merjenju razmerja sem uporabila ra~unalni{ki program ArcView 3.3. 3. Rezultati 3.1. Velikost populacije in raz{irjenost pribe na Ljubljanskem barju V letu 2002 sem pribe popisala na celotnem Ljubljanskem barju med 1.4. in 6.5. Od skupno 141 Acrocephalus 25 (123): 187 – 194, 2004 0 2 4 6 8 10 12 0 10 20 A B C J I H G F E D C 44 45 46 8 9 OAS LOA 0 2 4 6 8 10 12 0 10 20 A B C J I H G F E D C 44 45 46 8 9 OAS LOA 2002 1990 1995 Slika 2: Porazdelitev in {tevil~nost gnezde~e populacije prib Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija) v obdobju 1990 − 1995 (najve~ja pika pomeni 18 parov, najmanj{a 1 par; Tome et al. v tisku) in v letu 2002 (najve~ja pika pomeni 26 parov, najmanj{a 1 par) Figure 2: Distribution and abundance of breeding Northern Lapwings Vanellus vanellus at Ljubljansko barje (central Slovenia) in the 1990 − 1995 period (with the largest dot indicating 18 pairs, the smallest 1 pair; Tome et al. in print) and in 2002 (with the largest dot indicating 26 pairs, the smallest 1 pair) rastrskih kvadratov mre`e lokalnega ornitolo{kega atlasa (Sovinc et al. 1993) sem jih popisala 116. V preostalih kvadratih prevladujejo naselja, gozdovi in grmi{~a, kjer pribe ne gnezdijo (Cramp & Simmons 1983). V tem letu sem na vzhodnem delu Ljubljanskega barja pre{tela 34 parov v 8 kvadratih, kar je bilo glede na prej{nje popise zna~ilno manj (tabela 1, slika 2). Na celotnem Ljubljanskem barju sem v letu 2002 pribe zabele`ila v 23 kvadratih (slika 2). V njih sem pre{tela 123 parov, od tega v 19 kvadratih, kjer so jih zabele`ili ̀ e v popisu 1990 do 1995 (slika 2). Razlika v {tevilu gnezde~ih parov in {tevilu zasedenih kvadratov med popisoma je bila zna~ilna (tabela 1, slika 3). Najve~je {tevilo gnezde~ih parov v posameznem kvadratu je bilo 26. Skupno {tevilo kvadratov, kjer so pribe gnezdile v obdobju 1990 – 1995 (52 kvadratov; Tome et al. v tisku) in v letu 2002 (23, od teh 4 kvadrati na novo 190 K. Ale{: Populacijski trend in izbor gnezditvenega habitata pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju glede na obdobje 1990 – 1995), je 56 (100%). V 33 kvadratih (58%), v katerih je bilo v obdobju 1990 – 1995 do 18 gnezde~ih parov (Tome et al. v tisku), pribe v letu 2002 niso gnezdile. V 9 kvadratih (16%) se je {tevilo parov zmanj{alo za ve~ kot polovico in v petih kvadratih (9%) za manj kot polovico. V enem kvadratu (2%) je {tevilo parov med obema popisoma ostalo nespremenjeno, v dveh (4%) se je {tevilo pove~alo za manj in v {estih kvadratih (11%) za ve~ kot polovico (slika 4). V obdobju 1990 – 1995 (Tome et al. v tisku) so bile skupine do vklju~no 5 parov zabele`ene v 30 kvadratih (100%). V popisu leta 2002 sem zabele`ila naslednje spremembe: v 22 kvadratih (73%) so izginili vsi pari, v {tirih kvadratih (13%) se je {tevilo parov v skupini zmanj{alo in v enem kvadratu (3%) je ostalo enako. V treh kvadratih (10%) se je {tevilo parov pove~alo. V treh kvadratih se je manj{a skupina do vklju~no 5 parov pojavila na novo. V letu 2002 je bilo kvadratov z do vklju~no 5 parov 16 (53%). Skupine nad 5 pari so v obdobju 1990 – 1995 (Tome et al. v tisku) zabele`ili v 22 kvadratih (100%). V popisu leta 2002 so v 11 kvadratih (50%) izginili vsi pari. V 10 kvadratih (45%) se je skupina zmanj{ala, Tabela 1: [tevilo gnezde~ih parov, {tevilo zasedenih kvadratov 1 x 1 km in {tevilo parov prib Vanellus vanellus na travnikih in njivah na Ljubljanskem barju v popisih 1990 – 1995 (Tome et al. v tisku), 1998 (Tome 1998), 2002, 2003 in v letu 2004 (– ni podatka) Table 1: Number of breeding pairs, number of occupied 1 x 1 km squares, and number of pairs of Northern Lapwing Vanellus vanellus in Ljubljansko barje meadows and fields during the surveys carried out in 1990 – 1995 (Tome et al. in print), 1998 (Tome 1998), 2002, 2003, and 2004 (– no data) od teh je bilo v {tirih kvadratih (18%) {e vedno ve~ kot 5 parov, v {estih kvadratih (27%) pa se je skupina zmanj{ala na 5 ali manj parov. V enem kvadratu se je skupina pove~ala, v 1 kvadratu se je skupina nad 5 parov pojavila na novo. V letu 2002 sem skupine nad 5 pari zabele`ila v sedmih kvadratih. Popis v letu 2003 sem na osmih izbranih obmo~jih (slika 1, tabela 2) opravila med 27.3. in 6.4., v letu 2004 pa med 27.3. in 2.4. Na osmih izbranih obmo~jih sem v popisu leta 2002 pre{tela 76% vseh parov. V letu 2003 je populacija pribe glede na popis v letu 2002 upadla s 93 na 64 (35%) gnezde~ih parov, v letu 2004 glede na popis leta 2003 na 55 (14%), glede na popis leta 2002 pa za 41%. Upad je bil statisti~no zna~ilen (χ² = 11,1, p = 0,003, df = 2; tabela 1). Spremembe {tevila gnezde~ih prib na vsakem izmed osmih obmo~ij v letih 2002, 2003 in 2004 so bile razli~ne (tabela 3). 3.2. Izbor gnezditvenega habitata V popisu celotnega Ljubljanskega barja je leta 2002 med 123 popisanimi pari na njivah gnezdilo 107 (84%) parov, na travnikih pa 17 (16%) parov prib. Gnezde~i pari se med njivami in travniki niso Vzhodni del Ljubljanskega barja/ Eastern part of Ljubljansko barje Celotno Ljubljansko barje/ Entire area of Ljubljansko barje 8 popisnih obmo~ij/ 8 survey areas Obdobje/ Period [tevilo parov/ No. pairs [tevilo kvadratov/ No. squares [tevilo parov/ No. pairs [tevilo kvadratov/ No. squares [tevilo parov (njive)/ No. pairs (fields) [tevilo parov (travniki)/ No. pairs (meadows) [tevilo parov/ No. pairs [tevilo parov (njive)/ No. pairs (fields) [tevilo parov (travniki)/ No. pairs (meadows) 1990 – 1995 173 23 345 52 – – – – – 1998 45 8 – – – – – – – 2002 34 8 123 23 107 17 93 89 4 2003 – – – – – – 64 52 12 2004 – – – – – – 55 47 8 χ² 142,0 11,5 105,0 11,2 153,0 11,2 16,8 4,0 p < 0,001 0,003 < 0,001 < 0,001 < 0,001 0,004 0,0002 ns 191 Acrocephalus 25 (123): 187 – 194, 2004 Slika 3: Primerjava porazdelitve in {tevil~nosti gnezde~ih prib Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija) med popisoma v obdobju 1990 − 1995 in v letu 2002. Polna pika pomeni zmanj{anje {tevila parov v kvadratu (majhna za 1 par, najve~ja za 16 parov), prazna pa pove~anje ali stabilnost {tevila parov v kvadratu. Figure 3: Comparison of distribution pattern and abundance of breeding Northern Lapwings Vanellus vanellus at Ljubljansko barje (central Slovenia) between the surveys carried out during 1990 − 1995 and in 2002. Full dot indicates a decrease of breeding pairs in the square (small by 1 pair, large by 16 pairs), while empty dot delineates an increase or stability of the number of breeding pairs in the square. 0 2 4 6 8 10 12 0 10 20 A B C J I H G F E D C 44 45 46 8 9 OAS LOA Slika 4: Spremembe {tevila gnezde~ih prib Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija) po kvadratih 1 x 1 km med obdobjem 1990 − 1995 in letom 2002 (N = 56 kvadratov) Figure 4: Changes in numbers of breeding Northern Lapwings Vanellus vanellus at Ljubljansko barje (central Slovenia) in 1 x 1 km squares between the surveys carried out in 1990 − 1995 and in 2002 (N = 56 squares) Tabela 2: Populacijska dinamika ({tevilo gnezde~ih parov) lokalnih subpopulacij prib Vanellus vanellus na 8 obmo~jih Ljubljanskega barja (PO − P7), opazovanih v letih 2002, 2003 in 2004; razlike med leti so ovrednotene s testom χ² Table 2: Population dynamics (number of breeding pairs) of local Northern Lapwing Vanellus vanellus subpopulations in 8 Ljubljansko barje areas (PO − P7) surveyed in 2002, 2003, and 2004, with the changes between separate years evaluated with χ² test Obdobje/ Period P0 P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 Skupaj/ Total 2002 13 9 31 7 14 4 9 6 93 2003 7 6 34 4 7 0 0 6 64 2004 0 3 33 6 10 0 3 0 55 χ² 12,7 3,0 0,1 0,8 2,4 8,0 10,5 6,0 11,2 p 0,002 ns ns ns ns 0,01 0,005 0,04 0,004 razporejali naklju~no, pogosteje pa so gnezdili na njivah (tabela 1). Na osmih opazovanih obmo~jih je razmerje povr{in v prid travnikom, saj je njihov dele` v {estih od osmih obmo~ij vi{ji od 50%, preostalo so njive in druge za gnezdenje pribi neprimerne povr{ine (analizirano po Kotarac & Grobelnik 1999). Pribe so v letih 2002, 2003 in 2004 ve~inoma gnezdile na njivah (tabela 2). Na travnikih so gnezdile le na obmo~jih P2 in P7. 4. Diskusija 4.1. Metoda Med tremi popisi je opaziti nekatere metodolo{ke razlike. Prvi popis je bil opravljen v obdobju petih let (1990 do 1995), druga dva pa v enem letu (1998 in 2002). Dolgo obdobje popisovanja v prvem primeru je lahko prineslo nekatere napake kot posledica prerazporejanja gnezde~ih parov med leti na razli~nih obmo~jih in potemtakem ve~je oziroma manj{e ocene {tevila gnezde~ih parov. Prva dva popisa (1990 – 1995 in 1998) sta imela poleg {tetja {e eno do dve ponovitvi, tretje (2002) pa ne. Prvi in tretji popis (1990 – 1995 in 2002) je opravilo ve~ popisovalcev, drugega (1998) le eden, kar lahko vpliva na manj{o primerljivost med 192 K. Ale{: Populacijski trend in izbor gnezditvenega habitata pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju podatki. Kljub temu menim, da te pomanjkljivosti popisov niso bistveno prispevale k velikosti razlik v rezultatih med razli~nimi obdobji. Popisovati bi bilo treba vsako leto. Tako bi dobili realnej{i vpogled v trend pribine populacije na Ljubljanskem barju. S tem bi tudi zaob{li vpliv letnih oscilacij na ugotavljanje trenda, ki so posledica okoljskih razmer (poplave, struktura habitatov). Dolgoletne raziskave so bistvene za prepoznavanje faktorjev, povezanih s populacijskimi spremembami (Berg et al. 2002). 4.2. Spremembe populacije Priba je bila doslej na Ljubljanskem barju sistemati~no popisana petkrat, in sicer med letoma 1990 in 1995 (Tome et al. v tisku), v letu 1998 (Tome 1998), 2002, 2003 in v letu 2004 (to delo). Trend upadanja populacije je na vzhodnem delu Barja v letu 1998 nakazal `e Tome (1998). Trend upadanja je bil v letu 2002 glede na popis med letoma 1990 in 1995 (Tome et al. v tisku) potrjen z 80% zmanj{anjem {tevila gnezde~ih parov na vzhodnem oziroma s 64% zmanj{anjem populacije na celotnem obmo~ju (tabela 1). Popisa osmih izbranih obmo~ij v letih 2003 in 2004 sta prav tako potrdila trend upadanja populacije. Zabele`eni upad populacije na Ljubljanskem barju je glede na velikost in ~asovni potek primerljiv z zahodnoevropskimi dr`avami (glej uvod). Ena izmed zna~ilnosti trenda upadanja populacije pribe na Ljubljanskem barju je zmanj{anje velikosti skupin v posameznih kvadratih. V popisu med letoma 1990 in 1995 (Tome et al. v tisku) je bilo v 22 kvadratih ve~ kot 5 gnezde~ih parov, v letu 2002 pa je bilo takih kvadratov le {e sedem. Zabele`eno je bilo pove~evanje skupin, vendar je bilo to omejeno na majhno {tevilo kvadratov. Velikost gnezde~e skupine s 5 ali manj pari je povezana z ve~jo verjetnostjo plenjenja zra~nih plenilcev, v primerjavi s skupinami z ve~ kot 5 pari (Berg et al. 1992). Na sorazmerno ve~je zabele`eno {tevilo majhnih skupin (do vklju~no 5 parov) imajo zra~ni plenilci verjetno pomemben vpliv, posledi~no pa na celotno populacijo Ljubljanskega barja. Druga zna~ilnost upada populacije, zabele`enega med dvema popisoma pribe (1990 – 1995 in 2002), je zmanj{anje {tevila kvadratov, kjer so gnezdile. Nekaj prib iz zapu{~enih kvadratov se je verjetno prerazporedilo v 14% kvadratov, kjer se je gostota prib pove~ala, druge so izginile. Prerazporejanje za pribo ni neobi~ajno (Berg et al. 2002). Sinhronost procesov upadanja velikosti populacije in zmanj{evanja gnezditvenega obmo~ja so zabele`ili tudi v raziskavah v Angliji (Mason & Macdonald 1999, Wilson et al. 2001), na [kotskem (Taylor & Grant 2004), na Severnem Irskem (Henderson et al. 2002) in drugod po Evropi (Pakkala et al. 1997). 4.3. Mo`ni vzroki za upad Pribe na poljih gnezdijo v manj{ih gostotah kot v krajinah z mozai~no porazdeljenimi njivami in travniki (Berg et al. 2002). Razporeditev travnikov in njiv na Ljubljanskem barju je mozai~na (Lovren~ak & Oro`en-Adami~ 1998), kar je torej teoreti~no v prid velikim gnezditvenim gostotam. Na gnezditveni uspeh pribe imata glavni vpliv plenjenje in uni~enje gnezd kot posledica kmetovanja (Berg 1991). Stopnja vpliva plenjenja oziroma kmetovanja pa je odvisna predvsem od izbora gnezditvenega habitata. Na Ljubljanskem barju pribe zna~ilno pogosteje gnezdijo na njivah kot na travnikih, tako da ima kmetovanje verjetno ve~ji vpliv na njen gnezditveni uspeh in s tem na dinamiko populacije kot plenjenje. Gnezdenje na njivah je del procesa prilagajanja vrste intenzifikaciji kmetijstva, Tabela 3: Povr{ina travnikov in njiv ter {tevilo gnezde~ih parov prib Vanellus vanellus na travnikih in njivah na 8 obmo~jih Ljubljanskega barja, opazovanih v letih 2002, 2003 in 2004 Table 3: Surface areas of meadows and fields, and numbers of Northern Lapwing Vanellus vanellus breeding pairs in meadows and fields within the 8 Ljubljansko barje areas surveyed in 2002, 2003, and 2004 Njive / Fields Travniki / Meadows χ² p Povr{ina (ha) / Surface area (ha) 385,2 638,5 – – 2002 ({t. gnezde~ih parov/ No. breeding pairs) 89 4 133,6 < 0,001 2003 ({t. gnezde~ih parov/ No. breeding pairs) 52 12 51,9 < 0,001 2004 ({t. gnezde~ih parov/ No. breeding pairs) 47 8 58,6 < 0,001 193 Acrocephalus 25 (123): 187 – 194, 2004 ki je splo{no raz{irjena v vsej Evropi (Baines 1988, Galbraith 1988a, Mason & Macdonald 1999, Wilson et al. 2001, Berg et al. 2002, Henderson et al. 2002, Taylor & Grant 2004). Prednosti gnezdenja na njivah so dobra prikritost gnezd in jajc. Neravna, razbrazdana povr{ina strni{~ in preoranih tal razbije monotonost terena, barva jajc pa se dobro ujema z barvo tal, kar oboje omogo~a ve~jo prikritost gnezd in s tem manj{i vpliv plenilcev (Berg et al. 2002). Na njivah je bila ugotovljena bolj{a prehranjenost samic v primerjavi z negojenimi pa{niki (Galbraith 1988b, Blomquist et al. 1997), kar pozitivno vpliva na gnezditveni uspeh (Galbraith 1988b, Berg 1993 Blomquist et al. 1997, Hegy & Sasvari 1998). Z vidika plenilcev in kot prehranjevalna ni{a so njive torej za pribe ugoden gnezditveni habitat. Negativen pa je vpliv neposrednega uni~evanja legel z mehanizacijo (Berg et al. 1992), ki je eden izmed vzrokov, da pribe ne vzgojijo dovolj mladi~ev, da bi se populacija ohranjala (Baines 1990). Mo~virna travi{~a, ki so bila neko~ zna~ilen pribin gnezditveni habitat, so se v zadnjih nekaj desetletjih spremenila povsod po Evropi kot posledica drena`e, pove~evanja gnojenja, intenzivne pa{e in ko{nje. Nastale so uniformne goste travnate povr{ine (Vickery et al. 2001), ki negativno vplivajo na {tevil~nost, distribucijo gnezde~ih prib ter na gnezditveni uspeh in pozitivno na intenziteto plenjenja (Baines 1990, Henderson et al. 2002). Zmanj{ana gostota pobre`nikov na gojenih v primerjavi z negojenimi travnimi povr{inami je bila sicer dokazana pri pribi (Berg et al. 1992) in kozici Gallinago gallinago (Cramp & Simmons 1983). Na Ljubljanskem barju je povr{ina negojenih travnikov razmeroma majhna (1157,2 ha ali 8,6% celotne povr{ine) v primerjavi s povr{ino gojenih travnikov (5327,5 ha ali 39,8% celotne povr{ine Barja; Kotarac & Grobelnik 1999). To pomeni, da je razpolo`ljiva povr{ina optimalnega gnezditvenega habitata na Ljubljanskem barju relativno majhna, kar je poleg neposrednega vpliva kmetijske mehanizacije tudi lahko eden izmed dejavnikov zmanj{anja populacije. Vzrokov za zmanj{anje gnezditvenega obmo~ja na Ljubljanskem barju je verjetno ve~, glavni med njimi pa je verjetno povezan s spremembo kvalitete okolja, ki je posledica kmetovanja. Prete`no izbiranje gnezdi{~ na njivah vodi k uni~enju zaroda, morda v tolik{ni meri, da se populacija na Ljubljanskem barju ne obnavlja ve~. Naravni vzroki, kot so morebitne spremembe na prezimovali{~ih ali pove~ana smrtnost na selitvi, ostajajo neznanka, vendar niso zelo verjetni. ^rna napoved, da bo v letu 2002 na Ljubljanskem barju gnezdilo le {e 50 parov (Tome 1998) se sicer ni uresni~ila, vendar se nadaljnji upad o~itno nadaljuje. Brez sprememb v kmetijski politiki na obmo~ju Ljubljanskega barja je te`ko napovedati, kdaj v prihodnosti se bo trend upadanja populacije na Ljubljanskem barju ustavil. Obmo~ja, kjer so bile zabele`ene ve~je gostote prib (tabela 3), bi bilo pomembno za{~ititi oziroma na~in kmetovanja prilagoditi gnezditveni biologiji vrste. Zahvale: Za strokovne napotke, pomo~ pri popisu in obdelavi podatkov se iskreno zahvaljujem mentorju dr. Davorinu Tometu. Za neobjavljene podatke o pribi se zahvaljujem koordinatorjem kartiranja ptic na Ljubljanskem barju: Davorinu Tometu, Andreju Sovincu in Petru Trontlju. Hvala popisovalcem in vsem, ki so mi pomagali pri terenskem delu: Jadranki Ajkovi~, Luki Dakskoblerju, @ivi Fi{er, Tonetu Lamov{ku, Kristjanu Lapuhu, Primo`u Lebnu, Janezu Li~nu, Damjanu Jerini–Rajapakse, Nataliji Kamen{ek, Martini Krivic, Vidu Kulovcu, Nadi Labus, Da{i Novak, Tanji Pangerc, Poloni [tante, Uro{u @ibratu in Mi{i @ontar. 5. Povzetek Na vzhodnem delu Ljubljanskega barja so bile pribe Vanellus vanellus sistemati~no popisane trikrat (med letoma 1990 in 1995, leta 1998 in leta 2002). V tem predelu je populacija po pribli`no 10 letih (med popisoma 1990 – 1995 in 2002) upadla za 80%. [tevilo kvadratov, v katerih so bile pribe zabele`ene, se je zmanj{alo za 65%. V primerjavi s popisom v letu 1998 je bilo leta 2002 zabele`eno 24% zmanj{anje populacije. [tevilo gnezde~ih parov, {tevilo kvadratov z gnezde~imi pribami, je v tem obdobju ostalo nespremenjeno, pri{lo pa je do prerazporeditve v druge kvadrate. Spremembo velikosti populacije na celotnem Ljubljanskem barju med popisoma v letih 1990 – 1995 in 2002 ka`e na upad {tevila gnezde~ih parov prib po vsem obmo~ju, in sicer za 64%, in na zmanj{anje {tevila kvadratov, kjer so pribe gnezdile, za 56 %. V letih 2003 in 2004 sem na 8 izbranih obmo~jih, ki obsegajo 11,9 km² in so v popisu leta 2002 zajela 76% vseh pre{tetih parov, nadalje spremljala nihanje {tevila gnezde~ih parov. V letu 2004 se je glede na popis v letu 2002 pokazal 41% upad {tevila parov na vseh 8 obmo~jih skupaj, vendar so tu poleg verjetnega nadaljnjega upadanja {tevila parov v lokalnih populacijah pomembna {e medletna nihanja in mo`nost, da so se pribe prerazporedile na sosednja obmo~ja. V popisu 2002 se je pokazalo, da se gnezde~i pari med njivami in travniki ne razporejajo naklju~no, saj pribe kot gnezditveni habitat zna~ilno izbirajo njive. Vzrokov za zmanj{anje gnezditvenega obmo~ja na Ljubljanskem barju je verjetno ve~, glavni med 194 K. Ale{: Populacijski trend in izbor gnezditvenega habitata pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju njimi pa je verjetno povezan s spremembo kakovosti okolja, ki je posledica kmetovanja. Prete`no izbiranje gnezdi{~ na njivah vodi k uni~enju zaroda, morda v tolik{ni meri, da se populacija na Ljubljanskem barju ne obnavlja ve~. 6. Literatura Baines, D. (1990): The roles of predation, food and agricultural practice in determinig the breeding success of the Lapwing (Vanellus vanellus) on upland grasslands. – Journal of Animal Ecology 59: 915−929. Berg, Å. (1991): Ecology of Curlews Numenius arquata and Lapwings Vanellus vanellus on farmland. – Disertation thesis, Swedish University of Agricultural Sciences, Uppsala. Berg, Å., Lindberg M. & Källebrink, K.G. (1992): Hatching success of Lapwings on farmland: Differences between habitats and colonies of different sizes. – Journal of Animal Ecology 61: 469−476. Berg, Å., Jonsson, M., Lindberg, T. & Källebrink, K.G. (2002): Population dynamics and reproduction of Northern Lapwings Vanellus vanelus in a meadow restoration area in central Sweden. – Ibis 144 (online): E131−E140. Bibby, C.J., Burges, N.D. & Hill, D.A. (1993): Bird census techniques. – Academic Press, London. BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. − BirdLife Conservation Series No. 12, BirdLife International, Cambridge. Blomquist, D., Johansson, O.C. & Götmark, F. (1997): Parental quality and egg size affect chick survival in a precocial bird, the Lapwing Vanellus vanellus. – Oecologia 110: 18−24. Cramp, S. & Simmons K.E.L., eds. (1983): The Birds of the Western Palearctic. Vol. 3. – Oxford University Press, Oxford. Galbraith, H. (1988a): Adaptation and constraint in the growth pattern of lapwing Vanellus vanellus chicks. – J. Zool., Lond. 215: 537−548. Galbraith, H. (1998b): Effects of egg size and composition on the size, quality and survival of lapwing Vanellus vanellus chicks. – J. Zool., Lond. 214: 383−398. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana. Hegyi, Z. & Sasvari, L. (1998): Components of fitness in Lapwings Vanellus vanellus and Black-tailed Godwits Limosa limosa during the breeding season: do female body mass and egg size matter? – Ardea 86 (1): 43−50. Henderson, I.G., Wilson, A.M., Steele, D. & Vickery, J.A. (2002): Population estimates, trends and habitat associations of breeding Lapwing Vanellus vanellus, Curlew Numenius arquata and Snipe Gallinago gallinago in Northern Ireland in 1999. – Bird Study 49: 17−25. Lovren~ak, F. & Oro`en-Adami~, M. (1998): Ljubljansko barje. pp. 380−391 In: Perko, D. & Oro`en-Adami~, M. (eds.): Slovenija. Pokrajine in ljudje. – Mladinska knjiga, Ljubljana. Kotarac, M. & Grobelnik, V. (1999): Kartiranje habitatnih tipov na Ljubljanskem barju. – Center za kartografijo favne in flore, Miklav` na Dravskem polju. Mason, C.F. & Macdonald, S.M. (1999): Habitat use by Lapwings and Golden Plovers in a largely arable landscape. – Bird Study 46: 98−99. Pakkala, T., [álek, M. & Tiainen, J. (1997): Lapwing Vanellus vanellus. pp. 272−273. In: Hagemaijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. – T & AD Poyser, London. Shrubb, M. & Lack, P.C. (1991): The numbers and distribution of lapwing V. vanellus nesting in England and Wales in 1987. – Bird Study 38: 20−37. Sovinc, A., Tome, D. & Trontelj, P. (1993): Ornitolo{ki atlas Ljubljanskega barja – poro~ilo o poteku popisovanja. – Acrocephalus 13 (60): 145−151. Taylor, I.R. & Grant, M.C. (2004): Long-term trends in the abundance of breeding Lapwing Vanellus vanellus in relation to land-use change on upland farmland in southern Scotland. – Bird Study 51: 133−142. Tome, D. (1998): Ali je populacija pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju pred zlomom? – Acrocephalus 19 (90/91): 130–133. Tome D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (v tisku): Ptice Ljubljanskega barja. Trilar, T. (1983): Prilagajanje pribe Vanellus vanellus novemu biotopu. – Acrocephalus 4 (15): 3−6. Vickery, J.A., Tallowin, J.R., Feber, R.E., Asterak, E.J., Atkinson, P.W., Fuller, R.J. & Brown, V.K. (2001): The management of lowland neutral grasslands in Britain: effects of agricultural practices on birds and their food resources. – Journal of Applied Ecology 38: 647−664. Vorisek, P. (2003): Vanellus vanellus Northern Lapwing. – Population trends of European common birds. Pan- European Common Bird Monitoring. [Downloaded: 15.10. 2004] Wilson, A.M., Vickery, J.A. & Brown, J.S. (2001): Numbers and distribution of Northern Lapwings Vanellus vanellus breeding in England and Wales in 1998. – Bird Study 48: 2–17. Prispelo / Arrived: 13.12.2004 Sprejeto / Accepted: 9.5.2005