Primorski
Besede ne spreminjajo življenja, pa vendar ...
Igor Devetak
Besede niso še nikomur spremenile življenja. So pa tudi besede, ki rojevajo pričakovanja. Takšne besede so bile izrečene na petkovem prvem zasedanju najvišjega organa Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki naj bi Gorici, Novi Gorici in Šem-petru-Vrtojbi dalo (finančne) peruti, da skupaj poletijo v boljšo prihodnost. Na začetek tega poleta so bile položene pomembne besede: »Danes je konec obdobja ločevanj in nasprotovanj med skupnostma, ki živita na meji. Rojeva se prvo evropsko mesto. Prehitevali smo čase: uresničili smo prvi EZTS med občinami ter prvo tovrstno združenje v Italiji in Sloveniji. Danes sta se ponovno povezala dva dela ozemlja, ki ju je ločila vojna. Naši dve skupnosti moreta in morata živeti skupaj.«
V resnici so drugi prehitevali čase. Pred dvajsetimi leti. Krize tedaj še ni bilo, Gorica pa se je guga-la v zavetju ideološke meje in dopuščala, da so jo omamljali s prilivi državne pomoči. Kdor je takrat pripravljal čas po umiku meje -pred vsemi senator Darko Bratina -, je obvladoval oba jezika in proglašal, da so Gorica, Nova Gorica in Šempeter z vsake vzpetine že videti kot eno samo mesto in da bi med bolnišnicama sosednjih mest (pod državno mejo) lahko speljali predor, zato da bi delovali kot ena sama bolnišnica. Kakšno korist bi iz takšnega razmišljanja lahko potegnili tudi črpalkarji, trgovci, špediterji ... Ko pa je govoril o »skupnem mestu« na ozemlju dveh držav, so začeli nanj streljati. Približno isti danes uporabljajo njegove besede. Tudi tako se maščuje zgodovina, čeprav je maščevanje sladko, saj si zasluge za zasuk pripisujejo tisti, ki so v drugačnih časih zamujali in zavirali. Moralo je res preteči še dvajset let, da to, kar vidijo ptice, ko preletavajo Goriško, uvidijo tudi zemljani.
Še nekaj je v petek pritegnilo našo pozornost. Na zasedanju vodilnih mož - ženska je samo ena -čezmejnega združenja je slušalke za razumevanje nepoznanega jezika uporabljal le manjši del članov umeščene skupščine. Slovenci jih za italijanščino niso uporabljali. To pomeni, da je združenje v pravih rokah, da so v njem Bratini sorodni ljudje, da pa ni še za vogalom čas, ko bodo slušalke nepotrebne. Naj bo zato osvajanje sosedovega jezika ena od nalog novega združenja.
Pogleda nazaj naj bo s tem konec. Bil je naša dolžnost. Danes imamo »prvo evropsko mesto« in pomembne besede. Jutri - tako računamo - bomo dobili še dejanja. Saj besede niso še nikomur spremenile življenja.
dnevnik
NEDELJA, 5. FEBRUARJA 2012
št. 30 (20.353) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
MRZLI VAL - Po vsej Evropi velike težave zaradi strupenega mraza in snega
Na stari celini našteli več kot 250 smrtnih žrtev
V Italiji največji problemi v Rimu - Gazprom krči plin Evropi
PRAPROT, SOVODNJE - Pustni prireditvi na Tržaškem in Goriškem
Kraški pust že vabi
Pri društvu Karnival se pripravljajo na petnajsto pustno povorko v Sovodnjah
PRAPROT, SOVODNJE - Kraški pust je s predstavitvijo v Praprotu krenil svojemu 45. sprevodu naproti. Pot bo postlana z denarci, ki so jih krajevne uprave letos bolj radodarno dodelile, pa tudi s krodegini in šalamini,
po vzdevkih kralja in kraljice. Za kraško pustno lovoriko se bo 18. februarja potegovalo 9 voz in 10 skupin mask.
V pričakovanju na pust že odštevajo dneve tudi v Sovodnjah, kjer bo društvo Karnival v nedeljo, 19. fe-
bruarja, priredilo 15. pustni sprevod. Letošnjega sprevoda se bo udeležilo enajst skupin, igrali bosta dve godbi na pihala, medtem je vpisovanje skupin še v teku.
Na 5. in 12. strani
RED ZA ZASLUGE
»To je več kot osebno priznanje«
LJUBLJANA - Jutri bo predsednik Republike Slovenije Danilo Türk podelil štiri državna odlikovanja. Med prejemniki sta tudi tržaška slovenistka Marija Pirjevec in koroški odvetnik Rudi Vouk.
Pred prejemom tega pomembnega odlikovanja smo se s prof. Pirjevec pogovorili o njenem dosedanjem delu literarne kritičarke, pedagoginje in prevajalke, a tudi o slovensko-itali-janskih odnosih in bodočih načrtih.
Na 2. in 26. strani

v sodelovanju:
GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE
FRAND0U GROUP s.r.1
crnmmmmm
<31MŒ>f3M»
geometer U Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) ERIK I tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 FRAND0LI I www.frandoligroup.it-info@frandoligroup.it
PROJEKTIRANJE GEODETSKE STORITVE VODENJE GRADBENIH DEL
RIM - Val izjemnega mraza in snega, ki je zajel vso Evropo in terjal že več kot 250 smrtnih žrtev, ni prihranil niti Italiji. Pravi kaos je zavladal v milijonskem Rimu, hude težave pa je sneg povzročil v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem prometu.
Na Tržaškem in Goriškem je burja povzročila mnogo težav. V Trstu so morali zaradi mraza preseliti del bolnikov s katinarske v glavno bolnišnico.
Hudo je bilo tudi v Sloveniji, kjer računajo, da je slabo vreme povzročilo milijonsko škodo. V koprskem pristanišču so bili prisiljeni ustaviti promet.
Na 3., 4., 10. in 25. strani
Trst: razbili tolpo, ki je tihotapila cigarete
Na 4. strani
Agrarna skupnost in Združenje kraških lastnikov o Terni
Na 6. strani
Vileš: komercialni park začnejo graditi marca
Na 9. strani
Premraženi psi potrebujejo pomoč
Na 9. strani
Gradnja romjanske šole korak bliže
Na 10. strani
O Italiji kot »pribežališču« Judov
Na 27. strani
BAZOVICA
ul. Srečko Kosovel 3
GOSTILNA «WA
od ponedeljka do sobote od 11.00 do 22.30
nedelja .od 18.00 do 22.30
TBI. 040 0220103 - 040 0221334
2
Nedelja, 5. februarja 2012
ALPE-JADRAN
/
GORICA - V Kulturnem domu predstavili knjigo Vstala Primorska si v novem življenju
Z boja za meje in povojne obnove brišejo pečat sivine
Dolga leta ni bilo vere v skupno mesto - Zdaj ni več ombejnih rent in ideološkega pogojevanja
Gorica je bila v četrtek pod večer deležna v mali dvorani Kulturnega doma desete predstavitve knjige Vstala Primorska si v novem življenju. Prejšnje so potekale v raznih primorskih mestih in manjših krajih. Predstavitve knjig potekajo lahko ob večji ali manjši odmevnosti. Ta je odvisna tudi od prisotnosti avtorjev, založnikov in njihovih sogovornikov. Sestava trojice, ki je prisotnim štiridesetim Goričanom posredovala zasnovo, namen, sestavljanje in izid mo-numentalnega knjižnega proizvoda, je spominjala na težko konjenico: Štefan Cigoj, Branko Marušič, Jože Šušmelj. Katera knjiga in kateri založnik bi si ne želel takšnih »botrov«.
V imenu Kulturnega doma jih je predstavil in pozdravil ravnatelj Igor Ko-mel in dodatno Walter Bandelj kot zastopnik krovnih organizacij, SSO in SKGZ, ki sta enovito stali za tem projektom skupaj z glavnim izdajateljem Goriškim muzejem, Območnim odborom Zveze borcev za vrednote NOB iz Nove Gorice in Raziskovalno postajo SAZU, prav tako iz mesta čez mejo.
Prvi je o knjigi spregovoril Štefan Cigoj in seznanil poslušalce z vzgibi, ki so botrovali publicistični pobudi: v zavesti srednje in mlade generacije zeva nekakšna siva časovna cona za obdobje, ki gre od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve. Obdobja odpora med vojnama, upora med vojno in osamosvojitvenega napora so dokaj prisotna v zavesti navedenih generacij, medtem ko so obdobje boja za nove meje, povojna obnova in nastajanje drugačne družbe do odhoda iz skupne države zavite v megleno tančico, ker ni bilo tako izrazitih prelomnic kot prej in kasneje. Tudi namensko ustvarjanje pavšalnega javnega mnenja je botrovalo k temu, da je celih petinštirideset let skorajda zanemarjenih, kot če bi se v tistem obdobju na Primorskem ne dogajalo kaj ustvarjalnega in prodornega. V spomeniškem stolpu na Cerju na primer to obdobje ne bo sploh zabeleženo. Ta pečat sivine je koristno odstraniti in povedati s pomočjo pisane besede na desetine avtorjev, po čem so Primorci na obeh straneh meje stremeli, kaj so pričakovali, kaj dosegli in česa ne.
Operativno nalogo tega načrta je prevzel zgodovinar Branko Marušič, ki je med predstavitvijo svoje delo nazorno obrazložil in izpostavil nekaj vidikov. Pri izbiri besedil 106 avtorjev je na novo prelistal nekaj stotin knjig. Pri tem ga je vodila časovno vsebinska porazdelitev na prve dve povojni leti, nato na čas tako imenovanega Tržaškega vprašanja od leta 1947 do leta 1954, naslednje obdobje do leta 1975, se pravi do Osimskih sporazumov, in končno obdobje, ki ga knjiga upošteva, do smrti predsednika Tita in razkroja skupne države. V svojem posegu je izrazil zadrego v smislu, kaj lahko pove še izvirnega po vseh opravljenih predstavitvah in pisanju v zvezi z njimi. Glede na kraj tokratne predstavitve se je odločil, da nekoliko bolj izpostavi in navede vsebino prispevkov goriških avtorjev z obeh strani meje: Joško Štrukelj, Damir Fiegel, Avgust Sfiligoj, Milan Bekar -Bršljanski, Aldo Rupel, Andrej Budal, Gorazd Vesel, Jurij Paljk, David Bandelj, Marko Waltrisch, Ljubka Šorli. Objavljena dela slikarjev in kiparjev niso bila izbrana zaradi likovne odmevnosti, temveč zaradi povezanosti z določenimi dogodki in primorskim prostorom. Seveda je mogoče navesti vrsto besedil in področij, ki bi lahko bila bolj zastopana, a potrebno se je bilo pač odločati; sicer pa je najti v objavljenih besedilih dejavnosti in dogodke, ki jih sicer ni v glavnih naslovih, dopolnjujejo pa morda preredke specifične članke o športu, glasbi, gledališču ...
Jože Šušmelj je izpostavil pomembnost enovitega pristopa in prepričanega sodelovanja obeh krovnih organizacij pri založniški pobudi, ki je z besedili in avtorji vsekakor presegla
Predstavitev knjige v goriškem Kulturnem domu
bumbaca
ideološke plotove, da državne meje niti ne omenjamo. Pojem Primorske, ki upravno ni neka konstituirana enota, bo pa v zavesti ljudi vedno ostajala od Obale do Kanalske doline (tako Marušič na zaključku prireditve), je v knjigi uspešno zaobjet. V njej so preseženi lokalizmi in na trenutke preveč izpostavljena dvojnost med Novo Gorico in Koprom. Domnevno »sivo« obdobje je v resnici bilo izredno bogato, dinamično in ustvarjalno. Kaj vse je bilo tedaj zastavljeno in izpeljano?! Prvo kot prvo: novo mesto ob meji.
Posegi, ki so sledili uvodnim poročanjem, so bili izjemno pristojni in poglobljeni. Rudi Pavšič je izpostavil, da je knjiga eden redkih uresničenih projektov na obmejnem prostoru po toliko opevanem odprtju meje. Oddaljenost, ki se je po letu 2004 večala, namesto da bi se manjšala, se zdi, da ni več tako izrazita, krovni organizaciji pa sta v projektu odigrali spoštljivo in uravnovešeno vlogo. Sedaj bi se knjiga z svojimi vsebinami morala pojavljati na šolah. Štefan Ci-goj je nadaljeval z opozorilom, da je na novogoriškem območju v zadnjih petih letih čutiti stagnacijo po nekaj desetletjih zagona. V obdobju, ki ga knjiga obravnava so bile oprijemljive realnosti Meblo, Iskra, Vozila s tisoči zaposlenih. Sedaj proizvodno tkivo razpada, deluje le nekaj malih, sicer zelo uspešnih podjetij. Nekaj desetletij je življenjska raven bila visoka in na meji ni bilo nikakršnega »zidu«. To smo presegli mnogo pred ostalimi v Evropi.
Tomaž Vuga je spomnil poslušalce, da je Nova Gorica uspevala, dokler je v Sloveniji veljala vizija policentričnega razvoja; odkar je prevladala osrednja os Maribor-Ljubljana-Koper, pa ni več tako. Sedaj je v Ljubljani na odgovornih mestih zelo malo Primorcev, kaj šele Goričanov. Tudi izginjanje meje se kaže v pomanjkljivostih, ki so sledile. Dinamike so sedaj mnogo bolj zaspane.
Livio Semolič je izpostavil dva vidika iste kolajne: na eni strani se kažejo spodbudni znaki v obliki dogovora EZTS, saj je pobuda prišla nepričakovano s strani goriške desne sredine z nekdanjim ministrom Francom Frattini-jem na čelu, na drugi je mrtvilo že tolikšno, da bo težko voz potegniti iz blata, posebno če bo prevladal birokratski pristop. Šele sedaj se nekateri na novo prebujajo in razmišljajo o čezmejnih zdravstvenih storitvah. Poleg tega, da ni bilo vere v skupno mesto, smo v zadnjih letih izgubili tudi rento, ki jo je sprožala obmejna situacija. Ideološko pogojevanje pa je na srečo mimo.
Na koncu je Štefan Cigoj oblikoval predlog, da bi se nekaj ljudi z obeh strani meje redno srečevalo in obravnavalo niz navedenih pojavov ter poskušalo najti tudi primerne odgovore. Vizija je pač vedno potrebna.
Aldo Rupel
KOMEN
Ena proslava,
trije
spomini
KOMEN - V kraški občini se bodo danes spomnili treh dogodkov, ki so med drugo svetovno vojno zaznamovali zgodovino Komna in bližnjih krajev. Občinski odbor Združenja borcev za vrednote NOB Komen, Društvo izgnancev Komen in Občina Komen prirejajo ob 15. uri v Kulturnem domu v Komnu proslavo ob obletnici slavne bitke Južnopri-morskega odreda, ki je bila 2. februarja 1944 v Dovcah. Obenem se bodo na prireditvi spomnili obletnice požiga vasi Komen, Branik, Mali dol in To-mačevica ter izgona prebivalcev v Nemčijo, kar se je zgodilo 15. februarja 1944, ter obletnice poboja petih članov odbora Osvobodilne fronte, prav tako 15. februarja 1944.
Slavnostni govornik bo predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janez Sta-novnik, med drugimi pa bodo kulturni program oblikovali tudi učenci komenske osnovne šole, ki nosi ime po narodnem heroju Antonu Šibelje Stjenke.

KOROŠKA - Zasluge za dodatne dvojezične table
Slovenija odlikuje Vouka, Avstrija Dörflerja in zdaj še »konsenzno skupino« ter Inzka
CELOVEC/LJUBLJANA/DUNAJ - Lanskoletna postavitev dodatnih dvojezičnih napisih na južnem Koroškem, ki je za slovensko manjšino bila bolj diktat avstrijske politike kot rezultat resnih pogajanj, v teh dneh doživlja poseben epilog. Avstrija in Slovenja odlikujeta zaslužne in manj zaslužne osebnosti za ta politični dogovor. Pri tem se ocene, kdo se je resno boril za dejansko uveljavitev mednarodno zajamčenih pravic koroških Slovencev, in kdo je v resnici podprl samo minimalno rešitev (ki je bila na koncu tudi uveljavljena), močno razhajajo. To dokazujeta najnovejše odločitve predsednikov obeh držav.
Tako bo - po Maistrovem priznanju in Tischlerjevi nagradi - prihodnji ponedeljek na slovesnosti v predsedniški palači v Ljubljani slovenski predsednik Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge za R Slovenije koroško-slovenske-ga odvetnika Rudija Vouka, avstrijski predsednik pa se je - po valu protestov, da je pred dnevi odlikoval samo koroškega deželnega glavarja Gerharda Doerflerja - baje odločil, da bo izročil odlikovanje Avstrije tudi t.i. konsenzni skupini (s predsednikoma Marjanom Sturmom - ZSO in Bernardom Sadov-nikom - SKS) ter predsedniku NSKS Valentinu Inzku. Župani dvojezičnih občin, ki opozarjajo, da so najmanj toliko prispevali k rešitvi kot zgoraj omenjeni, pa morajo (zaenkrat) še počakti.
Slovenski odvetnik Rudi Vouk bo odlikovanje slovenske države prejel za svoj »prispevek k uveljavljanju pravic slovenske manjšine na Koroškem in utrjevanju evropskih demokratičnih vrednot«. Kot je znano, je Vouk skozi pol-
Rudi Vouk
drugo desetletje s številnimi in na koncu tudi uspešnimi pritožbami na avstrijsko ustavno sodišče sprožil vprašanje manjkajočih dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem in s tem prisilil avstrijsko državo, da sedaj na Koroškem stojijo dvojezične table v vsaj 164 krajih. Zaradi svoje vztrajne borbe za manjšinske pravice (dvojezične table, javna raba slovenščine) je bil vsa leta tarča žaljivih osebnih in političnih napadov. Ko je bila aprila 2011 na mizi rešitev, pa ga avstrijska politika (in tudi del manjšine) niti ni omenjala kot tistega, ki je za manjšino izboril vsaj nekaj deset tabel več na južnem Koroškem. Del manjšine (NSKS, KKZ) pa se mu je pred nedavnim zahvalil s prestižno Tisc-hlerjevo nagrado. S priznanjem Slovenije, ki ga bo prejel Vouk v ponedeljek,
NLB tarča gibanja Anonymous, ki je dalj časa onemogočilo dostop do njenih spletnih strani
LJUBLJANA - Spletne strani Nove Ljubljanske banke (NLB), ki so bile včeraj dopoldne nekaj časa nedostopne, so bile tarča mednarodne hekerske akti-vistične skupine Anonymous, je za STA potrdil pripadnik slovenskega dela gibanja Anonymous, ki je želel ostati neimenovan. V banki so medtem pojasnili, da so spletne strani občasno še vedno nedostopne oz. se pojavljajo težave pri dostopanju.
Kot so za STA pojasnili v NLB, je bila banka tarča napada v obliki izjemno povečanega števila istočasnih dostopov do spletnih storitev banke. Zato so bile zaradi preobremenjenosti nekaj časa (od približno 10. do približno 11. ure) nedostopne spletne strani banke, NLB Klik in NLB Proklik. »Položaj oziroma dogajanje skrbno spremljamo,« so zagotovili v NLB, medtem ko je pripadnik slovenskega dela gibanja Anonymous za STA povedal, da se napad na spletne strani NLB ni končal.
pa se bo vsaj delno oddolžila država Slovenija zato, da manjšini v odločilnih trenutkih pogajanj ni nudila tisto podporo, za katero je bila zavezana celo po ustavi, kot so to poudarili zelo ugledni slovenski pravniki, npr. Lojze Ude na podelitvi Tischlerjeve nagrade.
Avstrija, ki je Vouka vsa leta obravnavala kot »moteči faktor« v manjšinski politiki in s tem tudi v bilateralnih odnosih s Slovenijo, pa je ubrala zanjo značilno pot. Predsednik države Heinz Fischer je za skromno in vse drugo kot manjšini naklonjeno rešitev najprej odlikovala svobodnjaškega koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja, ki je - skupaj s (medtem rajnim) Haiderjem - prestavljal table, samo da bi preprečil vsakršno rešitev. Pod pritiskom, da je odlikoval samo enega, se je prvi mož v državi očitno odločil za drugi krog odlikovanja zaslužnih oseb: t.i. konsenzno skupino, v kateri sta - poleg Sturma in Sa-dovnika - še predsednik Heimatdiensta Josef Feldner (ki nikoli ni sedel za pogajalsko mizo) in Heinz Stritzl, ki je leta 1972 medijsko pripravljal pogrom nad dvojezičnimi tablami. Po pisanju slovenskega tednika Novice želi Fischer odlikovati tudi predsednika NSKS Valentina Inzka, ki je večkrat poudaril, da brez njega ne bi bilo niti te rešitve in tudi ne memoranduma.
Ob takšnem tolmačenju zaslug za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel ne bi bilo nič narobe, če bi se Inzko, Sturm in Sadovnik odrekli odlikovanju - vsaj doker se Avstrija - po zgledu Slovenije - ne spomni tudi prispevka Rudija Vouka.
Ivan Lukan
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 5. februarja 2012
3
več fotografij na www.primorski.eu
SLOVENIJA - V koprskem pristanišču prisiljeni ustaviti pretovor
Burja bo ponehala, milijonska škoda pa ostala
V največji stiski sadjarji in pridelovalci vrtnin - Zaprt nekdanji mejni prehod na Škofijah
KOPER - Kot so napovedali vre-menoslovci, se je burja na Primorskem včeraj popoldne rahlo umirila, a je bila še vedno močna. Tako kot v Vipavski dolini (o čemer poročamo v goriški kroniki), je včeraj tudi v Slovenski Istri kljub rdečemu alarmu zaradi burje dan minil dokaj mirno. Na Srminu je na cestišče metalo panelne plošče, na strehi objekta nekdanjega mejnega prehoda Škofije pa je burja odpihnila pločevino, zaradi česar je bil prehod dopoldne nekaj ur zaprt, av-tomobiliste - sicer redke - pa so preusmerjali čez Lazaret.
Kot so povedali v koprski gasilski brigadi, so obalni gasilci v noči na soboto opravili sedem intervencij, med njimi eno zaradi manjšega požara v Tinjanu.
V koprskem pristanišču, kjer so morali ladijski promet zaradi burje prekiniti, močan veter ni povzročil večjih nevšečnosti. V pristanišču, kjer obseg dela prilagajajo razmeram, je burja sicer premaknila nekaj praznih zabojnikov, je za STA povedal tiskovni predstavnik Luke Koper Sebastjan Šik.
Ponekod drugod po Sloveniji, predvsem na severu in vzhodu, je že od jutra snežilo. Največ snega, in sicer od štiri do pet centimetrov, je do popoldneva zapadlo na območjih Kozjanskega, Koroške in Mozirja. Cestne službe so bile na terenu in državne ceste posipavale in plužile, vendar pa zaradi nizkih temperatur sol ne deluje. Najboljši učinek soli je namreč pri temperaturi od nič do približno minus štiri stopinje Celzija, nižje od minus devet stopinj pa ne učinkuje več. Za nižje temperature cestne službe posipom dodajajo tekoči magnezijev klorid, ki pa je bolj primeren za suho poledico in ne sneg, je pojasnil Celan.
Dnevne temperature se včeraj niso in se tudi ne bodo nekaj naslednjih dni -razen na Goriškem in ob morju - dvignile nad minus šest stopinj Celzija, nočne pa bodo v večjem delu Slovenije pod minus desetimi stopnjami Celzija.
Močna burja, ki je včeraj pihala že peti dan, pa je - po poročanju spletnega Dela.si - v kombinaciji z izredno nizkimi temperaturami (ponekod ob morju je živo srebro padlo do 7 stopinj pod ničlo) v noči na soboto v obmorskih krajih naredila pravo razdejanje. Največ škode, ki jo bodo računali v milijonih, je povzročila pridelovalcem vrtnin in sadjarjem v Slovenski Istri, saj je huda burja uničila približno tri četrtine rastlinjakov članov kmetijske zadruge Agrarija. Prizadetih je kakih 20 pridelovalcev vrtnin, ki skupaj premorejo 10 hektarjev obdelovalnih površin v rastlinjakih. Spomladi bodo zato lahko prodali bistveno manj zgodnjih vrtnin, predvsem paradižnika, paprike, jajčevcev, prvega krompirja in vse tiste zelenjave, ki so jo imeli za zimsko porabo v rastlinjakih. V uničenih rastlinjakih je namreč ves pridelek zmrznil, zato bodo od države zahtevali takojšnjo pomoč, je za Delo.si poročal koprski dopisnik Boris Šuligoj.
Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu
Ladijski promet in pristaniški pretovor sta bila včeraj praktično ohromljena
kroma
SLOVENIJA
Janševi ministri v parlamentarni postopek
LJUBLJANA - Mandatar za sestavo nove slovenske vlade Janez Janša je včeraj, ko je začela veljati tudi novela zakona o vladi, vložil v parlamentarno proceduro predlog liste 12 kandidatov za ministre svoje vlade. V Janševi stranki SDS so ob tem poudarili, da se kandidati za ministre v prihodnji vladi zavedajo, da časa za uvajanje na funkcijo enostavno ne bo in da je cilj nove vladne ekipe, če bo potrjena v parlamentu, da popeljejo Slovenijo iz krize.
Janša je ob predstavitvi ministrov v petek povedal, da je ministrska ekipa rezultat koalicijskih usklajevanj in kompromisov, zato je »najboljša mogoča v realnih razmerah«. Poudaril je, da je pred novo vladno ekipo največja preizkušnja po osamosvojitvi Slovenije. Vendar je hkrati prepričan, da je »ekipa usposobljena popeljati Slovenijo iz krize«.
Predlog ministrske ekipe bodo prihodnji teden vzela v pretres pristojna telesa v državnem zboru, na koncu pa bodo poslanci o listi kandidatov za ministre glasovali kot o celoti, kar naj bi se predvidoma zgodilo v petek, 10. februarja.
ZAKON 482
Manjšine: manj
prispevkov
VIDEM - Predsedstvo italijanske vlade je oklestilo prispevke dvanajstim z zakonom št. 482 iz leta 1999 priznanim jezikovnim manjšinam. Do lani so znašali nekaj več kot 2 milijona evrov, po novem bodo te manjšine prejele milijon 768.792 evrov.
Dežela Furlanija-Julijska krajina bo prejela 362 tisoč evrov: 240.608 za furlanski jezik, 108.605 za slovenski in 12.987 za nemški jezik.
»Montijeva vlada se ravna do jezikovnih manjšin slabše od Berlusconijeve vlade, ki je že bila znižala prispevke priznanim manjšinam. Pred nekaj leti je prejela dežela Furlanija-Julijska krajina za svoje tri manjšine 465 tisoč evrov, sedaj se je prispevek zmanjšal za šestino,« je opozoril Carlo Puppo, glasnik Odbora 482, ki sledi vprašanjem financiranja jezikovnih manjšin v Furla-niji-Julijski krajini. Puppo je v razmislek ponudil primerjavo: letošnji prispevek za tri manjšine znaša manj kot deset ur letenja lovskega bombnika Tornado ...
ENERGIJA - Zaradi napake
Krška nuklearka včeraj s tretjino moči
KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je včeraj nekaj ur delovala z zmanjšano močjo. Kot vzrok za ustavitev je časnik Delo navedel pregrevanje ležaja reaktorske črpalke zaradi odtekanja mazalnega olja.
»Jedrska elektrarna Krško bo v soboto v jutranjih urah načrtovano zmanjšala moč do 34 odstotkov. Predvidevamo, da bo reaktor z zmanjšano močjo deloval le nekaj ur,« so potrdili v službi za odnose z javnostjo krške nuklearke. Kot so dodali, je treba moč zmanjšati zaradi preventivnega dolivanja mazalnega olja za ležaj na reaktorski črpalki. Časnik ob term navaja, da so težave s tesnjenjem na sistemu reaktorske črpalke, posodobljenem med remontom oktobra 2010, nastale že pred nenačrtovano ustavitvijo nuklearke marca lani, ki jo je povzročila okvara na stikališ-ču Elesa. Sistem je sicer še pod garancijo Westinghousa. (STA)
Palmiro Togliatti
VIDEM - Elena Aga-Rossi
Porčinj, nova teza o poboju
VIDEM -Pri založbi Il Mu-lino je izšla knjiga Porzus, vio-lenza e resistenza sul confine orientale (Por-činj, nasilje in od-porništvo na vzhodni meji), ki naj bi - po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa - prinašala nekatere novosti o poboju dvajsetih italijanskih partizanov združenja Osoppo. Urednik zbirke prispevkov z lanskega videmskega zasedanja o medvojni zgodovini na italijanskem vzhodu je Tommaso Piffer. Novost v zvezi s pobojem, ki ga je 7. februarja 1945 na planini Porčinj zakrivila skupina gapov-cev pod poveljstvom Maria Toffanina-Giacca, prinaša prispevek Elene Aga-Rossi z naslovom Poboj na Porčinju in njegov spomin. Po njeni tezi naj bi Toffanin izvršil poboj »na namig slovenskega 9. korpusa«, h kateremu so pristopile italijanske partizanske garibaldinske enote, to pa naj bi storil tudi »s privoljenjem federacije Komunistične partije Italije iz Vidma«. O tem sicer ne obstajajo pisni dokumenti, Aga-Rossi pa v podkrepitev svoje teze objavlja pismo, ki ga je Togliatti poslal videmski federaciji KPI. V njem vabi vodstvo, »naj se ne zoperstavi strategijam Komunistične partije Jugoslavije.«
Raziskovalka se je tudi obregnila ob poskuse italijanskega zgodovinopisja, ki je bilo »blizu KPI«. Slednje naj bi minimiziralo dogodek, tako imenovane bele partizane pa naj bi smatralo za nekakšne »izdajalce« zaradi domnevnih stikov s fašisti in nacisti.
nas jezik
je i
DAN SLOVENSKE KULTURE
ČEDAD / CIVIDALE DEL FRIULI - GLEDALIŠČE RISTORI
nase duše
sodelujejo:
♦	Beneški oktet in Eliso lovele
♦	Harmonikarski orkester GM Synthesis 4
♦	Nikla Petruška Panizon in Primož Forte (SGG)
♦	Alexander Gadjiev (klavir)
♦	Aleš Lavrenčič (violina)
♦	Renato Quaglia
♦	Beneško gledališče (mladi) podeljevanje priznanj SKGZ-SSO režija: Marjan Bevk govornik: Dimitri Waltritsch
SLOVENSKO KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA UNI0NE CULTURALE ECONOMICA SL0VENA
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
I a ^'] ^ ['Iv I ,1 [i]l i ^irJ g: i □
>	Inštitut za slovensko kulturo _ Istituto per la Cultura Slovena
>	Zveza slovenskih kulturnih društev _ Unione dei Circoli Culturali Sloveni
>	Slovenska prosveta Trst _ Centro Culturale Sloveno di Trieste
>	Zveza slovenske katoliške prosvete _ Unione Culturale Cattollca Slovena dl Gorlzla
>	Glasbena matica
>	SCGV Emil Komel _ Centro Sloveno di Educazione Musicale E. Komel
>	Kulturni dom Gorica/Gorizia
>	Kulturni Center Lojze Bratuž
>	Slovensko stalno gledališče _ Teatro Stabile Sloveno
>	Kulturno društvo Ivan Trinko Circolo di Cultura Ivan Trinko
4	Nedelja, 5. februarja 2012
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
Tudi včeraj so bile na Tržaškem vremenske razmere take, da je bilo bolje ostati doma. To so vsekakor storili učenci in dijaki šol vseh stopenj v Občini Trst, kjer je občinska uprava odredila zaprtje šol, pa tudi učenci srednje šole Iga Grudna v Na-brežini. Prav tako so mnogi občani očitno prisluhnili pozivu tržaške občinske uprave in ostali doma zaradi napovedanih zaostrenih razmer z možnostjo sneženja. Tako je bilo včeraj prometa res malo, težav pa ni bilo, saj je bilo snega le za vzorec, za danes pa kljub vztrajanju mraza ni napovedano novo sneženje.
Vsekakor so se naši kraji znašli v primežu še hujšega mraza, v noči na včeraj so ponekod na Krasu zabeležili tudi do minus enajst stopinj pod ničlo, v mestu pa okoli šest stopinj, zelo mrzlo je bilo tudi čez dan, k čemur je prispevala burja, ki je tudi včeraj močno pihala, saj so zabeležili sunke s hitrostjo preko 130 kilometrov na uro. Veter je podiral drogove, odnašal strešnike in prispeval k razvitju manjših požarov (npr. pri Saležu in Miljah), tako da so imeli gasilci tudi včeraj polne roke dela in so do 20. ure opravili kakih 130 posegov. Na nekaterih ulicah pa je prišlo do poledice zaradi vode, ki se je izlila iz počenih vodovodnih cevi. Pri Sv. Andreju se je ustvarila kolona tovornjakov, ki so čakali na vkrcanje na ladje v pristanišču, kjer so upočasnili pristaniške operacije. Priveze ladij so morali včeraj utrditi, potekalo pa je tudi reševanje čolna, ki ga je burja zanesla stran od pomola. Nekateri vlaki so včeraj dopoldne beležili zamude.
Zaradi mraza v katinarski bolnišnici so včeraj dopoldne 26 starejših pacientov geriatričnega oddelka preselili v prenovljene prostore bivšega oddelka za hematologijo v glavni bolnišnici. Na Ka-tinari pa se je v petek zvečer tudi zrušil del stropa na oddelku za urgenco.
Mraz pa nekaterih ni ugnal: tako je znani novoletni skakalec v vodo Mario Cigar včeraj skočil v morje pri Barkovljah, pogum (ali nerazsodnost) pa so nekateri pokazali z obiskom poledenelega pomola Audace, kjer so se tudi fotografirali za spomin. Očitno se niso zmenili za opozorila pristaniškega poveljstva, ki odsvetuje obisk pomola Audace kakor tudi približevanje robu pomolov na nabrežju, saj sta led in močna burja odlična pogoja za to, da človek po nesreči pade v morje.
Slika desno: poledeneli pomol Audace je bil tudi včeraj predmet obiskov. Slika spodaj: snega je bilo le za vzorec in ni bilo prometnih težav, v zameno pa je burja povzročala preglavice
kroma
Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski
več fotografij na www.primorski.eu
OBČINA - V muzeju Revoltella
Prometni načrt: jutri predstavitev
Cosolinijeva uprava bo jutri ob 17. uri v muzeju Revoltella predstavila osnutek prometnega načrta, ki ga je občinski odbor odobril na svoji zadnji seji. Načrt sodi med temeljne obveze, ki jih je sprejel Cosolini takoj po izvolitvi za župana. Poudaril je, da bo treba vštric s pripravo novega prostorskega načrta izdelati prometni načrt in načrt za parkirišča, kar naj bi skupno prispevalo k novi podobi mesta in nakazalo pot njegovemu razvoju.
S prometnim načrtom se je skoraj desetletje ukvarjala prejšnja Dipiazzova občinska uprava, ki pa ji ga ni uspelo izpeljati do konca. Predstavljene so bile nekatere zamisli, zadeva pa je obstala na mrtvi točki.
Uprava župana Roberta Cosolinija se je v nekaj mesecih »spoprijela« s tem vročim vprašanjem in izdelala osnutek, ki naj bi bil nekakšna podlaga prometnega načrta. Predstavili ga bodo župan Cosolini, od-bornica za promet Elena Marchigiani in direktor občinske službe za mobilnost in promet Giulio Bernetti.
VREME - Tržaška tudi včeraj v primežu ostrega sibirskega mraza
Snega k sreči le za vzorec Burja še vedno močno pihala
Starejše paciente preselili iz katinarske v glavno bolnišnico - Mraz nekaterih ni ugnal
Vprašanji LES o varnosti pri delu in pomoči potrebnim
Svetniška občinska skupina Levice, ekologije in svobode v tržaškem občinskem svetu je včeraj ob prisotnosti pokrajinskega koordinatorja stranke Fulvia Val-lona predstavila dve resoluciji, ki ju je bila vložila v občinski svet. Prva zadeva varnost pri delu, kar bi morali nadzorovati mestni redarji, druga pa posege socialnih služb krajevnih uprav v pomoč ljudem, ki jih je prizadela sedanja huda gospodarska kriza. O obeh dokumentih bo v kratkem razpravljala tržaška mestna skupščina.
Podpora železniškemu muzeju pri Sv. Andreju
Predstavniki sindikatov so si včeraj ogledali železniški muzej pri Sv. Andreju. Ob tem so podpisali poziv za ohranitev muzeja in izrazili solidarnost prostovoljcem, ki več kot trideset let skrbijo za muzej, ga ohranjajo in bogatijo. Poziv za ohranitev muzeja so med drugim podpisali Paolo Rumiz, Etta Carignani, Fulvio Gon, Claudio Boniciolli, Fulvio Camerini, Alessandro Puhali, Claudio Violino, Roberto Carol-lo, Leandro Steffe', Lorenzo Co-rigliano in drugi.
Bazovica: še danes na ogled razstava domačih umetnikov
V prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici je še danes na ogled razstava 24 domačih umetnikov, ki so jo odprli preteklega 23. januarja v okviru pobud v počastitev 150-letnice bazovske župnijske cerkve. Razstava, katere odprtje je popestril tudi nastop mladih pianistov pod mentorstvom prof. Tamare Ražem-Lo-catelli, bo danes na ogled od 11.30 do 13. ure.
Odpovedane predstave
Zaradi slabega vremena bo danes v gledališču dei Fabbri odpadla predstava Essere o non essere Amleto (Biti ali ne biti Hamlet), ki jo je Francesco Macedonio povzel po Shakespearjevem Hamletu. V gledališču Bobbio pa bo odpadla današnja predstava za otroke La freccia azzurra (Sinja puščica).
POLICIJA - Uspešna operacija Voyager: razbili italijansko-ukrajinsko tolpo tihotapcev s tobačnimi izdelki
Iz Ukrajine v Italijo v dvojnem dnu
Preiskavo direkcije za boj proti mafiji so izvedli agenti obmejne policije in mobilnega oddelka tržaške kvesture - 25 aretiranih, zaseženih 847 kg cigaret - Sum povezave s kamoro
Tržaška policija je uspešno izpeljala poldrugo leto trajajočo operacijo Voyager na področju boja proti tihotapstvu s tobačnimi izdelki in tako razbila itali-jansko-ukrajinsko združbo, ki je iz Ukrajine prevažala cigarete preko Trsta v Italijo s končnim ciljem v Neaplju in Bergamu, kjer so se nahajala skladišča.
Preiskavo okrajne direkcije za boj proti mafiji, ki jo je vodil tožilec Pietro Montrone, so izvedli agenti obmejne policije in sekcije za boj proti organiziranemu kriminalu mobilnega oddelka tržaške kvestu-re. Kot so na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaški kvesturi povedali načelnik mobilnega oddelka Mario Bo, njegov namestnik Leonardo Boido in vodilna funk-cionarka obmejne policije Manuela De Giorgi, se je preiskava začela pred poldrugim letom, potem ko je obmejna policija odkrila več pošiljk cigaret, glede katerih so ugotovili, da prihajajo iz Ukrajine. Posamezne primere so povezali v celoto in začeli s skupno preiskavo. Kurirjem (v glavnem je šlo za ukrajinske državljane) so sledili in tako odkrili, da so bile cigarete namenjene tako v Bergamo v Lombardiji kot predvsem v Neapelj in Caserto v Italiji, kjer so se nahajala tudi skladišča. Cigarete so prevažali povečini v enopro-storcih, v katerih so uredili dvojno dno (sprva so jih enostavno spravljali v prtljažnik). Na koncu so agenti aretirali 21 kurirjev: 15 na območju bivšega mejnega
prehoda pri Fernetičih, štiri v Neaplju in dva v Bergamu, za zapahi pa so se znašli tudi 68-letna »raču-novodkinja« tolpe Nunziatina Frullo ter trije domnevni člani vodstva združbe: gre za 39-letnega Ukrajinca Aslana Meshidova, njegovega rojaka Yuiya Shchedrova in 23-Neapeljčana Ivana D'Onofria, druge tri domnevne voditelje pa še iščejo, saj so v tujini, zaradi česar so tudi obvestili Interpol. Poleg tega so zasegli 847 kilogramov cigaret v 4237 paketih (šlo je predvsem za ponarejene znamke Chesterfield, Marlboro in Classic Red) ter enajst avtomobilov, s katerimi so jih prevažali.
Preiskovalci so še posebej zadovoljni, ker jim je uspelo ugotoviti strukturo in organizacijo združbe ter vlogo posameznih članov. Tihotapci so iz Ukrajine cigarete prevažali preko Madžarske (tu so se posluževali tako pristnih kot ponarejenih viz in dokumentov) in Slovenije v Italijo skozi bivši mejni prehod Ferneti-či, pri čemer so se naslonili na tolpo iz Kampanije, za katero sumijo, da je povezana s kamoro, saj prodaja tobačnih izdelkov lahko poteka le z dovoljenjem kamo-re, za katero tihotapljenje cigaret predstavlja enega glavnih virov zaslužka, je bilo rečeno. Tihotapstvo s cigaretami je od leta 2009 v porastu, ukrajinski kurirji pa so prejemali med 500 in 600 evri za posamezni prevoz, s tem denarjem pa se v Ukrajini dostojno živi. (iž)
Preiskovalci so posebejzadovoljni, ker jim je uspelo ugotoviti organizacijo in strukturo združbe
kroma
/
TRST
Sobota, 4. februarja 2012
1 1
PRAPROT - Na domačiji Škerk uvod v letošnji praznik kraških veseljakov
Narobe svet: povsod kriza, a Kraški pust je letos ne pozna!
Krajevne uprave končno (z denarci) priznale njegov doprinos k veselemu počutju
Veselje in navdušenje, ki obdajata Kraški pust, sta nalezljiva, še zlasti ob letošnji jubilejni, 45. izvedbi. Včerajšnjo tiskovno konferenco, ki jo je priredil odbor za Kraški pust na domačiji Škerk v Pra-protu, je obdajala nadvse dobra volja. Najvidnejši predstavnik odbora, Igor Malalan, je namreč sporočil, da so finančne težave in pomanjkanje javnih prispevkov, ki so lani povzročale preglavice organizatorjem nadvse priljubljenega niza dogodkov v sklopu praznovanja pusta, vsaj za letos rešene. Malalan je pohvalil zlasti prispevek dežele FJK, ob tem pa priznal zadovoljstvo ob dejstvu, da so krajevne uprave letos namenile Kraškemu pustu veliko pozornosti.
Istega mnenja je bil deželni svetnik Igor Kocjančič, ki je spregovoril tudi v imenu prisotnega Igorja Gabrovca. Izpostavil in pohvalil je zlasti poslušnost deželnega odbornika Elia De Anne. O spremembah v odnosu do Kraškega pusta v tržaški občinski upravi so pričale besede predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča, ki je pozdravil tudi v imenu odsotne tržaške občinske od-bornice Elene Pellaschiar. Sam Malalan je poudaril dragoceno sodelovanje tržaške občinske uprave, kar se, po njegovih besedah, že vrsto let ni dogajalo s tolikšno mero prizadevanja. Podporo Kraškemu pustu so izrazili tudi podpredsednik Pokrajine Trst, Igor Dolenc, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta, Marko Milkovič, in predsednik odbora za čez-mejno in regionalno sodelovanje Občine Sežana, Branko Može. Ob tem je Malalan dodal, da bodo Kraški pust ta četrtek predstavili tudi v Sežani.
Čast kraljevati celotnemu pustnemu kraljestvu pripada kralju in kraljici lanskih pustnih zmagovalcev, torej Pra-provcev. Tako sta vzdušje med sunki burje pogrela Njegovo Veličastvo Kralj Tuo-ne Krodeghin (Edi Doljak) in Kraljica Matilda Šalamin (Marta Gruden), ki sta se občinstvu prikazala s kraljevima že-zloma, na katerih sta privezana visela salama oz. klobasa kožarica. Spremljala ju je črna maskota in hkrati pustni strah in trepet otrok iz Praprota - Zludi.
Metka Šinigoj je predstavila letošnji pustni program. V sredo, 15. februarja, bo ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah odprtje razstave izdelkov Marise Dolce in fotografij na temo Kraškega pusta Marka Lupinca.
V četrtek, 16. februarja, se bosta ob 18. uri Kralj Tuone Krodighin in Kraljica Matilda Šalamin pripeljala z zgodovinskim avtobusom na Opčine, pred picerijo Rino,
Včerajšnjo tiskovno konferenco, ki jo je priredil odbor za Kraški pust na domačiji Škerk v Praprotu, je vodil najvidnejši predstavnik odbora, Igor Malalan
kroma
kjer bo sledilo žrebanje startne liste vozov in skupin mask. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli godci iz Praprota, program pa bo vodil Omar Marucelli.
V petek, 17. februarja, bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah z igro Vi-ci na Špici 3 nastopila gledališka skupina Tamara Petaros. Sledil bo defile otroških mask ter nastop Baletnega društva Sežana. Večer bosta povezovala Nikol Križ-mančič in Omar Marucelli.
Višek letošnjega Kraškega pusta pa bo prav gotovo v soboto, 18. februarja, ko se bo ob 14. uri začel priljubljeni sprevod, na katerem bo letos sodelovalo devet vozov in deset skupin mask iz tržaške in goriške pokrajine ter iz Slovenije. Letos bo gostovala skupina Asc Ravinis iz Paulara, sodelovala pa bosta tudi Godbeno društvo Prosek in godba Viktor Parma iz Trebč. Sprevod Kraškega pusta bosta vodila Peter Verč in Nikol Križmančič. Med sprevodom bo potekal tudi Pustni foto ex-tem-pore, ki ga organizatorji prirejajo v sodelovanju s krožkom Foto Video trst 80.
Veselo bo tudi po sprevodu, saj bo v pustnem borjaču Prosvetnega doma sledilo nagrajevanje ob glasbeni spremljavi Kraških muzikantov in trebenske godbe Viktor Parma. Po nagrajevanju, ki ga bosta prav tako vodila, Peter Verč in Nikol Križmančič, se bo praznovanje nadaljevalo ob kioskih SK Brdina, Mladinskega krožka KD Tabor in pevskega zbora KD Tabor.
Martin Lissiach
KRAŠKI PUST - Vozovi in skupine mask
Sodelujoči
Na pustno soboto na Opčinah devet vozov in deset skupin mask
VOZOVI
Križ: Apres ski party
Sovodnje: Hvala prihajamo
Merče: 45. rojstni dan
Štmaver: Trans-genska revolucija
Bazovica: Ritobol
Praprot: Ma, ta tunel ...?
Opčine: riMONTIjrmo Italijo
Vasi občine Zgonik: Bogati kradejo revežem
Medja vas - Štivan:Moč narave!!!
SKUPINE MASK
Valmaura: Puffi ... so vedno prisotni
Združenje staršev OŠ V. Šček iz Nabrežine: Smo puhni Puff-ov ?!?
Združenje staršev Romjan: Žoge žoge žoge
Boljunec: Cira Čara
Luna puhna Padriče: LEGO world!
Prosek - Kontovel: Frito mišto
Gruppo maschere servolane LALO: Crisi a Trieste: conzadi per le feste
Škedenj - OŠ I. Grbec/M. G. Stepančič: Šola pod udarom: po Gelmi-nijevi, še uši!
Cooperativa sociale Trieste ANFASS: Mare forza »Anfass« Tutti col cales: Igrajmo se z ... maurico ...
Na Radiu Trst A Arianna Bogatec o olimpijskih igrah
V	drugi oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih Radia Trst A v torek, 7. februarja, se bo v sklopu Studia D ob 12.15 (ponovitev pa bo na sporedu ob v sredo 8. februarja ob 14.10) urednik Peter Rustja pogovarjal z jadralko Arianno Bogatec, ki se je dvakrat udeležila olimpijskih iger, in sicer v Barceloni leta 1992 in v Atlanti leta 1996.
Od četrtka stavka družinskih zdravnikov?
Če sindikalna predstavništva družinskih zdravnikov ne bodo pravočasno dosegla dogovora z rimsko vlado, se v prihodnjih dneh obeta štiridnevna stavka družinskih zdravnikov. Na pogajalski mizi niso ekonomski pogoji, temveč pokojnine. V četrtek in petek naj bi stavkali družinski zdravniki, v soboto in nedeljo pa zdravniške dežurne službe. Zagotovljeni naj bi bili samo nujni posegi.
Dolina: javno srečanje o njenih dvoživkah
Dolina in njene dvoživke je naslov javnega srečanja, ki bo v četrtek, 9. februarja ob 18. uri v Sprejemnem centru Doline Glinščice ob gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Govor bo o selitvi krastač in žab do kalov, kjer odložijo jajca. Pri tem prečkajo ceste, na katerih se za mnoge selitev tudi konča.
Ponedeljek v gledališkem muzeju Carlo Schmidl
Gramofon še poje je naslov konference o starih gramofonih iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ki bo na sporedu jutri ob 17.30 v dvorani Bobi Balzen v pritličju palače Gopcevich. Tenorist Paolo Venier bo predstavil stare plošče (78 obratov), ki jih hrani muzej Schmidl, mnogo pa jih je tudi iz njegove zasebne zbirke.
Literarno potovanje Furia Bombena
V	občinski galeriji na Velikem trgu 4 bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo tržaškega slikarja in ilustratorja Furia Bombena z naslovom Literarno in romantično potovanje po Trstu Itala Sveva in Umberta Sabe. Razstava bo odprta do 26. februarja.
ZDRAVSTVO - V bolnišnici na Katinari postaja delo zdravnikov vedno bolj naporno
Urgenca ni družinski zdravnik!
Preveč ljudi se zateka v bolnišnico po nepotrebnem - Vprašanje bi zaslužilo večjo pozornost pri odgovornih za deželno zdravstveno politiko
Kronično pomanjkanje zdravnikov in zmanjšanje števila postelj sta glavna problema, ki zahtevata težke napore od zdravnikov in bolničarjev na urgenci na Katinari. Kot smo poročali v zadnjih dneh, težave na urgenci in sicer v vsej ka-tinarski bolnišnici zaradi tega še nikdar niso bile tako hude. Dodaten problem je brezbrižnost mnogih ljudi, ki se zatekajo na urgenco brez pravega razloga, ker bi se morali v resnici obrniti na družinskega zdravnika. Kot sta nam povedali deželna tajnica združenja zdravnikov Anaao-As-somed Laura Stabile in splošna kirurginja Neva Lupinc, ki je v bolnišnici na Katina-ri zaposlena že dolgo let, je zdaj delo na urgenci zelo težko in se zaradi pomanjkanja postelj na drugih oddelkih (ki postajajo vedno manjši) mnogokrat postavlja konkretno vprašanje, kam z bolniki.
Vprašanje, kako naprej, ostaja odprto. Namesto razvijanja službe na ozemlju prek podjetja za zdravstvene storitve in usklajevanja dela z bolnišniško-univerzi-tetnim podjetjem se dogaja nasprotno. Deželna vlada zaenkrat vztraja pri načrtu o
ustanovitvi enotnega deželnega podjetja za zdravstvene storitve in ukinitvi lokalnih. Jasno je, da tržaško podjetje za zdravstvene storitve ne prejema denarja za razvoj službe. Posledica je, da so storitve vedno bolj
okrnjene in večkrat ravno to podjetje pošilja lastne paciente na Katinaro. To je popolnoma v nasprotju s sodobnimi prijemi na zdravstvenem področju, ki v zadnjih letih težijo k zmanjšanju števila ho-
spitalizacij in h kakovostnejši ponudbi zdravstvenih storitev na ozemlju oziroma na domu. Odgovornost za to nosi na prvem mestu deželna uprava. Kar 60 odstotkov deželnega proračuna je namenjenih zdravstvu in človek se vpraša, kam gre ves ta denar.
Zdravniki na urgenci se medtem vsak dan srečujejo z mnogimi težavami. Delo opravljajo v majhnih ambulantah, ki jih je povrh premalo. Potrebovali bi 18 ambulant, toda razpolagajo s polovičnim številom. Tudi število zdravnikov je prenizko, saj jih je 19, medtem ko bi jih potrebovali dvakrat toliko. Poleg tega ni čakalnice za sorodnike oziroma obiskovalce pacientov, niti na sobo za pogovore z zdravniki niso pomislili. Potrebovali bi ne nazadnje tudi sobo za mrliče.
Na vse to še kako vpliva obnašanje preštevilnih ljudi, ki se obračajo na ur-genco neupravičeno. Mnogo jih je, ki se zaradi bolečin, iz strahu ali ker bi morali na pregled specialista predolgo čakati obrnejo neposredno na urgenco. Ko se ti kopičijo, postane delo na urgenci težje. Zdrav-
niki obravnavajo namreč prednostno hujše primere, neurgentni - tisti z belo oznako - pa zato čakajo tudi več ur na veži. Čakalnice, kot rečeno, pač ni. Zaradi pomanjkanja postelj v bolnišnici postanejo tako prostori urgence pretesni in prena-trpani, ker drugi oddelki enostavno ne morejo hospitalizirati hujših primerov. Kdor čaka na posteljo, čaka torej skupaj s tistim, ki je prišel na urgenco zaradi prehlada.
Ko ljudje pridejo na urgenco po nepotrebnem, nudijo najrazličnejše izgovore. Od tistega, da »moj delovni urnik in tisti družinskega zdravnika sovpadata« do tistega, da »pri družinskem zdravniku nisem našel parkirnega mesta«. Drugi trdijo, da je »ambulanta družinskega zdravnika predaleč«, tretji pa, da »mi je rekel družinski zdravnik, naj pridem na urgenco«.
Da se mnogo ljudi zateče na urgen-co po nepotrebnem, jasno dokazuje vreme v teh dneh. Urgenca je bila v tem tednu popolnoma prazna. Razen seveda ur-gentnih primerov.
Aljoša Gašperlin
6
Nedelja, 5. februarja 2012
TRST
/
TISKOVNO SPOROČILO - Organizaciji nista bili povabljeni na srečanje na prefekturi
Terna: ocena Agrarne skupnosti in Združenja kraških lastnikov
Določitev vrednosti zemljišč naj poteka na osnovi državne in evropske zakonodaje!
Ob robu petkovega sestanka na prefekturi, na katerega predstavniki Agrarne skupnosti in Združenja zasebnih kraških lastnikov niso bili povabljeni, so slednji poslali prav za to priložnost napisano tiskovno sporočilo.
»V imenu Agrarne skupnosti in Združenja zasebnih kraških lastnikov bi uvodoma podčrtali, da vse naše sodne prijave glede nezakonitega ravnanja družbe Terna niso imele doslej kakšnega ugodnega učinka. Če je res v luči zadnjih razpletov jasno, da je družba Terna popolnoma nezakonito prezrla s svojim postopanjem pravice pripadnikov priznane manjšine, potem pričakujemo, da bomo pričeli današnji sestanek z obvezo, da bo družba Terna umaknila vse prijave proti posameznim ali skupinskim lastnikom. Gre za temeljno in načelno vprašanje, ki zadeva način medsebojnih odnosov.
Pri celotni zadevi gre mnogo manj za kak narodnostni spor, pač pa za dejstvo, da so odgovorni pri Terni že od vsega začetka skušali prikriti pravo naravo del, ker gre za postavitev 15 novih nosilcev električnega daljnovoda in za ojačitev vseh ostalih in nikakor ne za prilagoditvena dela, ki spadajo v redno vzdrževanje. Ves čas smo med izvedbo del bili izpostavljeni močnim psihološkim pritiskom, tudi zaradi ravnanja sil javnega reda, kar je močno omajalo naše zaupanje do javnih inštitucij. Ne spominjamo se, da bi v zadnjih tridesetih letih doživeli kaj podobnega. Ta sestanek je dokaz, da nekateri niso bili usposobljeni ali niso hoteli, da bi postopki v zvezi z deli potekali na jasen in pravilen način. To smo poudarili kar nekajkrat.
Zahtevamo torej korektno ravnanje z nami tudi ob dejstvu, da je peticijo glede visokonapetostnega daljnovoda podpisalo več kot dvatisoč ljudi, na katero se pa deželna uprava še ni odzvala. Še naprej trdimo, da je za visokokakovostno in krajinsko zaščiteno področje, kot jer tržaški Kras, edino prav vkop daljnovoda in to tudi iz zdravstvenih razlogov. Naše zahteve so sledeče:
usklajen načrt za prenos električne energije, točne roke za pripravo načrta, ki naj zadeva posodobljenje sedanjih in prihodnjih elektrovodov, ureditev vseh odprtih vprašanj, ki se nanašajo na izplačilo nikoli v poštev vzetih odškodnin, ker se za nujnim zasegom zemljišč skriva dejstvo več kot
petdesetletnega razpolaganja s temi zemljišči.
Za določitev odškodnine je primerno uskladiti postopek, v nasprotnem primeru pa naj se izplačajo na osnovi veljavnih določb. Določitev vrednosti zemljišč naj poteka na osnovi državne in evropske zakonodaje, upoštevajoč tudi novejšo razsodbo ustavnega sodišča št. 181/2011, ki razglaša za neustavnega člen 40, 2. in 3. odstavek odloka predsednika republike z dne 08/06/2001, št. 327 (enotni tekst zakonskih določil in pravilnikov o razlaščanju za javno korist). Na osnovi tega odloka so veljale povprečne kmetijske vrednosti. Slednje morajo določiti pristojni uradi upoštevajoč resnične tržne vrednosti in še druge morebitne okolnosti, zlasti v primerih, ko se zemljišča nahajajo znotraj zaščitenih področij Natura 2000.
Pričakujemo, da bodo vse mero-dajne strani podpisale predlagani dogovor.«
ZKB - V torek
Postani podjetnik
Imate idejo in jo želite uresničiti?
Do jutri se je mogoče prijaviti na delavnico za nadebudne podjetnike, ki bo v torek ob 17. uri potekala v prostorih Zadružne kraške banke na Opči-nah. Prijave in informacije zbirajo na spletnih naslovih in-fo@uip.si ali clanisoci@bcccar-so.it.
Torkov večer prireja Zadružna kraška banka v sodelovanju z UIP Univerzitetnim razvojnim centrom in inkubatorjem Primorske in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Predvideni so posegi predsednika ZKB Stancicha (Vloga banke pri podpori podjetništva), Elvi-re Luin, vodje zanimivega projekta Natečaj Podjetna Primorska in Andreja Šika, ki bo predstavil dejavnosti združenja SDGZ za podjetnike.
JUTRI V DSI - Dan spomina
Tiho prilaščanje slovenskih žrtev
Jutrišnji večer DSI bodo ob okrogli mizi z naslovom »Dan spomina in prilaščanje slovenskih žrtev« oblikovali trije zgodovinarji. Bliža se namreč 10. februar, ki ga je italijanski zakon št. 92 iz leta 2004 razglasil za Dan spomina na žrtve fojb in povojnega eksodu-sa iz Istre, z Reke in iz Dalmacije. V tem času rado prihaja do enostranskih razlag, a tudi zlorab zgodovine v protislovenskem duhu.
V tej zvezi se posebno zavržen pojav lahko zasledi v publikacijah in na številnih spletnih straneh različnih italijanskih, tudi odkrito fašističnih veteranskih ali »raziskovalnih« združenj in ustanov. V sezname žrtev, ki naj bi sodile v vrste Mussolinijeve salojske države oz. vsekakor »italijanske strani«, brez posmislekov vpisujejo tudi Slovence, ki so bili res žrtve ideološkega nasilja, napak ali kaznovanja slovenskih partizanov, nikakor pa niso padle za italijanske interese. Na takih seznamih (npr. na spletni strani Caduti e dispersi della Repubblica Sociale Italiana) lahko najdemo kaplana v Cerknem Lada Piščanca in Ludvika Slugo ter druge znane in manj znane primorske žrtve z obeh strani sedanje državne meje, ki so vsekakor žrtve našega drža-
vljanskega spopada in revolucije, ne pa partizanskega boja proti RSI ali celo protiitali-janskega etničnega čiščenja. Pri tem žrtve zapisujejo še z absurdnimi poitalijančenimi priimki (Lado Piščanc je na primer zapisan kot »don Ladislao Pisacane«), tako da je njihov spomin dvakrat oskrunjen, ogromno moralno škodo pa trpijo tako svojci kot vsa naša narodna skupnost.
Na omenjene zlorabe bo jutri dokumentirano opozoril prof. Aleš Brecelj. Dr. Vida Deželak Barič bo predstavila dosedanje izsledke projekta Žrtve druge svetovne vojne in neposredno po njej, ki ga zadnja leta vodi na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, Nataša Nemec iz Goriškega muzeja pa bo spregovorila o svojih obsežnih raziskavah o vojnih in povojnih žrtvah v primorskem obmejnem prostoru. Večer, ki ga bo povezoval Ivo Jevnikar, bo tako ob obravnavi nesprejemljivega »prilaščanja slovenskih žrtev« nudil tudi podrobnejše informacije o številu slovenskih vojnih in povojnih žrtev (bilo jih je nad 97.500), njihovem statusu vojaške osebe ali civilista, zemljepisni in drugačni pripadnosti ter povzročiteljih smrti.
MUZEJ SCHMIDL - Družina muzeju podarila pokojnikovo taktirko in drugo gradivo
Poklon velikemu glasbeniku in plemenitemu človeku Andreu Giorgiju ob prvi obletnici smrti
Mnogi umetniki vzbujajo globoko spoštovanje, malokdo pa je resnično priljubljen tudi zaradi človeških vrlin. Andrea Giorgi je bil glasbenik, katerega se prijatelji, kolegi in sodelavci spominjajo zaradi prestižne mednarodne kariere in hkrati zaradi prijetnega, družabnega značaja. O tem je zgovorno pričal množični obisk na ponedeljkovem srečanju v palači Gopčevič, kjer je gledališki muzej Schmidl priredil spominski popoldan, katerega se je udeležilo tudi lepo število gostov. Priložnost je bila donacija družine tržaškega dirigenta in zborovodje, ki je podarila mestnemu muzeju njegovo taktirko ter vrsto fotografij in dokumentov. Eno leto po njegovi smrti pa je spomin na glasbenika živ tudi v opernem gledališču Verdi, kjer so se odločili za poimenovanje pevske dvorane po njem. Pomembno počastitev dirigenta, ki je dvanajst let (od leta 1975 do leta 1987) sodeloval s tržaškim gledališčem, sta na srečanju osvetlila izredni upravitelj Claudio Orazi in podžupanja občine Trst Fabia-na Martini.
Giorgi je pustil v Trstu globoke sledi, še globlje pa so njegovo kariero zaznamovale mednarodne umetniške izkušnje, ko je kot zborovodja in dirigent sodeloval z mojstri svetovnega slovesa v opernih gledališčih v Ankari, Parizu, Marseillu, Neaplju in v Rimu. Ob upokojitvi se je vrnil v rodni Trst, kjer je užival le za kratek čas ob pogledu na ljubljeno sinjino neba in morja.
To sinjino je nosil tudi v očeh, ki so že ob prvem stiku vzbudile zaupanje v njegovi asistentki pri opernem zboru v Rimu Gei Garatti, ki je v ponedeljek podala ganjen spomin na desetletno sodelovanje z glasbenikom, ki je muziciral najprej z osebami, saj bi brez človeškega soglasja težko ubral občutljiv instrument, kot je zbor. Težko je zadržal solze ob hvaležnem spominu tudi član rimskega opernega zbora Maurizio Rossi, ki je poudaril enakovredno veličino umetniških in duševnih sposobnosti edinstvenega mojstra.
Posamezna pričevanja je povezoval glasbeni kritik in kulturni delavec Gianni Gori, ki je skupaj s kuratorjem gledališkega muzeja Stefanom Bianchijem izbral na-
Andrea Giorgi
slov srečanja: »Mojster glasbene gostije«, saj je Andro, kot so ga imenovali prijatelji, vedno pristopal z iskrenim navdušenjem k delovnim izzivom in je postavljal družino, prijatelje, človeške stike na enako raven. V krog njegovih prijateljev spada tudi vodja zborovskega tekmovanja Seghizzi Italo Montiglio, ki je spregovoril
o štiridesetletni vezi s človekom, ki ni nikoli namenoma izpostavljal svoje visoke glasbene izobrazbe in se ni ponašal z vidnimi dosežki, čeprav so njegove sposobnosti naravno prišle na dan, ko je sodeloval kot član in predsednik žirije zborovskega, solističnega ali kompozicijskega natečaja. Prestižno mednarodno zborovsko tekmovanje mu bo odslej posvetilo kategorijo za izvedbe literature 19. stoletja.
Pred Giorgijevo ženo Gioio, ki je sedela v prvi vrsti, sta se zvrstila s svojimi spomini še bivši direktor dnevnika Il Piccolo Lucio Ceschia in ugledni gost, dirigent Maurizio Arena, ki je z mojstrom delil veliko navdušujočih opernih izkušenj v Ankari in v Trstu.
Vsem občutenim besedam in spominom bi lahko dodali podatek, da so umetniški dosežki Andree Giorgija in njegova priljubljenost v poseben ponos tudi tržaški slovenski skupnosti: dirigent je govoril namreč slovensko, saj se je rodil očetu po priimku Jurkič in materi Schmidt pri Sv. Ivanu.
Rossana Paliaga
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 5. februarja 2012
AGATA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 9.54 - Luna vzide ob 14.53 in zatone ob 5.25
Jutri, PONEDELJEK, 6. februarja 2012
DORA
VREME VČERAJ: temperatura zraka -5,6 stopinje C, zračni tlak 1016,6 mb raste, vlaga 48-odstotna, veter 66 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 128 km na uro, nebo rahlo po-oblačeno, morje močno razgibano, temperatura morja 8 stopinj C.
OKLICI: Tommaso Contessi in Lucia Barbo, Massimiliano Cortese in Car-lotta Paolini, Davide Calabrese in Alberta Izzo, Stefano Schiesari in Alessandra Kocsis, Stefano Metlica in Elena Postogna, Paolo Fattorini in Silva Sandri, Alessio Damato in Tajvin Gia-comini, Damjan Gregori in Mija Kalc, Matteo Bezensek in Karolina Vasylina Miroshnyenko, Giuseppe Aguglia in Moira Beltrame, Massimo Fontanella in Gioia Fumis, Massimiliano Grana' in Roberta Racman.
□ Lekarne
Nedelja, 5. februarja 2012
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ulica 3.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 411121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422498)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Tg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840).
Od ponedeljka, 6. , do sobote, 11. februarja 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Naselje S. Serija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 (040 308248).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
TRST
Nedelja, 5. februarja 2012
7
glasbena
n(TI matira
]fTl matica v sodelovanju s Fundacijo L. M. Skerjanc
GLASBENIKI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
nastopajo solisti, komorne skupine na sporedu skladbe slovenskih ustvarjalcev
petek. 10. februarja 2012. ob 18. uri
Velika dvorana Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi, 14
Vljudno vabljeni!
1Ü
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Q Kino
AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Proto-collo fantasma«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«.
CINECITY - 11.00, 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »Hugo Cabret«; 11.10, 15.00, 17.35 »Hugo Cabret 3D«; 11.00, 15.10, 17.20, 18.20, 20.30, 21.30 »Millennium - Uomini che odiano le donne«; 11.10, 14.15, 16.55, 19.35, 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«; 10.50, 13.05, 15.20, 16.40, 17.40, 19.00, 20.00, 21.20, 22.15 »Benvenu-ti al Nord«; 20.10, 22.10 »Underworld 4 - Il risveglio 3D«; 11.10, 15.00 »L'in-credibile storia di Winter il delfino«; 10.50, 12.50, 14.45 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«.
FELLINI - 16.10, 18.30, 21.00 »The Help«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Nord«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 20.10 »L'arte di vincere«; 18.20 »E ora dove andiamo?«; 22.20 »Shame«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.50, 21.30 »Millennium - Uomini che odiano le donne«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.10, 20.20 »Angleška pita«; 16.20, 18.50, 21.20 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 16.10, 18.40, 21.10 »Sherlock Holmes: Igra senc«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.15 »Pisma sv. Nikolaju«; 12.50, 16.30, 18.50, 21.10 »Tihotapci«; 11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 10.50, 13.10, 15.10, 17.10, 19.10 »Obuti maček (sinhr.)«; 13.30, 19.30, 21.30 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 12.00, 15.00, 18.00, 21.00 »Grivasti vojak«; 21.20 »Parada«; 12.20, 14.20, 16.20, 18.30, 20.30 »Obuti maček«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 20.30 »The Artist«; Dvorana 2: 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Muppet«; Dvorana 3: 15.15 »Il gatto con gli stivali«; 18.30, 20.20, 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«; Dvorana 4: 15.45, 20.00 »Hugo Cabret«; 17.50, 22.15 »Hugo Cabret 3D«; 18.20, 22.15 »La talpa«.
SUPER - 15.45 »Alvin Superstar 3«; 17.10, 21.30 »J. Edgar«; 19.30 »Ben-venuti al Nord«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 15.30 »Arthur e la guerra dei due mondi«; Dvorana 3: 16.00, 18.15, 20.40 »Hugo Cabret 3D«; Dvorana 4: 18.00, 21.00 »Millennium: Uo-mini che odiano le donne«; 16.00
Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Bonawentura ■ gledališčem Miela
SIDDHARTA
»ACAB - All Cops Are Bastards«; Dvorana 5: 15.30, 17.40, 20.10, 22.00 »The Iron Lady«.
0 Prireditve
150 LET CERKVE SV. MAGDALENE V BAZOVICI - Danes, 5. februarja, bo predavanje prof. Borisa Grgiča »Stili v cerkvenem stavbarstvu, posebej še v domači cerkvi«. V nedeljo, 12. februarja, sledi predavanje slikarja Borisa Zuliana na temo »Ikone in freske«. Oba predavanja bosta po maši od 10.30.
UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, danes, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395.
ZARADI SLABIH VREMENSKIH RAZMER odpade koncert dua Baldo v gledališču Rossetti v ponedeljek, 6. februarja. Duo bo nastopil v ponedeljek, 13. februarja, ob 20.30.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO vabita na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v sredo, 8. februarja, v župnijski cerkvi v Križu s pričetkom ob 20.30. Nastopa ženska pevska skupina Stu ledi, slavnostni govornik bo novinar Sandor Tence.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga, COŠ Albin Bubnič in OV Mavrica vabijo na »Dan slovenske kulture« v sredo, 8. februarja, ob 15. uri na trgu Marconi v Miljah. Projekt je nastal pod pokroviteljstvom Občine Milje.
PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: sreda, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: glasbena predstava Črni saksofon, v izvedbi Glasbene mladine Slovenije; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu.
SŠKD TIMAVA-MEDJAVAS-ŠTIVAN prireja Dan slovenske kulture, ki bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30 v prostorih kmečkega turizma pri Paolo-tu Pernarčiču v Medjivasi. Nastopila bo dramska skupina SKD Slovenec Boršt-Zabrežec z veseloigro v narečju »Gostilna mama«. Toplo vabljeni.
TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 8. februarja, ob 10. uri. Gostili bomo očeta in
Predprodaja pri blagajni SSG od ponedeljka do petka z urnikom 10-15
tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542
spletna prodaja na www. vivaticket. it
sina, Borisa in Žigo Gombača, s katerima se bomo v pogovoru sprehajali med zgodovino, umetnostjo in literaturo.
TRŽASKA KNJIGARNA IN SKD TABOR vabita v četrtek, 9. februarja, ob 18. uri na Opčine (Proseška ul. 13) na predstavitev knjige Marka Sosiča »Iz zemlje in sanj«. Spregovorila bo prof. Loredana Umek.
KRD DOM BRIŠČIKI IN KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabita na Praznik slovenske kulture, ki bo v petek, 10. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Briščikih. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda, vokalna skupina Volnik ter recitatorka Vesna Hro-vatin. Toplo vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Nike Furlani »Soba 68«, ki bo v petek, 10. februarja, ob 17.30. Predstavil jo bo Matevž Paternoster. Glasbeni utrinek Barbara Ferluga, flavta gojenka konservatorija G. Tar-tinija v Trstu.
TRŽAŠKO ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO »FORTUNATO PAVISI« prireja v petek, 10. februarja, ob 20. uri na sedežu v Ul. Mazzini 30 predavanje o »Neugodju mladostnika in preobražanju družine«. Predavateljica prof. Elsa Zibai bo z antropo-zofskega pogleda (in ne samo spregovorila o novih poteh zavestne duše v družinskih odnosih.
UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ iz Škednja vabijo v petek, 10. februarja, ob 20.00 v KD I. Grbec na predstavitev DVD-ja »Nekoč je bilo v Škednju lepo«, ki je nastal v okviru 30- letnice poimenovanja šole po Ivanu Grbcu.
GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da bodo skupine Kad bi bio Bjelo dug-me, Parni Valjak tribute band, Ansambel Nebojsega, Red Katrins, Ra-diowave in Dj Paps prišli k Brišči-kom v soboto, 25. februarja, ko se bo tudi sklenil zimski del festivala Glasba brez meja 2012. Vsi ostali koncerti iz festivalskega niza društva Drugamuzika pa bodo stekli po že najavljenem sporedu. V soboto, 11. februarja, bo tako kot napovedano zaživel praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifica in Kočanega Orkestra, 18. in 21. februarja pa bodo
¿PogteSnc podjetje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
_ Slomškovo društvo in Župnijska skupnost iz Križa
prirejata
Prešernovo
proslavo
06 (Dtiem slovenske t^uhure v sredo, 8. februarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Križu
Nastopa Ženska pevska skupina Stu ledi slavnostni govornik Sandor Tence^
Tel. 040 2158 318
na svoj račun prišli ljubitelji pusta ob glasbi številnih veseljaških skupin.
OBČINA DOLINA v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Venturini iz Domja, vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v soboto, 11. februarja, ob 19.30 v kulturnem centru A. Ukmar pri Domju. Sodelujejo otroški pevski zbor Fran Venturini, Nomos Ensemble, maestro Alessandro Švab z gojenci mednarodne akademije iz Križa in oktet Volnik. Priložnostna govornica bo prof. Vilma Purič.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ ob Dnevu slovenske kulture prireja gledališko predstavo v nedeljo, 12. februarja, ob
16.	uri. S komedijo »Zbeži od žene«, večkrat nagrajena na Festivalu amaterskih gledaliških skupin v Mavhi-njah 2011, nastopa PD Štandrež. Sledi pustna zakuska. Toplo vabljeni v Marijin Dom, Ul. Brandesia 27/1 pri Sv. Ivanu v Trstu, www.drustvoma-rijkogoj.org.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno Matico vabi v nedeljo, 12. februarja, na »Prešernovo proslavo«. Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene Matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Roja-nu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pri-četkom.
SKD IGO GRUDEN prireja v nedeljo, 12. februarja, ob Dnevu slovenske kulture, prireditev »Koroška na obisku«. Program bo oblikoval Oktet Suha, o koroški pesmi bo spregovoril letošnji Štrekljev nagrajenec dr. Bertej Logar, pevski pozdrav bosta prinesla DPZ Kraški slavček in MePZ Igo Gruden. Začetek ob
17.	uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; v nedeljo, 12. februarja, ob
18.	uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricma-nje, Pihalni orkester Komen.
ZAHVALA
Bernarda Ciuk
Iskrena hvala vsem, ki ste počastili njen spomin.
Posebna zahvala predsedniku Jusa Trebče Davidu Malalanu.
Svojci
ZAHVALA
Janko Kante
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Svojci
Gabrovec, 5. februarja 2012
5.2.2002
5.2.2012
Lucijan Volk
Si vedno v naših srcih.
Žena Neva, Tea, Sandi in Pavel
^ Spokojno je preminil
Luigi Madotto
Sporočajo
otroci Mariagrazia, Rosalba, Lino in Patrizio z družinami, ljubljeni vnuki in pravnuki
Pozdravili ga bomo v ponedeljek, 6.2., od 10.00 do 13.00 v ulici Costalunga. b 13.30 bo sledila sv. maša v Križu v cerkvi sv. Quirico in Giulitta. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 20.2., ob 15.30 na pokopališču v Križu.
^ Zapustil nas je naš dragi
Bruno Stocca
Žalostno vest sporočajo
Boris, Anita, Nives, Pino, Nino, Sandra, vnuki ter ostalo sorodstvo
Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 6. februarja, ob 11.30 v cerkvi v Nabrežini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene
Nabrežina, 5. februarja 2012
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Mario Rapotec
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v teh težkih trenutkih in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega..
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Patrizia Terčič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala doktorici Logar in osebju nabrežinske zdravstvene enote.
Caterina, Celestina, Vaško
Nabrežina, 5. februarja 2012
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Lidija Gulič vd. Guštin
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala gre Ireni Tavčar in Nevi Daneu za skrb in razpoložljivost.
Družina
Col, 5. februarja 2012
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Luciano Sturman
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala gre g. župniku Metodu Lampetu, cerkvenim pevcem, nonetu Primorsko in MPZ upokojencev iz Brega.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
8
Nedelja, 5. februarja 2012
TRST
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
PUSTNI
več»
V SLOVENSKEM STALNEM GLEDAUŠČU
ob 20.30 izredna ponovitev komedije
ŠOFERJI ZA VSE ČASE
Mira Gavrana v režiji Borisa Kobala
Sledi PUSTO! PLES s triom Bodeča roža!
v petek, 17. februarja ob 20.30 v Veliki dvorani SSG
Predprodaja pri blagajni SSG od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542
Slavistično društvo Trst- Gorica- Videm iskreno čestita svoji predsednici
prof. Mariji Pirjevec
ob prejemu visokega priznanja, Reda za zasluge.
Davidu in Nataši iskreno čestitamo ob rojstvu hčerke
Ingrid
vsi pri ŠKD Cerovlje-Mavhinje
Čestitke
Hip hip hura, moja sestrica ISABEL 1. rojstni dan ima! Da bi bila vedno tako vesela in da bi še naprej rada z mano pesmice pela! Matija
Danes bo ISABEL na torti 1 svečko ugasnila, da bi se ji vsaka želja izpolnila! Da bi še naprej tako pridna in nasmejana bila, to ji voščiva iz vsega srca! Teti Fjona in Karin
Naj se ve, naj se zna, da nono SERGIO 70 let ima! Da bi bil zdrav, vesel in me še vedno tako rad imel. Vse najboljše, Federico.
V četrtek je ORLANDA iz Trebč praznovala svoj rojstni dan. Vsi, ki jo imamo radi, ji kličemo: »Bog te živi!«.
Jutri, 6. februarja, praznujeta MARIO in MARIJA iz Doline 40 let poroke. Še na mnoga in zdrava leta jima iz vsega srca kličeta Katerina in Ivana, Nataša in Andrej ter vsa žlah-ta s Ferlugov!
Društvo Rojanski Marijin dom iskreno čestita mamici Sari in očku Niku ob rojstvu hčerkice NINE.
Danes praznuje naš dragi SREČKO 75 let. Še na mnoga leta, polna zdravja, mu kličejo vsi od SKD Vigred.
9 Šolske vesti
BODOČI VIŠJEŠOLCI, POZOR! Na zavodu Žige Zoisa smo vam na razpolago za morebitna pojasnila v zvezi z vpisi na višjo srednjo šolo. V tajništvu sprejemamo najave na tel. št. 04054356.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča urnik informativnega sestanka za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: Šola A. Gradnik (Col) v ponedeljek, 6. februarja, ob 15.00. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo roditeljski sestanek za starše dijakov, ki ob koncu prvega polletja niso dosegli zadostnega uspeha, v ponedeljek, 6. februarja, ob 17.30 na sedežu v Ul. Weiss 15.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano,
Donizettijeva 3 - na okroglo mizo -
DAN SPOMINA IN PRILAŠČANJE SLOVENSKIH ŽRTEV
Na zlorabe bo opozoril prof. Aleš Brecelj. Dr. Vida Deželak Barič (INZ) in Nataša Nemec (Goriški muzej) bosta predstavili izsledke raziskav o žrtvah med drugo svetovno vojno in po njej na Slovenskem, in še posebej na Primorskem.
Začetek ob 20.30
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Palčica Ricmanje 8. februarja, ob 11.00; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00. Prošnje za vpis dobite na www.didol.it.
OBČINA DOLINA sporoča, da bodo od srede, 8., do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.san-dorligo-dolina.it.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 11. februarja, od 8.30 do 13.00.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.0017.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it.
RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141.
M Izleti
SPDT sporoča, da danes, 5. februarja, napovedani pohod po Krasu zaradi slabega vremena ODPADE.
RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA in
hotel iz Pliskovice organizirata danes, 5. februarja, tradicionalen Igorjev pohod »Od kala do kala«. Zbirališče ob 13. uri pod latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici. Dolžina poti znaša 6.7 km, vodeni pohod z ogledom 18-kalov traja približno tri ure. Pohodu sledi družabnost na vaškem balinišču.
□ Obvestila
TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec: informacije in vpis na tel. št. 335-8045700 (Albert). Kombi odpelje ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja v Borštu, avtobusna postaja na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 5. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič / Frčatouke in Kal / Samarin-ke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30.
KD FRAN VENTURINI sporoča, da odpade družabnost za starejše občane predvidena za danes, 5. februarja, v domu Anton Ukmar pri Domju, zaradi slabega vremena. Nov datum bomo naknadno sporočili.
KMEČKA ZVEZA sporoča, da je na pobudo Tržaške pokrajine odprt solidarnostni račun za zbiranje sredstev za pomoč govedorejskemu obratu Daria Zidariča, ki je utrpel veliko škodo zaradi požara. Številka računa IBAN IT98C0892802201010000031340.
SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 335-8180449 (Erika).
DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA
rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14. do 20. leta bo potekala v tednu od 6. do 10. februarja, v Ul. Ginnastica 72, od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemnici Dijaškega doma, v neposredni bližini administrativnih uradov.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 6. februarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na okroglo mizo »Dan spomina in prilaščanje slovenskih žrtev«. Na zlorabe bo opozoril prof. Aleš Brecelj. Dr. Vida Deželak Barič (Inštitut za novejšo zgodovino) in Nataša Nemec (Goriški muzej) pa bosta predstavili izsledke raziskav o žrtvah med drugo svetovno vojno in po njej na Slovenskem, in še posebej na Primorskem. Začetek ob 20.30.
SKD SLOVENEC obvešča člane in vaščane, da v ponedeljek, 6. februarja, odpade občni zbor, zaradi neugodnih vremenskih razmer.
FOTOVI DEO TRST80 prireja v torek,
7.	februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Ul. S. Francesco 20 večer posvečen foto/video kompoziciji. Profesor Mitja Reichenberg iz Ljubljane nam bo predaval o pravilih in kako ustvariti umetniško fotokom-pozicijo, kako zajeti popolno panoramo, portret, premik kamere in drugo. Vabljeni!
SKD TABOR sporoča, da je še nekaj prostih mest za tečaj za dekoriranje tort, ki bo v nedeljo, 12. februarja, od 10.00 do 19.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave sprejema na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali na nastjam@hotmail.it do torka, 7. februarja.
TEČAJ COUNTRY PLESA za odrasle (posameznike ali pare) v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, na Ul. Ginnastica 72, ob torkih od 20.00 do 21.30. Prvo srečanje v torek, 7. februarja, (predvidenih 8 srečanj). Plesno predznanje ni potrebno. Vpis in informacije: 040573141, petra.peki73@gmail.com! Plesni tečaj vodi Sonja Covolo.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 7. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
OBČINA DOLINA sporoča, da bo od srede, 8., do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18 ure. Delavnice: 8., 15., 22. in 29. februarja: »Izdelava kra-guljčkov«, »Maskirajmo se«; 10., 17. in 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od
8.	do 13. ure.
SKD PRIMOREC bo ob Dnevu slovenske kulture otvorilo vaško Cici knjižnico. Ob priliki prireja dve srečanji: v sredo, 8. februarja, bo v Ljudskem domu v Trebčah od 15. do 17. ure potekalo zbiranje rabljenih otroških knjig. Knjige naj bodo v dobrem stanju in aktualne. Dobrodo-
šle seveda tudi klasične pravljice. Osrednja proslava z otvoritvijo in kulturnim programom bo v soboto, 11. februarja, ob 19. uri, v Ljudskem domu v Trebčah.
TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Mari-janišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja javno srečanje z občani na temo: »Problematika prometa na Proseku« v četrtek, 9. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni.
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju o Bachovih cvetovih z naslovom: »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja in psiho-terapevtka dr. Lucija Lorenzi in Ta-nia Piccoli. Prvo srečanje bo v soboto, 11. februarja, od 15.00 do 19.00 ure v prostorih KD Redeča Zvezda v Saležu št. 66. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208.
SPDT prireja v nedeljo, 12. in nedeljo, 26. februarja, avtobusna smučarska izleta na Gerlitzen. Informacije in prijave dobite na tel. št. 3395000317 ter na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni!
S Poslovni oglasi
HIŠO v okolici Sežane prodamo ali oddamo.
Tel.00386-41247655
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali čiščenje poslovnih prostorov.
Tel.00386-41233188
POSLOVNI PROSTOR NA OPČINAH
_na glavni ulici, 84 kv.m, dve izložbi in dvojna vrata, wc in samostojno ogrevanje, dajemo v najem. Informacije na
tel.040-212735
v uradnih urah.
ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila
v trgovini MANA-SEŽANA
Tel.00386-41455157
V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170.
S Mali oglasi
DIATONIČNO HARMONIKO prodam za 1000 evrov; tel. 335-5387249.
DIJAKINJA pomaga pri učenju predvsem jezikovnih, a tudi družboslovnih predmetov dijakom prvih dveh razredov višje šole ter srednješolcem. Tel. št.: 328-9577975.
GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, v jutranjih ali popoldanskih urah, po možnosti na kraškem območju. Tel. 347-0641636.
IŠČEM PARKING za avtodom-camper v Sežani in okolici. Tel. 0038631864174 (v večernih urah).
NA DEŽELNEM KONGRESU Slovenske skupnosti v Devinu 27. januarja je nekdo pomotoma odnesel črn moški plašč velike mere, ostal pa je plašč manjše mere. Za zamenjavo klicati na tel. 340-1851200.
PRODAJAM MALO HIŠO v starem delu Katinare (blizu osnovne šole). Sestavljena je iz vhoda, kopalnice, spalnice, otroške spalnice, dnevne sobe in kuhinje, 13 kv. m kleti in 40 kv. m. podstrešja. Hiša je opremljena s fo-tovoltaičnim sistemom, ogrevanjem, alarmom in kurilnikom na pelet. Info na 347-5943555 (Rosario).
PRODAM gorilnik na kurilno olje (bru-ciatore) znamke lamborghini. Tel. 338-5098764.
in Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349.
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040-299442.
OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl Zorko v Dolini. Toči pristno domače vino. Tel. 040228594.
V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila in prireditve objavili v naslednji izdaji.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul.
155
SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
Loterija 4. februarja
ja 2012
Bari	12	23	78	88	39
Cagliari	59	13	89	39	80
Firence	4	79	83	24	49
Genova	71	81	45	1	22
Milan	35	87	79	72	57
Neapelj	62	68	74	25	11
Palermo	5	69	56	64	57
Rim	17	83	41	23	4
Turin	62	63	42	59	73
Benetke	68	59	18	23	3
Nazionale	83	15	90	41	8
Super Enalotto Št. 15
1 17 30 43 67	82 jolly 2
Nagradni sklad	2.937.533,49 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 60.123.455,42 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
7 dobitnikov s 5 točkami	62.947,15 €
1.959 dobitnikov s 4 točkami	226,49 €
51.431 dobitnikov s 3 točkami	17,19€
Superstar	40
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	22.649,00 €
178 dobitnikov s 3 točkami	1.719,00 €
3.236 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
21.853 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
46.739 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
VILEŠ - Gradnja komercialnega parka ob veletrgovini Ikea
Marca temeljni kamen, spomladi 2013 odprtje
72.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, 190 trgovin in 4200 parkirnih mest in razvoj
Nedelja, 5. februarja 2012	Q
APrimorski
~	dnevnik
GORICA - Cingolani
Z zeleno
ekonomijo
prihranek
Računalniška simulacija novega komercialnega središča v Vilešu (levo), ob Ikei že potekajo pripravljalna dela za odprtje novega gradbišča (spodaj)
bumbaca
Meseca marca bodo položili temeljni kamen novega komercialnega središča, ki ga bodo zgradili ob veletrgovini Ikea v Vilešu in predvidoma odprli spomladi prihodnjega leta. »Gradbena dela se bodo pričela v kratkem, saj pričakujemo še zadnje dokumente, ki so potrebni za začetek gradnje. Dogovor, ki smo ga podpisali z investitorji - podjetjem Inter Ikea Center Italia - predvideva, da bo do odprtja komercialnega središča prišlo spomladi prihodnjega leta, do takrat pa bodo morale biti zgrajene vse povezovalne ceste. Dograjena bo morala biti tudi nova avtocestna postaja, saj tvegamo v nasprotnem primeru velike prometne težave,« pojasnjuje župan iz Vileša Lucio Cabass. Po njegovih besedah so si na občini že ogledali načrt za novo komercialno središče, glede katerega nimajo velikih pripomb, čeprav je jasno, da bo imel nov trgovski pol zelo velik učinek na življenje v Vilešu.
»Pričakujemo, da bo dežela FJKpreklicala sklep, ki ne dopušča odprtja multikina«
»Da bi bili naši občani čim bolje informirani o poteku gradbenih del in končni podobi trgovskega središča, bomo pred začetkom njegove gradnje priredili informativno srečanje. Po njem se bodo dejansko začela gradbena dela; prihodnji mesec bo tako položen temeljni kamen, kar je seveda le simbolična gesta, v kolikor se bodo dela za ureditev gradbišča začela že nekaj prej,« pravi Cabass in pojasnjuje, da bo v novem trgovskem središču v Vilešu 72.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, kar pomeni, da bo precej večji od komercialnega središča Citta Fiera pri Vidmu, kjer je 42.000 kvadratnih metrov prodajnih površin. Od 72.000 kvadratnih metrov prodajnih površin je treba odšteti 18.000 kvadratnih metrov, ki pripadajo trgovini Ikea, odprti oktobra leta 2009. V novem delu trgovskega središča, kjer bo torej novih prodajnih površin za 54.000 kvadratnih metrov, bo eden izmed največjih najemnikov podjetje Coop Consumatori Nordest, ki bo iz Gradišča preselilo v Vileš svojo veleblagovnico. Poleg Coopovega velikega marketa z jestvinami bo še drugih 190 trgovin z najrazličnejšim blagom. »Če seštejemo še parkirišče s 4.200 parkirnimi mesti, urade in skladišča, bo novo trgovsko središče preseglo 500.000 kvadratnih metrov površin. Predvidena je tudi uresničitev kinodvora-ne, saj pravzaprav ni pravih razlogov za to, da je ne bi bilo. Postopek za uresničitev multikina se nadaljuje, ravnokar pričakujemo, da bo dežela preklicala sklep, ki zaen-
krat ne dopušča njegove izgradnje,« pravi župan iz Vileša Cabass.
Podjetje Inter Ikea Center Italia predvideva, da bodo v novo trgovsko središče zahajali kupci tudi iz Slovenije, Avstrije in Veneta, glavno tržišče za market z jestvi-nami in manjše trgovine pa bo predstavljala goriška pokrajina z Novo Gorico, južni del
videmske pokrajine in najzahodnejši del tržaške pokrajine. Seveda bodo v Vileš zahajali tudi kupci s širšega območja, v tem primeru pričakujejo, da bodo obiskali tako Ikeo kot tudi ostale trgovine. Skratka, novo trgovsko središče bo pravi magnet, ki bo privlačen za območje, kjer skupno živi okrog 1.300.000 ljudi. (dr)
GORICA - Wi-Fi omrežje se širi
Brezžični internet tudi v Ulici Puccini
Tudi Ulica Puccini, kjer delujejo slovenske višje srednje šole, Trg Cavour, Trg Sv. Antona, ljudski vrt, spominski park, Gosposka ulica in trg pred železniško postajo bodo v prihodnosti vključeni v območje delovanja brezžičnega internetnega omrežja, ki ga je junija v mestnem središču aktivirala goriška občina. Kot smo poročali v prejšnjih dneh, je wi-fi povezavo po novem mogoče uporabljati tudi na delu korzov, v Raštelu, v Ulici Oberdan, Nunski ulic, mali dvorani Verdijevega gledališča in centru Punto giovani, župan Ettore Romoli pa je včeraj po-
vedal, da bo uprava - seveda na podlagi razpoložljivih sredstev - v bodoče omogočila brezplačno »deska-nje« še v drugih krajih. Od lanskega junija, ko so omrežje Guglielmo aktivirali v ulicah Garibaldi in Maz-zini, na Travniku in na območju okrog županstva, se je registriralo preko 1.700 uporabnikov. V povprečju, je povedal pristojni občinski funkcionar Roberto Cadeddu, zabeležijo 150 povezav dnevno. »Gorica je trenutno v deželi FJK mesto z najširšim wi-fi omrežjem, saj meri okrog 20.000 kv. metrov,« je poudaril Romoli.
ROMANS
Na učinek računajo tudi sosedje
Goriška pokrajina si veliko obeta od novega komercialnega parka v Vilešu. Predsednik pokrajinskega odbora Enrico Gherghetta je zato poveril pokrajinska svetnika Alessandra Zanello, bivšega župana v Ro-mansu, in Simonetto Vecchi, bivšo županjo Vileša, da spremljata postopek za načrtovanje in gradnjo komercialnega središča, ki bo imel zelo močan vpliv na gospodarstvo goriške pokrajine, pa tudi širšega območja, ki po pričakovanjih graditeljev gre od Veneta do Postojne. Gherghetta je prepričan, da bo učinek parka pozitiven, vendar pod pogojem, da bodo krajevni gospodarski operaterji znali izkoristiti priložnosti, ki jim jih nudi tako velik komercialni magnet.
»Za rast gospodarstva v goriški pokrajini sta za prihodnje leta zlasti pomembna dva projekta: prvi zadeva širitev pristanišča v Tržiču, drugi pa je vezan ravno na dograditev komercialnega središča v Vilešu,« pravi Zannela in pojasnjuje, da želijo pozitivne učinke gradnje novega komercialnega središča v sosednjem Vilešu izkoristiti tudi v Romansu. Zato se je občina Romans pred leti odločila za spremembo regulacijskega načrta; z varianto so spremenili namembnost zemljišč na meji z občino Vileš, le kak kilometer od Ikeine veletrgovine. Na robu občine Romans so tako omogočili odprtje novih komercialnih dejavnosti, ki bodo razpolagale z 20.000 kvadratnimi metri prodajnih površin. V Romansu namreč pričakujejo, da se bo tudi na to območje razširilo trgovsko središče, od česar bi imela občina več koristi, če pomislimo samo na davke, ki bi v občinsko blagajno prilili kar nekaj denarja. (dr)
Manj onesnaževanja, a tudi razvoj gospodarstva in prihranek denarja. To so cilji projekta GoGreen, ki ga je levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani predstavil včeraj s podporo strank, ki stojijo za njegovo kandidaturo. »Zelena ekonomija je eden izmed temeljev našega programa. Ob omejevanju onesnaževanja želimo z uresničitvijo naših predlogov prihraniti denar in ga nato vlagati v druga področja, kot je sociala,« pravi Cingolani.
Levosredinski kandidat namerava po izvolitvi najprej preveriti energetsko učinkovitost vseh stavb, ki so v občinski lasti, nato pa načrtovati ukrepe, s katerimi bi zmanjšal porabo in stroške za energijo. »Fotovol-taične in termične naprave lahko občina namesti tudi brezplačno. Če zasebnikom dovoli uporabo strehe za namestitev panelov, lahko zasebnik prejme državni prispevek, občina pa prihrani na energiji,« je povedal Cin-golani, ki v petletnem mandatu cilja na 25-odstotno znižanje občinskih stroškov za energijo. Med predlogi, ki jih je izdelala koalicija, sta dalje analiza in izboljšanje učinkovitosti javne razsvetljave, v ospredju pa je tudi imenovanje občinskega »energy managerja«. »S primernim izpopolnjevanjem bi lahko vlogo "energy managerja" opravljalo občinsko osebje. Zakonodaja že predvideva uvedbo te figure, ki bi morala biti zadolžena za energetsko planiranje, kljub temu pa je v Gorici nimamo,« je pojasnil Cingolani, ki namerava k uporabi obnovljivih virov energije spodbujati tudi občane, npr. z informativnim okencem in popustih na davku Imu. Po Cingola-nijevem mnenju bi ti ukrepi privedli tudi do razvoja gospodarskih dejavnosti, ki so povezane z uporabo obnovljivih virov energije, in novih delovnih mest, spodbudo za razvoj znanja in raziskovanja pa bi dalo tudi mre-ženje med raznimi visokošolskimi in drugimi ustanovami, ki delujejo v Gorici.
V imenu SSk je spregovorila podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki je prepričana, da je uvedba novega razvojnega modela, ki bi bil okoljsko vzdržljiv, danes nujno potrebna, načelnik Foruma za Gorico v goriškem občinskem svetu Andrea Bellavite pa je poudaril, da je zelena ekonomija ena od tistih tem, na katerih temelji enotnost levo-sredinske koalicije. Pozdravil je tudi občinski tajnik SKP-Federacije levice Roberto Criscitiello, ki je izpostavil predvsem prihranek in spodbujanje nastajanja novih delovnih mest. (Ale)
Bombolo, ki je že dolgo gost goriškega pesjaka, kljubuje mrazu tudi z jopičem
bumbaca GORICA
Pomoč potrebujejo tudi premraženi psi
Psi in mačke, ki živijo v goriškem pesjaku, so potrebni pomoči. Barake in boksi v Ulici Scogli, ki so precej dotrajani, štirinožcem namreč ne nudijo dovolj zavetja pred nizkimi temperaturami in močno burjo, ki že od začetka tedna brije na Goriškem. Burja bo po na-
povedih vremenoslovcev pihala še nekaj dni, zato prostovoljci združenja za zaščito živali AIPA pozivajo Goričane, naj pomagajo zapuščenim živalim v pesjaku. »Potrebujemo predvsem odeje in konzerve s hrano za pse,« je povedala Fabia Lupieri in pristavila, da so jim včeraj nekateri Goričani že prinesli nekaj odej. Pesjak v Ulici Scogli je odprt vsak dan od ponedeljka do sobote med 14.30 in 16. uro ter ob nedeljah in praznikih med 10.30 in 12. uro.
10
1 6 Sobota, 4. februarja 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
ROMJAN - Postopek za gradnjo nove šole se je premaknil z mrtve točke
Gradbeno podjetje bodo izbrali konec tedna
Po podpisu pogodbe bo podjetje imelo na voljo 335 dni, da zaključi dela
Konec januarja se je začel postopek za izbiro gradbenega podjetja, ki bo zgradilo slovenski šolski center v Romjanu, na katerega čaka Večstopenjska šola Doberdob že več kot deset let. Na sedežu ronške občine je najprej potekala javna seja, na kateri so ocenili prošnje dvajseterice izvajalcev, ki so se prijavili na razpis, nato pa je tehnična komisija še enkrat zasedala, da bi začela s pregledovanjem dokumentacije. S tem delom bo komisija nadaljevala jutri za zaprtimi vrati, konec tedna pa naj bi končno prišlo do imenovanja podjetja, ki bo gradilo slovenski šolski pol v Ulici Ca-pitello v Romjanu.
»Na zadnji seji komisije, ki bo javna, bodo odprli kuverte s ponudbami, na podlagi katerih bo prišlo do začasnega imenovanja gradbenega podjetja,« je povedal ronški občinski odbornik za javna dela in podžupan Livio Vecchiet, po katerem bi javna seja lahko potekala že konec tedna. Po začasnem imenovanju bo občina preverila, ali izbrano podjetje odgovarja vsem predpisanim rekvizitom, po dokončnem imenovanju in podpisu pogodbe pa bo na vrsti odprtje gradbišča. Izklicna cena za gradnjo novega poslopja je 290.596 evrov.
Gradbena dela bodo trajala 335 dni, to se pravi, da se bodo zaključila sredi šolskega leta 2012/2013. Novo poslopje, v katerem bodo uredili šest učilnic, štiri laboratorije, zbornico za učitelje in menzo, bo merilo 1.398 kvadratnih metrov, zraslo pa bo na zemljišču, ki se nahaja za osnovno šolo Brumati v Ulici Capitello. Po-
GORICA - Slovo
Lojzka Pelicon
Lojzka Pelicon
Nepričakovana smrt je svojcem odvzela Lojzko Pelicon. Umrla je v petek navsezgodaj v bolnišnici.
Rojena je bila 15. decembra 1937 v Šempasu, kjer je njena družina živela že šest generacij. Kmalu po njenem rojstvu sta se starša Ivanka Lenščak in Miro Pelicon z družino preselila v Gorico, kjer je Lojzkin oče odprl mesnico na Kornu; bil je prvi predsednik združenja goriških mesarjev, poleg trgovine na drobno pa se je ukvarjal tudi z izvozom in uvozom mesa. Po njegovi smrti leta 1959 so dejavnost nekaj časa nadaljevale vdova ter hčeri Lojzka in Jožica, medtem ko je brat Evgen ubral drugačno pot. Po opravljeni slovenski trgovski šoli v Gorici se je Lojzka odločila za odprtje lastne trgovine oblačil, ravno tako na Kornu. Upravljala jo je do sredine 90. let, ko se je upokojila. Rada je spremljala kulturne prireditve, navezana je bila na slovensko duhovnijo sv. Ivana in na kapucinsko cerkev. Po značaju je bila nekoliko zadržana, a je v sebi imela veliko notranje bogastvo, ki se je odražalo tudi v posebni ljubezni za klasično glasbo in za likovno umetnost.
Pokojnica zapušča moža Daria in sina, jezuitskega patra Mirka ter sestro Jožico. Njen pogreb bo v torek ob 10.30 v cerkvi na Travniku, nakar jo bodo položili v družinski grob na glavnem mestnem pokopališču.
stopek se je začel že pred desetimi leti (preliminarni projekt je bil odobren 30. novembra 2001), razni birokratski zapleti pa so preprečili, da bi prišlo do dodelitve gradbenih del in odprtja gradbišča. Zadnje težave in zamude je povzročila pritožba na sodišču, ki je bila povezana z lastni-
štvom katastrske parcele za stavbo romjanske osnovne šole, na kateri je predvidena gradnja slovenskega šolskega središča. Pritožbo v zvezi z omenjenim zemljiščem, ki meri kakih 120 kv.
metrov, je lani vložil občan, ki je trdil, da je s priposestvovanjem do-
bil lastninsko pravico nad njim. Sodnik pa je aprila izdal odločbo, ki določa, da je zemljišče na razpolago občini. Tehnični uradi so po prejemu odločbe v prejšnjih mesecih objavili razpis, do izbire izvajalca pa bo predvidoma prišlo pred koncem leta.
GORIŠKA, VIPAVSKA DOLINA - Burja se je umirila
Noč, ki so se je bali, minila mirno in brez večje škode
»Napovedi vremenoslovcev se na srečo niso uresničile. Noč na Goriškem in v Vipavski dolini je minila popolnoma mirno. Sunki vetra nikakor niso bili nadpovprečni. Večjih intervencij gasilcev ni bilo. Zaenkrat piha, v primerjavi s prejšnjimi dnevi, šibka burja. Upamo, da je najhuje za nami,« je včeraj zgodaj zjutraj povedal regijski poveljnik civilne zaščite za severno Primorsko, Samo Kosmač.
Noč na soboto, ki so jo na omenjenih območjih strahoma pričakovali, je torej minila brez večjih posebnosti, čeprav so posamezni sunki dosegli 170 kilometrov na uro. Reševalci so predvsem v včerajšnjih jutranjih urah posredovali pri podrtih drevesih in nekaj načetih strehah in nadstreških ter odtrganih tendah ob lokalih tako na Goriškem kot v Ajdovščini. Po prvih podatkih je bilo več težav na območju Solkana in v Kromberku, se pravi na mestnem obrobju, kot pa v Novi Gorici.
Na terenu so posredovale tudi ekipe podjetja Elektro Primorska. Včeraj ob 6. uri zjutraj je na širšem območju Vipavske doline, Krasa, spodnjega Krasa, Obale in Divače, bilo brez napajanja z električno energijo 8 odsekov daljnovodov oziroma 3.827 odjemalcev. Na Goriškem in Vipavskem so bila prizadeta območja Slap pri Vipavi, sektor Razdrto-Podnanos in Volčja Draga. Delavci na terenu so sproti odpravljali napake, kolikor so jim dopuščale vremenske razmere. Ob 9. uri so se težave pojavile še na sektorjih Lože-Zgor-nja Branica in Razdrto-Podnanos. »Vzroki prekinitev so pretrgani vodniki in napake na daljnovodih. Škoda še ni ocenjena,« so včeraj sporočili iz družbe Elektro Primorska.
V petek so do 19. ure v občini Ajdovščina reševalci posredovali na 31 intervencijah, pri čemer so uporabili kar 710 obtežilnih vreč. V novogoriški občini so službe zaščite in reševanja opravile 42 intervencij in porabile 700 vreč za obtežitev streh. Burja je včeraj dopoldan v Vipavski dolini še dosegala sunke okoli 130 kilometrov na uro, popoldan pa je začela slabeti. V prihodnjih dneh so napovedane nizke temperature. V višjih legah je včeraj tudi snežilo, nekaj snežink je veter prinesel tudi do Nove Gorice, vendar jih je bilo zdaleč premalo, da bi se oprijele podlage. Na Lokvah je sneg pokrajino popolnoma pobelil. (km)
več fotografij na www.primorski.eu S
Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu
Z burjo je včeraj v Ajdovščini naletaval tudi sneg; v noči s petka na včerajšnji dan so sunki dosegli 170 kilometrov na uro, dopoldne pa se je burja umirila
bumbaca
GORICA
Policisti so ga aretirali, komaj je vstopil v Italijo
Preko nekdanjega mejnega prehoda pri Rdeči hiši v Gorici je v petek zvečer prikorakal v Italijo in se peš odpravil proti štandreškemu krožišču, kje ga je opazila izvidnica prometne policije. Ker se je moški skušal skriti, so se policisti odločili za pregled njegovih dokumentov. Ugotovili so, da je šlo za 47-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki je imel v preteklosti kar nekajkrat opravka s sodno oblastjo zaradi tatvin in drugih kaznivih dejanj. Moški poleg tega ni
imel veljavnega dokumenta za vstop v Italijo, sploh pa bi moral državo zapustiti že lanskega decembra. Na sodišču v Spoletu je bil namreč 21. novembra obsojen na zaporno kazen, vendar mu je sodnik dal možnost, da se zaporu izogne z odhodom iz države. Državljan Bosne in Hercegovine je po razsodbi res zapustil Italijo in se verjetno vrnil domov, kjer pa ni ostal veliko časa. V petek se je vrnil v Italijo, vendar so ga policisti kaj kmalu izsledili, aretirali in pospremili na goriško sodišče, kjer so včeraj po hitrem postopku razsodili, da se mora vrniti v zapor. V celici v Ulici Barzellini bo presedel prihodnjih devet mesecev.
V Krminu o zelenem turizmu
V okviru aktivnosti iz projekta Alpe Adria Turizem A-A Tourism bo v torek, 7. februarja, ob 15.30 v hotelu Felcaro v Krminu srečanje, med katerim bo govor o eno-gastronomiji in zelenem turizmu v Sloveniji. Govornika bosta Andreja Lajh, ki prireja kulinarične dogodke po Sloveniji in Italiji, in Boris Novak, ki vodi turistično kmetijo na Dolenjskem. Pred njunim predavanjem bo ob 14.30 informativno srečanje o projektu za medije, ki bo odprto tudi zainteresiranim operaterjem. Dobrodošli bodo turistični operaterji iz projekta A-A Tourism ter interesenti iz FJK in Koroške. Ob 15. uri bo vpis udeležencev, ob 15.30 bosta na vrsti Novak in Lajhova; informacije nudi tržaško tajništvo SDGZ (tel. 040-6724824).
Jezna na Italijo vrednot
Alessandro Zanella, načelnik svetniške skupine Demokratske stranke, in njen pokrajinski tajnik Omar Greco sta jezna na Italijo vrednot, ker sta se v prejšnjih dneh njena pokrajinska svetnika izrekla za ukinitev pokrajine. Zanella in Greco opozarjata, da je Italija vrednot podpisala predvolilni dogovor z ostalimi levosre-dinskimi strankami, zdaj pa se ne postavlja v bran goriške pokrajine, ki jo nekateri hočejo ukiniti in razkosati. Zanella in Greco zato pozivata Italijo vrednot, naj se v prihodnosti izogne podobnim »incidentom« in naj koherentno podpira odločitve odbora predsednika Enrica Gherghette.
Kradel v recepciji hotela
Na recepcijo novogoriškega hotela Park je v petek popoldan prišel gost iz Italije in prosil osebje, če lahko telefonira. Pri tem je izkoristil nepazljivost osebja in ukradel digitalni predvajalnik fotografij; lastnika je oškodoval za okoli 50 evrov. (km)
Danes proslava na Vrhu
Društvo Danica prireja danes ob 17.30 na svojem sedežu na Vrhu proslavo ob dnevu slovenske kulture. Program bodo oblikovali ženska vokalna skupina Danica pod vodstvom Jane Drasič, otroška plesna skupina Danica, ki je pod mentorstvom društvenih odbornic Lare in Nicole pripravila plesno točko, in društvene recitatorke. Večer bo popestrila moška vokalna skupina Sv. Mihaela z Vranskega. Zbor, ki deluje od leta 1992, vodi Franc Lesjak. Srečanje bo tudi priložnost za poravnavo društvene članarine in veselo druženje.
Slovesnost v Novi Gorici
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v Novi Gorici bo jutri od 20. uri v novogoriškem Kulturnem domu. Slavnostna govornica bo Marija Mer-cina, lanskoletna dobitnica Bevkove nagrade Mestne občine Nova Gorica. Kulturni program bodo oblikovali komorni zbor Grgar, moški pevski zbor Franc Zgo-nik Branik, moški pevski zbor Krom-berški Vodopivci, vokalna skupina Dorn-berški fantje, dijakinje in dijaki dramsko gledališke gimnazije Nova Gorica s pianistko Saro Rustja ter solopevci Glasbene šole Nova Gorica. Na slovesnosti se bodo spomnili skladatelja, primorskega narodnega buditelja in duhovnika Vinka Vodopivca. (km)
GORICA - Jubilantko počastili na njenem domu v Ulici Campi
Pavla Lapanja stoletnica
Rodila se je v Grahovem v Baški grapi in tudi sama okusila begunstvo - Z možem je prepotovala vso severno Italijo in se nazadnje vrnila v Gorico
Na svojem domu v Ulici Campi v Gorici je pred nedavnim praznovala stoletnico življenja Pavla Lapanja. Še do pred nekaj leti smo jo videvali, kako se je odpravljala na kratke sprehode v mesto, zadnja leta pa ji zdravstvene težave tega ne dopuščajo več. Zanjo skrbi nečak Jurko, goriški fotograf in zapisovalec krajevnega dogajanja.
Pavla Lapanja se je rodila v Grahovem v Baški grapi 26. januarja 1912. Družina Lapanja je tam imela gostilno. V prvem delu prve svetovne vojne Grahovo ni bilo ogroženo in družina je lahko ostala doma. V begunstvo pa je morala leta 1917, ko so Italijani zasedli Banj-ško planoto in se je razpasla upravičena bojazen, da Avstrijcem ne bo uspelo zamašiti nastale vrzeli. Lapanjevi so begunsko obdobje preživeli v kraju Attnang v severni Avstriji. Po vojni so se vrnili domov in se znašli v novi državi. O družini Lapanja smo pred leti že pisali, ko
smo v daljšem prispevku opisali življenjsko pot in tragični konec starejšega Pavlinega brata Jožka, ki se je kot mlad pilot italijanskega vojnega letalstva ponesrečil med poletom v Codroipu leta 1933. Pavla se je v tistem času omožila z občinskim tajnikom, ki ga je takratna oblast poslala v Grahovo. V naslednjih letih je z možem prepotovala skoraj vso severno Italijo, naposled se je vrnila v Gorico, kamor se je z družino preselil tudi njen brat Avgust in si dom uredil v Ulici Campi. K bratu se je po smrti moža preselila tudi Pavla. Leta so tekla, brat in svakinja sta medtem umrla, nečak Dušan se je po poroki preselil v Ronke, z njo pa je ostal nečak Jurko.
Ob praznovanju stoletnice so ji svojci pripravili praznik s torto, okrašeno s številko 100. Za to sta poskrbela pranečaka Petra in Marko. V imenu občinske uprave ji je voščilo izrazil odbornik Dario Baresi, družinski prijatelj pa je dogodek posnel na video kamero. (vip)
Ob jubilantki pranečaka Petra in Marko
foto vip
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 5. februarja 2012
1 1
ŠTEVERJAN
Dan kulture s tamburaši
Prirejata Briški grič in Skupina 75
Vipavski tamburaši, recital o Prešernovem liku, razstava kluba Fotovideo Trst 80, priložnostni govor Davida Peterina. To so glavne sestavine Dneva slovenske kulture, ki bo v priredbi društev Briški grič in Fotoklub Skupina 75 potekalo v domu na Bukovju v soboto, 11. februarja.
Tamburaški orkester Vipavski tamburaši, ki ga sestavlja 15 srednješolcev in študentov, spada med najboljše tamburaške orkestre v Sloveniji.
V	njihovem repertoarju so vse zvrsti tamburaške literature: priredbe slovenskih ljudskih, sakralnih in popularnih skladb ter originalne tambu-raške skladbe, ki so najbolj zahtevne.
V	zadnjih sedmih letih so na državnem tekmovanju osvojili zlata priznanja, svoje tamburaško znanje pa so že trikrat dokazali na Mednarodnem tekmovanju Hrvaške glasbe v Osije-ku, kjer so prejeli tri zlate plakete »Tambura Paje Kolariča«. Nastopajo na območnih in regijskih revijah, prirejajo samostojne koncerte in se kot gostje udeležujejo številnih nastopov doma in v tujini. Orkester že tretje leto vodi diplomirana akademska glasbenica Neža Žgur.
Prireditev bodo obogatila še dela tržaških fotografov. Društvo je pod imenom Foto Trst 80 uradno nastalo aprila 1980, vanj pa je v zadnjih letih stopilo veliko mladih. Lani se je društvo preimenovalo v Fotovideo Trst 80, saj v njem deluje tudi video-sekcija, ki že sedmo leto zapored organizira videonatečaj Ota - Hrovatin. Večer na Bukovju se bo začel ob 20.30.
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481410341.
M Izleti
GORICA - Jutri
V galeriji Prinčičeve
V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo jutri odprli samostojno razstavo goriškega fotografa Borisa Prinčiča. Odprtje razstave, ki sodi v spored pobud ob 30-letnici goriškega Kulturnega doma, bo ob 18. uri. Fotografa bo predstavil Joško Prinčič.
Boris Prinčič, ki je član foto-kluba Skupina 75 iz Gorice, živi v Du-tovljah v Sloveniji. Fotografijo je vzljubil že kot najstnik. Od leta 2006 se s fotografijo ukvarja profesionalno, dve leti kasneje pa je odprl fotografski studio BP 08 na Proseku. Sodeloval je pri skupinskih razstavah v Gorici, Zagrebu, Kranju in na Madžarskem. Samostojno razstavo je imel v Ljubljani februarja 2005, maja 2006 pa je razstavljal v Šmartnem v Brdih na prazniku češenj. Serijo fotografij Sporočilo v steklenici je razstavljal v Enoteki Zgonik, v gostilni Ruj v Dolu pri Vo-gljah in lani v Bambičevi galeriji na Opčinah. Serijo fotografij Cvetje in harmonija je razstavljal leta 2010 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, v kavarni Trieste v Ronkah in v Baru X v Trstu. Najraje fotografira tihožitja, ki jih predhodno zrežira, s kombinacijo različnih virov svetlobe pa jim skuša dodati edinstven naboj. Službeno se ukvarja s poročno fotografijo, portretno, still life, itd., fotografira pa tudi gledališke predstave, koncerte in druge prireditve. Njegove fotografije so objavljene v krajevnem časopisju, raznih brošurah in knjigah. Razstavo, ki bo na ogled do 25. februarja, prirejata Kulturni dom Gorica in Fotoklub Skupina 75.
Prevoz bo z avtobusom; informacije in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času do 12. februarja, oziroma do oddaje razpoložljivih mest.
¿j Čestitke
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 11. februarja, ogled značilnih zgodovinskih krajev v okolici Gorice. Odhod ob 9. uri iz Pevme pri Remudi, od koder bodo udeleženci z avti šli z vodičem do cerkve in pokopališča ter nadaljevali pot do kostnice in Štma-vra. Informacije in prijave po tel. 0481-530661 ali 349-0562766 (Gabrijela V.).
SPDG vabi 4. marca na vsakoletni spominski pohod na Arihovo peč, ki ga prirejajo SPD Celovec, Športna zveza in kulturno društvo iz Šentjakoba v Rožu.
O Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti
305 proti Marianu
TURJAK
SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA
API - Ul. Redipuglia 42
Draga KATJUŠA, veliko zdravja in srečnih dni ti voščijo prijatelji vsi.
Danes IOLANDA iz Doberdoba jih kar 80 slavi, vse najboljše in najlepše med domačimi. Obilo zdravja, nasmeha in dobrega počutja ti mi želimo, vsi, ki se skupaj s tabo veselimo. Domači in vsa žlahta
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.00-17.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuo-la in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.009.00, ob sredah 14.00-16.00, ob četrtkih in petkih 12.30-13.30, ob sobotah 8.0010.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro).
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 16.00 - 18.15 - 20.30 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 3: 15.30 »The Help«; 18.00 -21.00 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 20.30 »Hugo Cabret« (digital 3D).
Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 22.00 »Le nevi del Kilimangia-ro«.
KROMBERK
Brazde s trmuna
Goriški muzej, Študijski krožek Beseda Slovenske Istre in Goriška Mohorjeva družba vabijo v torek, 7. februarja, na predstavitev knjige »Brazde s trmuna«. Kulturni večer, ki se bo začel ob 20. uri in bo potekal na Gradu Kromberk, bo za člane krožka priložnost za predstavitev slovenske Istre in njenega bogatega ljudskega izročila s pesmijo, z glasbo in besedo.
Knjiga »Brazde s trmuna - 15 let / Izbor« je sad petnajstletnega delovanja študijskega krožka. Izšla je v zbirki Goriške Mohorjeve družbe za leto 2012 in je izbor pomembnejših in tehtnejših prispevkov iz vsebin štirinajstih zbornikov z naslovom »Brazde s trmuna«, ki jih je izdal Študijski krožek Beseda Slovenske Istre pod mentorstvom Lede Do-brinja in Nadje Rojac. Krožek s svojo publikacijo trga pozabi strani iz preteklosti avtohtonega slovenskega Istrana, predstavlja življenje razumnikov in ustvarjalcev kot tudi preprostega istrskega človeka. Beleži zanimive, pomembne in tudi trpke trenutke življenja avtohtonih Slovencev v Istri, brska po manj znanih straneh lokalne zgodovine. Zapisuje stare istrske zgodbe in daje možnost domačim literarnim ustvarjalcem in članom krožka, da objavljajo svoje stvaritve, tako v lepi slovenščini kot v sočnih narečjih istrskih vasi.Avtorji prispevkov so številni sodelavci in člani študijskega krožka. Perorisbe so delo slikarja, domačina Darija Novaka.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.00 - 22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 15.30 »Arthur e la guerra dei due mondi«; 17.20 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fan-tasma«.
Dvorana 3: 16.00 - 18.15 - 20.40 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 16.00 »ACAB - All Cops are Bastards«; 18.00 - 21.00 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.00 »The Iron Lady«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«. Dvorana 3: 17.20 - 19.40 - 22.00 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »L'industriale«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.15 »Alvin Superstar 3. Si salvi chi puo!«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »Le idi di marzo«.
Ü3 Obvestila
Stmaver, okraj ZNARISCE
Sodelujejo:
Okrožni Svet za Pevmo - Štmaver - Oslavje Župnija sv. Mavra in Silvestra Zveza Slovenske Katoliške Prosvete Civilna Zaščita Občine Gorica
PRAZNIK SV. VALENTINA
PETEK, 10. februarja 2012 ob 20.30
Tekmovanje v
z bogatimi gastronomskimi nagradami
SOBOTA. 11. februarja 2012 ob 20.30
Odprtje fotografske razstave N 01 RAN J G KRAIJGSTVO
razstavlja: AsAa Past predstavitev razstave: umetnostna zgodovinarka Alenka DiBattista nastopata: MoPZ "Štmaver" zborovodja NadjaKovic MoPZ "F. B. Sedej" zborovodja Aleksandra Pertot
MEPELJA, 12. februarja 2012
ob 10.00 Odprtje kioskov; ob 11.00 Slovesna sv. maša
Sßodi druiaßnost
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE gage	ISKRIVI SMEH, NA UsT|H VSEH
	DANES, 5. februarja 2012, ob 17. uri Dramski odsek Prosvetnega društva Standrež
11 tfedLia^e KiHo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici	Norman Barrash - Carroll Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Režija: Jože Hrovat
	ČETRTEK, 9. februarja 2012, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje
	nastopa Nižja srednja šola Ivan Trinko-lll. B razred s predstavo CESARJEVA NOVA OBLAČILA Besedilo skupinsko delo - Režija Božidar Tabaj
KROŽEK KRUT vabi na tečaj z naslovom »Ustvarjanje Mandale«, ki ga bo vodila mentorica Tanja Kralj ob torkih 28. februarja, 6., 13., 20. in 27. marca od 19.30 do 21. ure. Srečanja bodo potekala na sedežu krožka KRUT, Korzo Verdi, 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481530927 (vsak torek in četrtek 9.00-12.00) ali na krut.go@tiscali.it.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Milana Tomsiča daruje Lojze Pasculin 50 evrov za športno društvo Sovodnje.
V spomin na sina Dimitrija darujeta Vida in Bernard 50 evrov za kulturno društvo Sovodnje.
S Poslovni oglasi Pogrebi
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valentinovanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 3471042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov.
DRUŽBA se dobi danes, 5. februarja, ob 13. uri.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi pustarje, ki bi radi sodelovali na sovodenjski pustni po-vorki, naj se oglasijo v Domu Andreja Budala v petek, 10. februarja, in v ponedeljek, 13. februarja, med 19. in 20. uro, da se prijavijo in poravnajo vpisnino, ki znaša 10 evrov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja) in 328-4133974 (Tjaša).
DRUŽINSKE POSTAVITVE: ZSKD vabi na delavnico družinskih postavitev v soboto, 11. februarja, ob 15. uri v Tumo-vi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51; informacije in vpisovanje v uradu ZSKD, tel. 0481-531495, na 327-0340677 ali na gorica@zskd.org.
GOSTILNO NA KRASU dajemo v najem. Za informacije
tel. +393356686186
e-mail: vida.agencija@gmail.com
H Mali oglasi
ŠTIRI STARE RADIOAPARATE prodam, cena po dogovoru; tel. 329-0582186.
13 Prireditve
V	KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo v ponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri predstavitev bralnega kluba ter multimedijskega krožka Tehniškega šolskega centra.
V	KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v torek, 7. februarja, ob 17.30 predavanje Paola Strazzolinija na temo zgodovinskih dogodkov v Porčinju; več na www.leg.it.
PREDAVANJA 2012 v organizaciji Skupnosti družin Sončnica v Domu Franca Močnika pri cerkvi Sv. Ivana v Gorici: v četrtek, 9. februarja, ob 19.30 Kristina Martelanc in Adam Selij »Poštena komunikacija«.
AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Ob 10. obletnici smrti Ignacije Ota bo predstavitev zgoščenke in koncert zbora Valentin Vodnik. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, Martin Švajgelj.
SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice »Prauce z varšta« za otroke 11. in 25. februarja v prostorih društva od 15.30 do 17. ure; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja).
ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA iz Štandreža prireja marijansko procesijo z lučkami v nedeljo, 12. februarja, ob 19. uri.
PUST NA TRG U De Amicis v Gorici: v soboto, 18. februarja, ob 14.30 zbirališče na Travniku in sprevod; v sredo, 22. februarja, ob 14.30 na Trgu De Amicis pustni pogreb.
DANES V STARI GORI: 15.00, Ivan Kovic (ležal bo od 14.00 dalje), maša v žalni dvorani na pokopališču.
JUTRI V PODGORI: 11.30, Claudio Butti-gnon (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V GRADIŠČU: 10.00, Guido Inc-hiostri (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici, sledila bo upepelitev.
JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Maria Giovanna Barozzi v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Stanislava Colja por. Gergolet iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče.
JUTRI V ŠTARANCANU: 10.30, Agnese Vescovi vd. Cera (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču v Ronkah.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Ivan Kovic
Žalostno vest sporočajo
žena Marija ter hčerki Elisabetta in Kristina
Pokojnik bo ležal danes, 5.2., od 14.00 v žalni dvorani na pokopališču v Stari Gori. Ob 15.00 bo maša.
Drage
teta Marija, Kristina in Elisabetta. V tem težkem trenutku smo vam
ob strani.
Laura, Aleksija, David in Mauro z družinama
Ob izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Elisabetti Kovic iskreno sožalje
ravnatelji slovenskih šol iz Trsta, Gorice in Špetra
Ob boleči in nenadni izgubi dragega očeta izrekamo ravnateljici dr. Elisabetti Kovic občuteno sožalje.
Učno in neučno osebje Večstopenjske šole Gorica
12
1 6 Sobota, 4. februarja 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
SOVODNJE - Pri Karnivalu odštevajo dneve do začetka tridnevnega pustovanja
Petnajst let sovodenjskega pusta Enim za zgled, drugi mu zavidajo
Doslej so prejeli samo en deželni prispevek - Na sprevodu v nedeljo, 19. februarja, kar enajst vozov
Sovodenjski pust bo letos praznoval svoj 15. rojstni dan. Prvo izvedbo so priredili leta 1997, ko je po sovodenjski glavni ulici korakalo šest pustnih skupin. Za veselo vzdušje so takrat poskrbeli pustarji iz Štan-dreža, ki so s seboj pripeljali velikega »piču-lata«, poleg njih pa so povorko oblikovali še pusti iz Gabrij, Števerjana Jeremitišča, Jamelj in z Vrha ter godba na pihala iz Vileša. Uspeh sprevoda je presegel pričakovanja prirediteljev, ki so se odločili, da bodo z organizacijo pustnih sprevodov nadaljevali. Leta 1999 so ustanovili slovensko pustno društvo Karni-val, v katerega so se vključila društva Briški grič iz Števerjana, Sovodnje, Oton Župančič iz Štandreža in Skala iz Gabrij; začetno je z njimi sodelovalo tudi društvo Kremenjak iz Jamelj, ki se jim je pridružilo pri organizaciji prvih dveh pustovanj. Prvi dve leti je Kar-nivalu predsedovala Francesca Bruno, nato pa je predsedniško mesto prevzel Luka Pisk, ki danes računa na mlado in zelo zagnano skupino odbornikov. Društveni odbor sestavljajo Romina Cijan, Mattia Fedrigo, Robert Juren, Andreja Pittoli, Peter Pousic, Karin Tommasi in Bernard Florenin, ki je od vsega začetka med glavnimi pobudniki so-vodenjskega pusta. Od druge izvedbe naprej je sovodenjski pust neprestano rastel; prvo leto so priredili povorko v Sovodnjah in ples v Jamljah, nato pa so tudi šotor postavili na ploščad pred sovodenjskim Kulturnim domom. S šotorom so povorki dodali pustne plese, ki so bili iz leta v leto uspešnejši, tudi sprevod pa je pridobil na ugledu. Odborniki Karnivala so navezali sodelovanje s Kraškim pustom, katerega prireditelji so jim dali marsikateri dober nasvet, poleg tega pa so bili pobudniki ustanovitve Posoškega pusta, ki združuje vse organizatorje pustnih sprevodov na Goriškem. Pri Karnivalu so poskrbeli tudi za vzpostavitev stikov s šempe-trskimi pusti, ki se v zadnjih letih zgledujejo ravno po sovodenjskem sprevodu za organizacijo svoje pustne povorke.
Pri društvu Karnival napovedujejo, da bo letošnji pustni sprevod lep in množičen. Udeležilo se ga bo enajst vozov, za veselo vzdušje bosta skrbeli godbi na pihala Viktor Parma iz Trebč in iz Škofje loke, prijave skupin pa še zbirajo. Pustovanje se začenja v petek, 17. februarja, ko bo od 21.30 dalje plesni večer v maskah ob glasbi DJ-ev Studio 80 in Best Company Tour. V soboto, 18. februarja, ob 21.30 bo za ples poskrbela skupina The Maff; v nedeljo, 19. februarja, bo vrhunec s 15. pustnim sprevodom, ki se bo začel ob 14. uri. Ob zaključku mimohoda mask in vozov bo ples s skupino Happy Day. K organizaciji sovodenjskega pusta prispevajo številni prostovoljci, krajevna podjetja in trgovine priskočijo na pomoč s finančnim prispevkom, pomemben doprinos zagotovita občina Sovodnje in ZSKD, pokrajina poskrbi za skupno reklamo v okviru Posoškega pusta in prispeva v sklad za nagrade in pokale. Pri Karnivalu pa pogrešajo večjo pozornost dežele: v petnajstih izvedbah so prejeli samo en deželni prispevek, medtem ko je dežela veliko bolj radodarna do prirediteljev sprevodov v Gorici, Tržiču in Romansu. (dr)
KARNIVAL - Bernard Florenin
»V združevanju moči je skrivnost našega uspeha«
Sovodenjski pust postal najbolj množična slovenska prireditev na Goriškem
»Leta 1997 sem se na delu pogovarjal z Markom Volčičem iz Štandreža o možnosti, da bi Slovenci tudi na Goriškem priredili pustni sprevod. V Gabrjah smo namreč imeli zelo staro tradicijo gradnje pustnih vozov, s katerimi smo v Gorici enkrat zmagali in večkrat zasedli drugo mesto. Ker takrat v Gorici nekaj let ni bilo pustnih povork, smo se odločili, da priredimo svoj sprevod v Sovodnjah. Po prvem uspešnem poskusu smo vztrajali, združili moči raznih društev, ustanovili Karnival in nato iz leta v leto prirejali lepše in bolj množične sprevode, ki nam jih na Goriškem že marsikdo zavida.« Prvega pustnega sprevoda v Sovodnjah se s temi besedami spominja Bernard Florenin. Skupaj z ostalimi odborniki Karnivala je veliko prispeval k rasti sovodenjskega pusta, ki se je razvijal ravno zaradi združevanja moči med društvi. Florenin pojasnjuje, da so na pobudo Karnivala ustanovili tudi odbor Posoškega pusta. Sad tega sodelovanja je plakat, ki so ga nalepili povsod po pokrajini in na katerem je Kar-
nivalova povorka opisana v dvojezični obliki. Florenin poudarja, da so se pri Kar-nivalu marsikaj naučili od Kraškega pusta, pomembne stike gojijo tudi s pustar-ji iz Šempetra. Po besedah Karnivalove-ga odbornika Roberta Jurna prispeva k uspehu sovodenjskega sprevoda tudi šotor, pod katerim je vsako leto »fešta«. Flo-renin pojasnjuje, da je praznik po sprevodu pomemben tudi za pridobivanje finančnih sredstev.
»Prireditelji drugih povork lahko računajo na več javnih prispevkov, mi si pa moramo izmisliti vedno nekaj novega, od loterije do praznika. Pri tem nam pomagajo naši mali pokrovitelji, vsako leto se jih zbere okrog 70, brez katerih bi s težavo krili stroške,« zaključuje Florenin, ki je ponosen na ostale odbornike. Po njegovih besedah v organizacijo pustovanja vložijo toliko energij in dobre volje, da jim zelo rad pomaga in jih spodbuja k vztrajanju, saj je sovodenjski pust postal najbolj množična prireditev, ki jo v goriški pokrajini prirejajo Slovenci. (dr)
Verjetno edino fotoreportažo prvega sovodenjskega pusta iz leta 1997 hrani v svojem osebnem arhivu Remo Devetak; prvo leto so nagrajevanje izpeljali v Jamljah (levo), sprevoda po Sovodnjah pa se je udeležilo šest skupin; štandreški »pičulat« (zgoraj), Sovodenjska pije (desno) in števerjanska Gostilna pri treh devicah (spodaj)
foto remo devetak
Gabrci so včeraj popravljali svojo delavnico	foto d.r. Posledice burje v Štmavru	bumbaca
GABRJE-ŠTMAVER - Pustarji na delu
Burja odpihala pustni delavnici
Sunki burje so v sredo poškodovali delavnici pustnih mojstrov v Gabrjah in Štmavru. V obeh vaseh že več let gradijo pustne vozove pod jeklenima delovnima odroma, ki sta prekrita s plastičnimi folijami. Člani društva Skala iz Gabrij so škodo odkrili v četrtek zjutraj. Burja je ponoči odtrgala plastične folije z delovnega odra, k sreči pa ni poškodovala pustnega voza. V četrtek in petek je bila njegova gradnja prekinjena, včeraj zjutraj pa so bili društveni delavci kljub temperaturi krepko pod lediščem na delu, da bi jekleno ogrodje spet prekrili s folijo in lahko nadaljevali s pripravami na pust.
S še večjimi težavami se soočajo v
Štmavru, tako da je celo v dvomu udeležba na pustnem sprevodu v Gorici, ki bo v nedeljo, 12. februarja. V četrtek in petek so mladi člani društva Sabotin iskali alternativno lokacijo, kjer bi lahko nadaljevali z gradnjo voza, ki so ga doslej gradili ob nekdanji osnovni šoli. Tu je bila urejena njihova delavnica, ki je bila podobno kot v Gabrjah prekrita s plastičnimi folijami. Doslej Štmavrci niso našli drugih hal za nadaljevanje gradnje, sploh pa je njihov voz tako visok, da je iskanje novih lokacij zelo težavno. Včeraj so društveni delavci vsekakor skušali pokriti voz s cera-do, saj ga je bilo treba zaščiti pred snegom, ki bi ga še dodatno poškodoval. (dr)

Nedelja, 5. februarja 2012
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
DAVOS 2012 IN GLOBALNA KRIZA
Klic po spremembah, a teh ni od nikoder
Dušan Kalc
aj nam bo prineslo novega leto 2012, v katerega smo stopili pred dobrim mesecem? Zlovešči prerokbi majev-skega koledarja navkljub, nas menda še ne čaka konec sveta. Veliko bolj stvarno je, da bomo priča nekemu drugemu koncu. To je koncu utvare, da nas vladajoči družbeno gospodarski model lahko potegne iz globoke krize, v katero nas je neodgovorno pahnil.
Govorimo seveda o modelu, ki sloni na tržnem gospodarstvu in na potrošništvu kot njegovi pogonski sili. O modelu, ki mu je denar najvišja oz. edina zveličavna vrednota. O modelu, ki namesto državljanov ustvarja potrošnike in namesto skupnosti nakupovalna središča, kot bi rekel znani kritik današnjega svetovnega reda Noam Chomsky. O modelu, ki neizprosno in pogoltno izkorišča naravno bogastvo in človeka, katerega upošteva le po tem, kar ima in ne po tem, kar je, ali kar bi hotel biti. O modelu, ki polni denarnice maloštevilnih, ki imajo vsega preveč, in izpraznjuje žepe premnogih, ki imajo že itak malo ali nič.
V	naravi velja pravilo, da se prej ali slej vse obrabi in tako se neizbežno obrablja tudi današnji kapitalistični model, ki enostavno ne zna več popravljati svojih napak in ne ve, kako bi se izmotal iz vse bolj zapletenega klobčiča problemov gospodarske (n.pr. zadolževalna kriza), socialne (n.pr. brezposelnost) in politične (n.pr. regionalni interesi) narave.
V	vsemogočnem stroju se je nekaj zataknilo. Potrošniški pogon začenja počasi popuščati. Ljudje še vedno kupujejo, kar proizvaja industrija in ponuja trgovina, vendar je trg vse bolj nasičen in ritem nakupovanja ne dohaja ritma proizvodnje. Gospodarstvo ne raste, kot bi bilo potrebno za
zadovoljevanje ljudi. Za dodatno poslabšanje situacije je poskrbela finančna kriza kot posledica divjih borznih špekulacij na ameriškem trgu nepremičnin, kar je spravilo na kolena velike banke kot glavne investitorje. Za reševanje teh bank so se najprej ZDA in za njimi še druge, prav tako do grla zadolžene industrijske države (zlasti v območju evra), še bolj zadolžile, računajoč, da bo gospodarska rast pripomogla k zmanjševanju dolgov. Te rasti pa ni videti od nikoder in dolgovi postajajo prava (globalna) zanka za vratom (globalnega) gospodarstva z vsemi predvidljivimi pogubnimi posledicami tudi na socialnem in političnem področju. Začarani krog se tako sklene.
Kako naprej? Vprašanje je vse prej kot enostavno. Zdi se, da centre oblasti zanima bolj to, kako si bodo na najboljši način še naprej polnili žepe, kot pa reševanje problemov sveta iz krempljev splošne krize in njenih pogubnih učinkov. Hkrati se v svetu spričo vsega hudega dogajanja širi strah pred še hujšim. Strah pa običajno ni dober svetovalec. Nevarno je, da se pred njim ljudje zaprejo vase in da se za ceno večje varnosti odrečejo svobodi ter prepustijo populizmom (zgodba o črnih totalitarizmih, ki so sledili hudi gospodarski krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja in privedli svet v grozote druge svetovne vojne, je dovolj poučna).
Po drugi strani pa spremlja hude krizne trenutke bujen razcvet neohumanisti-čnih revolucionarnih gibanj protestnikov na vseh koncih sveta. Nastanek gibanja Occupy Wall Street predstavlja pravo zgodovinsko prelomnico in zanimivo je, da je bil »protestnik« proglašen celo za osebnost preteklega leta. Pod povečevalno steklo ostre kritike postavljajo »ogorčeni« vladajoči družbeno gospodarski red in se zavzemajo za nove odnose, ki naj ne slonijo iz-
ključno na sebičnem kopičenju bogastva in oblasti, temveč naj upoštevajo človeka in njegovo naravno okolje, ki ga sedanji sistem z divjim izkoriščanjem spravlja v vse večjo nevarnost. Protest sloni tudi na zahtevi po večji socialni pravičnosti.
Svet je danes na razpotju. Krepi se zavest, da so za prebroditev krize potrebne korenite in temeljite spremembe. Odpirajo se vprašanja, ki terjajo odgovore. A prepričljivih odgovorov zaenkrat ni.
Nekaj odgovorov na vsaj nekatera vprašanja so mnogi pričakovali od svetovnega foruma v mondenem švicarskem smučarskem letovišču Davos. Tam se vsako leto zbere vsa svetovna gospodarska in politična smetana in premleva razmere v svetu z deklariranim namenom, da bi te razmere izboljšala. Običajno pa ostane vsako leto pri starem. Lepim besedam in nameram o spremembah ne sledijo dejanja. Sodeč po tem najbrž niso daleč od resnice tisti, ki trdijo, da mogotce bolj skrbi, kako se bodo lahko čim dlje in čim trdneje oklepali oblasti, delili nauke in nasvete (in orožje) na desno in levo, in kako bodo vsem krizam navkljub lahko premikali kapitale, da bi od njih imeli čim večje dobičke.
Visokodoneče, obredne fraze ostanejo le fraze brez učinka. Lani so dali forumu ambiciozen naslov »Izboljšati stanje sveta - na novo razmisliti, na novo začrtati, na novo zgraditi«. Dejansko so razmišljali, kako posodobiti tržni kapitalizem in kako opredeliti novo finančno arhitekturo, ki naj sloni na novih etičnih načelih, a zgradili niso nič bistveno novega in odrešujočega. Stanje sveta se ni izboljšalo, čeprav je večina zapuščala hladni in zasneženi Davos z določenim optimizmom. Celo grški predsednik Papoulias se je vračal v toplejše kraje s prepričanjem, da bo njegovi domovini uspelo kmalu izplačati dol-
gove. Le par mesecev kasneje pa je Grčijo zlomilo pot težo nakopičenih dolgov in sploh je vsa Evropa zaječala v primežu dolžniške krize. Na stežaj so ostala odprta vprašanja reforme svetovnega bančnega sistema, zaščite evra, večje politične homogenosti Evropske unije, potrebe po uravnoteženju in liberalizaciji svetovne trgovine, pa tudi vprašanja zmanjševanja in odpravljanja neenakosti ter ekonomskih in socialnih razlik v svetu.
Letošnji mednarodni forum si je zadal še bolj ambiciozno nalogo. Naslov 42. vrha v Davosu je bil: »Velika sprememba: razviti nove modele«. In spet je nebroj razumnikov in kronanih glav napelo možgane, da bi našli zasilni izhod iz krize. Žal se ni izcimilo nič briljantnega in genialnega, ker očitno sleherno dobro misel po prenavljanju rada odžene običajna sla po ohranjanju obstoječega, pri čemer obstoječe predstavljajo določeni interesi vladajoče politične in gospodarske kaste. V tem se nazorno kaže večna igra med progresivnimi in konservativnimi silami.
Kljub temu pa velja podčrtati, da je letošnji forum še očitneje kot lanski in predlanski izpostavil (vsaj v besedah) splošno kritiko na račun vladajočega kapitalističnega modela, češ da ni sposoben reševati hudih težav globalnega gospodarstva ter zagotoviti širšega družbenega blagostanja in pravičnosti. Sam ustanovitelj in prireditelj davoških imenitnih srečanj Klaus Schwab je brez dlak na jeziku izjavil, da je kapitalistični sistem zastarel in potreben prenove. Med drugim je dejal: »Pozabili smo investirati v prihodnost, zapravili smo si družbeno doslednost in tvegamo, da bomo povsem izgubili zaupanje prihodnjih rodov. Napočil je čas temeljitih sprememb, ki nujno zahtevajo nove miselne procese, ne pa da nadaljujemo z običajnimi posli.« Tem izjavam se je pridružil še marsikdo, toda ostalo je zgolj pri izjavah in ugotovitvah, da evropska kriza postavlja v nevarnost celotno svetovno gospodarstvo, vključno z državami takoimenovane skupine BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), da ne govorimo o nerazvitem in že itak lačnem tretjem svetu, in da je za reševanje globalne krize potrebno globalno ukrepanje itd. Osnovni problem spremembe razvojnega modela pa je ostal neobdelan, kakor da gre za nekaj nepremostljivega in nerazumljivega. Pri tem gre pomisliti na besede avstrijskega književnika Hofmannsthala, »da človek razume vse, razen tistega, kar je povsem enostavno.« Ali pa naj bolj enostavno sklepamo, da se govori o spremembah zato, da se ne bi nič spremenilo?
Med brskanjem po kot običajno dokaj skopih zapisih in poročilih o Davosu, ki ga raje omenjajo zaradi žgečkljivih zgodbic o slavnih lepotcih in lepoticah kot zaradi razmišljanj kako izboljšati svet, me je posebej prevzela nota, da je veliki nemški pisatelj Thomas Mann postavil v ta čudovit alpski kraj zgodbo svojega romana Čarobna gora in da je v njem zapisal pomenljiv stavek, ki bi ga lahko mirno prilagodili namembnosti davoškega foruma: »Dobro pisati, pomeni dobro razmišljati in od tu je le korak, da tudi dobro ukrepaš.« To trditev bi vsakoletni januarski forum lahko osvojil kot nekakšno vodilo. A sodeč po rezultatih, bi rekli, da se vodila ne drži. Davos je skratka še enkrat dokazal, da se sicer razmišlja, vendar očitno ne dovolj dobro, da bi se lahko tudi dobro ukrepalo.
Summit vladarjev, ekonomistov, bankirjev in poslovnežev ni oblikoval nobenega stvarnega predloga za izhod iz krize. Kot običajno je bil gluh za tvorne nasvete, priporočila in predloge nevladnih razumnikov in alternativcev, ki se prav tako udeležujejo foruma, da dajo pobudi videz pravičnega namena, a v bistvu očitno ne pomenijo nič. Omejil se je skratka na ugotavljanje kritičnosti trenutka ter se razšel z zelo pesimističnimi pogledi na razvoj dogodkov v tem letu. Pravzaprav se je razšel ob zloveščih napovedih uglednih ekonomistov, da globalna kriza še ni prišla v svojo najbolj akutno fazo in nas prave finančne in gospodarske (ter posledično socialne) težave še čakajo. Ekonomist Roubini je na primer napovedal skorajšnje razpadanje območja
evra z bližnjim izstopom Grčije in za njo Portugalske, pa tudi zaostritev finančnih težav ZDA ter krize na Kitajskem. In ni edini. Drugi so skušali na vse pretege omiliti predvidevanja, rekoč, da Roubini pretirava in mu zato ne gre verjeti. Kakorkoli že, ostal je grenak priokus pesimizma, tako da so nekateri opredelili letošnji forum kot forum kasander ali napovedovalcev nesreč. Kasandra je bila po grški mitologiji hči trojanskega kralja Priama, v katero se je zaljubil bog Apolon ter ji podelil sposobnost prerokovanja. Med drugim je napovedala uničenje Troje, a ji ni nihče verjel ...
Ob takšnih priložnostih, kakršne so davoška srečanja, se mimogrede poraja tudi vprašanje, kdo je pravzaprav poklican, da rešuje zavoženo gospodarstvo, ki je nasedlo na čeri finančnih špekulacij, kot je ladja Costa Concordia nasedla na čeri pred otokom Giglio? Mar naj nove modele oblikujejo tisti, ki so se posluževali starih, da so z njimi okoristili sebe in pogubili ostale (kot je poveljnik Concordie reševal sebe in se požvižgal na druge)?
Vendar ni samo Davos, ki je navsezadnje dokaj javna zadeva, čeprav na njem odločajo od nikogar izvoljeni oblastniki in miljarderji. Vsako leto se na primer v popolni tajnosti sestaja skupina Bilderberg, ki je nastala v petdesetih letih, da bi trdneje povezala Evropo z ZDA ter ustvarila neki nov svetovni red, v katerem bi naddržavne organizacije zagotovile večjo stabilnost kot posamezne državne vlade. Dostop do teh tajnih shodov ima le kakih 150 ljudi, med katerimi so najbolj vplivni državniki, finančniki, izbrani politiki ter predstavniki mogočnih multinacionalk. O čem razpravljajo in sklepajo, ni dano vedeti, prav gotovo pa so odločujoče vplivali (in še vplivajo) na zgodovinske premike v svetu. In to v dobrem in slabem. Ta skupina, ki ni bila izvoljena od ljudstva in torej nima demokratične legitimacije, odloča o usodi nekaj milijard ljudi v popolni tajnosti, torej brez njihove vednosti in možnosti replike. Podobno vlogo ima nevladna Trilateralna komisija, ki jo je v sedemdesetih letih ustanovil David Rockefeller, da bi zagotovil boljšo kooperacijo med Evropo, ZDA in Japonsko. Tudi njena srečanja so tajna in omejena na manjšo skupino vplivnih osebnosti (večkrat gre za ene in iste ljudi - med njimi je na primer Mario Monti), ki odločajo, kako naj gre svet. Morda ne bo odveč, če dodamo, da so stalni sponzorji teh silnih združb vele-podjetja, kot so Coca Cola, Exxon, Mobil, Dunlop, Ibm, Fiat, Hewlett Packard, Sony in še bi lahko naštevali. S tem je dovolj jasno, kdo pravzaprav pije in kdo plača. Jasno je tudi, da je njihov vsemogočen vpliv raztegnjen tudi na zasneženi Davos.
Nič čudnega zatorej, če so se zunaj ogrevanih dvoran, kjer so s figo v žepu razpravljali o potrebi po »spremembah«, v mrazu in snegu premikali številni protestniki ter skušali na razne načine opozoriti svet, da so spremembe res potrebne, a da se o njih zaenkrat le blebeta. Poleg treh deklet ukrajinskega feminističnega gibanja Femen, ki so se razgaljenih prsi znesle nad »gangsterji foruma«, kot glavnimi krivci krize ter naraščajoče brezposelnosti in revščine, so izzvali alpski mraz tudi pripadniki gibanja Occupy, ki so iz improviziranih iglujev demonstrirali proti maloštevilni protidemokratični eliti, ki sprejema odločitve za ves svet. Posebno pozornost pa so pritegnili pripadniki gibanja Pravica brez meja. Sprehajali so se s povodci v rokah, na katere so bile kot nevarne in škodljive živali simbolično in seveda nevidno privezane multinacionalke. Nad vsemi protestniki pa je izstopala maska z mrliškim obrazom in ostrimi zobmi, prekrita z dolarji ter s kovčkom rokah, na katerem je bil naslov znane švicarske banke. Na prsih pa je nosil napis »Denarja se ne da jesti«.
Forum v Davosu je za letos mimo. Tudi tokrat ni proizvedel ničesar od tega, kar je obljubljal. Kriza nadaljuje svojo uničujočo pot in sistem, ki jo je proizvedel, tudi. Spremembe naj počakajo. To pa ni zelo pametno, kajti če ne bo kapitalistični sistem sam poskrbel za spremembe, bo za to poskrbel kdo drug. In morda s silo.
Že spet te presnete kasandre ...
14
Nedelja, 5. februarja 2012
NEDELJSKE TEME
/
inilo je osemnajst mesecev. In mi že nestrpno čakamo na odhod. Osemnajst mesecev je časovni rok, ki ritmično ločuje naše pohode. Leto in pol, ravno pravi čas za presnovo neke izkušnje, da se v nas izčisti in lahko ponovno doživimo vsak trenutek, vsak korak, vsak napor in emocijo, vsak spomin. To je tudi pravi čas za to, da Marino, naš Šef in vodnik organizira drugo pot, o njej razmisli in jo preizkusi. Tako kot nekakšno vodilno nit, ki naj se razprede pred nami. Sicer je vodilna nit vedno ista - hoja po stezah, z vsem časom, kolikor si ga je za kaj takega treba vzeti. Ampak klobčič, ki ga vsakdo od nas zvije na teh potovanjih oziroma pohodih, ki si sledijo drug za drugim, narašča in sestavlja tisti človeški in zemljepisni univerzum, katerega del smo in si želimo vtisniti v spomin njegove podrobnosti. Odprimo zemljevide torej: tokrat nas čaka Kvarner.
Prvi dan
Kot vedno nas skrbi vreme, vendar so napovedi ugodne. Uživamo v poznem poletju, čeprav so nam v šoli v resnici vedno pravili, da je poletja konec 21. septembra, torej imamo še kak dan pred seboj. Na pot se namreč podamo 13. septembra. Datumi tega našega pohoda pa so resnično evo-kativni: 15 - 18. Za dodaten pomen pa poskrbi Šef, ki radostno oznani z nekoliko av-stroogrske nostalgije: »Letos pohod začenja s povezovanjem dveh pristanišč cesarstva, Trsta in Reke.«
Vendar je letošnja novost morje, zamisel da pridemo na cilj s čolnom in hodimo po zemlji, ki ni kopno, temveč otok. Pravzaprav dva otoka: Ilovik in Lošinj.
Pot od Trsta do Reke se sicer začne na kopnem, proti Kvarneru gremo po najbolj klasični smeri, po stari cesti, ki povezuje obe pristanišči, mesti, ki sta na začetkih istrskega trikotnika in dva zaliva, v katerih je strnjena ena najbolj zapletenih zgodovin dvajsetega stoletja. In Reka nas sprejme kot zrcalo Trsta, kajti ko gremo s svojimi potovalkami (in kupom druge šare - s sabo nosimo tudi hrano, pa ne zato, ker se bojimo umreti od lakote na tujem, temveč zato, ker hočemo s pohodom povezati tudi gastronomijo krajev) vzdolž avtobusne postaje in priveza katamarana, se nam ob bežnem pogledu zdi, da vidimo tržaško pristanišče z žerjavi in skladišči, hišami mirmarskega drevoreda, griče Roja-na in Grete, pa še zeleni profil Krasa. Manjka Vejna, reče nekdo; na srečo, odgovori nekdo drug. Namesto tega izstopajo iz mestnega središča tako imenovane »gobe«, jugoslovanski nebotičniki, ki kazijo profil mesta.
Sprehod po tržnici, ob gledališču Ivan Zajc, vzdolž Korza z njegovimi lepimi, elegantnimi in mogočnimi palačami iz de-
Čakal nas je Kva:
Nevsakdanji pohod po Iloviku in Lošinju, v znamenju kultur, zgodov
Patrizia Vascotto
Na fotografijah: levo pogled na Mali Lošinj; desno, kopanje in Sv. Peter
vetnajstega stoletja, potrjuje, kako se obe mesti prekrivata. Da smo na Reki in ne v Trstu, razumemo malo pozneje, ko se katamaran Dubrovka (s habsburško točnostjo, to je treba povedati) odmakne od pomola in počasi doseže konec valobrana, potem pa zapluje na odprto morje, naravnost v smeri ožine med Brestovo in Porozino. Medtem ko plujemo mimo skladišč, vidimo, da v tem pristanišču živahno teče delo. A sedaj je bolje, da gledamo naprej in uživamo v brnenju motorjev, ki nas dvigajo nad gladino in nas peljejo iz pristana.
Skupina je raznolika, takokot vedno, Trst, Meran, Rim, Turin, Bruselj. Mi se ničemur ne odpovemo; in tako kot vedno nas spremlja tudi predstavništvo EU. To je Paolo, skupaj s Šefom in Pisarko pohodniški veteran, ki je v mladosti zapustil mesto v zalivu, odjadral na sever in pristal v prestolnici Unije. Ob vsakem pohodu se, točen kot lastovke vrača in se pridruži skupini.
Na krovu katamarana se pogovarjamo, gledamo zemljevide in pomorske karte, kot da smo pravi pomorščaki, pripovedujemo si zgodbe iz zadnjega pohoda, ki smo ga opravili skupaj. In seveda se sme-jemo. Rimljani se, denimo, čudijo vrtinčenju soglasnikov hrvaškega jezika. Kako je, hudiča, to mogoče izgovajati? Zaman je ironično učeno razlagati, da so ravno soglasniki pravo bistvo jezikov. Dovolj je pomisliti na arabščino, ki samoglasnikov sploh ne zapisuje (bolj ali manj); ali tudi na lek-sikalno igrico, po kateri se neka beseda ugane prej, če dobiš soglasnike kor samoglasnike. To ni vzdušje za resne stvari in naju-
čunkovitejši dokaz je primerjava z davčnim kodeksom. Rimljani norijo in si v hipu izmislijo nov jezikovni kodeks: komunicirali bomo samo s soglasniki. Družba plane v smeh, kar je druga značilnost naših pohodov.
Čas naglo teče, spremlja nas profil otoka Cresa. Mesto Cres je prva postaja, živahne barve njegovega pristanišča, tople v luči poznega popoldneva utišajo naš smeh. Tako je lepo, da zijamo odprtih ust: mirno morje, v luki gosto posajena drevesa, ki se komaj premikajo, tišina zaključka sezone. Nekaj minut in že smo spet na krovu, na levem boku ladje Lošinj, na desnem Susak, pred nami v vijoličnem siju zaradi večera profili Premude in Grebena. Premec zavije v ozek prehod, ki ločuje Lošinj od malega Ilovika. In že smo na kopnem.
Ko ladja odide, nas objame tišina. Slišati je le pritajene glasove: Paola, ki je rojen na Iloviku, kjer živi poleti; Sandra, ki nas bo pospremil po nedavno ovnovljenih poteh otoka; gospe, pri katerih bomo v gosteh. Skupina se razdeli, kajti vas je premajhna, da bi nas gostila vse na istem mestu. Ostajamo brez besed. Majhna vasica, kot da je položena na morje, bugenvilke in gorečke še v cvetju, kolovoz za vrsto hiš, koder lahko gre samo majhen voz, tu so avtomobili prepovedani. Sicer pa, čemu neki bi služili? Saj niti ni cest in Sv. Petar je edino naselje.
Uro pozneje se spet snidemo na kopanju, prvem od dolge serije v štirih kvar-nerskih dneh. To je posebno kopanje, ko v vodi (in to kakšni!) čakamo na sončni za-
ton. Tako kot Palomar, medtem ko leno plavamo proti zahodu in poskušamo uloviti tisti zlati pramen svetlobe, ki se neizbežno oddaljuje, vsak zase mislimo, da sonce vsakomur izmed nas daje poseben dar.
Drugi dan
Redek privilegij je zajtrkovati v mikroskopski kavarnici, z nogami iztegnjenimi čez vso širino edine uličice v vasi. Večerja je bila prejšnji večer veličastna in obilna: pa-šta, ki smo jo prinesli iz Trsta, je domače izdelave in gospa Elsa jo je mojstrsko zabelila z okusnim brodetom. Naš zajtrk traja dolgo, zelo dolgo. Med klepetanjem, ki je namenjeno tudi boljšem spoznavanju novincev skupine (vsako leto se kdo pridruži ali zamenja koga izmed odsotnih), prepustimo spominu večerjo tik ob vodi, popestreno z značajno burjico, ki je zapihala, da bi nam osvežila večer. Čas je, da mislimo na odhod.
Sandro nas vodi na konec vasi, postanek pri njemu doma med borovci, kjer na očka Paolo razdeli jabolka za pohod. Ta se začne takoj, vzdolž obale po zadnji hiši. Pred nami je preko kratkega morskega rokava pravi otok Sv. Petar, kajti otoku, na katerem se nahajamo, je neglede na istoimensko vas ime Ilovik in ima nenavadno italijansko varianto Asinello. Ime, ki se je pojavilo v času fašizma, ne odgovarja nobenemu prevodu in ga tudi ne opravičuje prisotnost simpatične živali na otoku. Poleg tega je vil Ilovik koloniziran pozneje, ko so odkrili, da je bolj rodoviten in primeren za trte in oljke, medtem ko prvo naselje stoji prav pred nami. Zvo-
nik je namreč ostanek starodavnega benediktinskega samostana, ki je nastal pred vzhodnim verskim razkolom. Posvečen je bil sv. Petru, potem se je pridružil dodatek »in Nembi», verjetno zaradi položaja, ki nakazuje pot med Benetkami in Zadrom, morda pa zaradi zračnih tokov (iz grškega korena, ki pomeni znak, ali tudi piš). Samostan je na strateškem položaju na eni strani nadzoroval Lošinj, na drugi pa je imel dialog s cerkvijo sv. Andreja na Iloviku, ki je bila z višine prav tako primeren kraj za nadzor prehoda. Malo dalje je vzdolž obale videti ciprese malega pokopališča, ki ga danes ni več. Okrog zvonika ostajajo zidovi habsburške utrdbe, ki je služila policijskemu, carinskemu in sanitarnemu nadzoru, v okviru nje pa je videti veliko cisterno.
Naša steza se malo pozneje obrne proti globokemu zalivu, sredi katerega leži čudovita plažica s kratko jaso v ozadju. Krajevna mladina se v zadnjih letih intenzivno posveča čiščenju gozdne podrasti in obnavljanju tradicionalnih poti. Napredujemo med mirtami, trišljami in mlečki. Morje se svetlika s kobaltno modrimi in smaragdno zelenimi odtenki. Lažji vzpon nas pelje k razvalinam starokrščanske cerkvice sv. Andreja, ob kateri so cisterne sladke vode z Vele-bita. Gre za pojav, podoben Vrenskemu jezeru na Cresu. Sonce se blešči visoko, vročina je čudovita in naša hoja napreduje ob mediteranski makiji in nizkih drevesih. V poznem jutru je obvezen postanek za telefonsko zvezo Šefa z deželnim sedežem Rai, ki sledi našemu pohodu. Nadaljujemo med klepetanjem, razlagami in komentarji, gre-
Nafotografijah: levo pogled na Vali Lošinj; desno, potovanje z gumenjakom, prijetna ribja večerja in Lubenice
/
NEDELJSKE TEME
rner
• •
nne in narave
Nedelja, 5. februarja 2012 1 5
mo mimo velikega kala, pokritega z intenzivno zelenim ailantusom (parazitska moteča rastlina), hodimo med suhimi zidki, opremljenimi z nenavadnimi kamnitimi stopnicami, da jih lahko premostiš, in pridemo v zaliv Pargine: pesek, tracsparence, leteče ribe, ki bežijo pred kormorani, na obzorju Premuda in Grgur. Skupina se zažene v vabljivo vodo, potem ko zapustimo vse svoje stvari v neredu pod krošnjami dreves. Zaliv, iz katerega se odpira pogled na Premudo, Ist in Škardo, je povezan z zgodovinskim dogodkom. 10. junija 1918 ob 3.15 je kapitan korvete Luigi Rizzo, zasidran na tem območju, zagledal velik steber dima za profilom Premude. To je bila Sveti Štefan, bojna ladja avstrijske vojne mornarice. Četrt ure pozneje je ladjo zadel in potopil torpedo. Za Avstroogrsko je bil to hud udarec, od tistega trenutka je prekinila pomorske operacije. Kapitan Rizzo pa je za to prejel zlato medaljo za vojaške zasluge. Relikt ladje je še danes tam, na 106 metrov globokem morskem dnu.
Zato da pridemo do naslednjega zaliva Parknu, se moramo povzpeti proti sredini otoka in zaviti na cestico, ki pelje k morju. Stavba, ki je očitno vojaškega izvora, nam pove, da je nadzor tukaj trajal vse do hrvaške neodvisnosti. Gostila je tudi neprevidnega obiskovalca, ki so ga zaprli, ker je kršil pravila vojaške služnosti, čeprav je bil domačin. Postanku za kosilo sledi neizbežni skok v morje, potem pa spet naprej proti zahodni obali. Usmerimo se proti eni najvišjih točk otoka, gremo mimo majhne kapelice, strmo sestopimo po kamenju in spet
uživamo pri sončnem zatonu tik ob vodi v zalivu Vela Draga. V vijolični večerni luči se vrnemo v vas. Čaka nas slasten postanek na domu naših vodnikov, kjer pod latnikom za-diši po frtalji s svežimi in dišečimi travami. Dan se konča z večerjo, ribjo seveda.
Tretji dan
Kratka dirka z gumenjakom, obžalovanje, da puščamo za seboj izjemen svet, in že smo na poti vzdolž južne obale Lošinja. Pot se pod pekočim soncem odvija med nizkim grmičevjem, pol metra od vode. Južni del Lošinja je sosledica zalivov, poraščenih z zelo bogatim rastlinjem - mediteransko makijo in visokimi morskimi bori.V Balva-nidi nas pod borovci čaka običajni klepet z Rai, potem pa sta potrebni skoraj dve uri, da pridemo do Krivice, morskega fjorda, ki izgleda kot gorsko jezero, bazen svetlo zelene vode sredi tihega in svežega borovega gozdiča. Nato pavza, ki je potrebna pred najtežjim vzponom pohoda, ki nas po strmem plezanju pripelje na hrbet otoka. Temperatura je visoka, tudi zato, ker hodimo po ozki kamniti stezi med kamnitimi zidki. Prava peč. Napredujemo počasi in naporno, niti sapice od nikoder. Na vrhu pa je razgled veličasten. Pod krošnjami dreves, ki obkrožajo cerkev sv. Ivana smo očarani ob pogledu na otoke in obale, morje in zemljo pod nami: zaščiteni zaliv Vega Lošinja, Krk, Rab, Pag, Velebit in niže Dugi otok, potem na drugi strani Silba, Susak, Premuda in spet Sv. Petar, poleg veliko drugih.
Za Latince je bil Lošinj Apsorrus, eden
otokov Aspirtides (drugi je Cres), po imenu Medejinega brata. Legenda Jazona in njegovih Argonavtov povezuje te otoke z našo zemljo, s Timavo, tako se nam navsezadnje zdi, da smo doma. Vendar ne zaradi teritorialnih pretenzij ali zato, da bi ponovili zgodovino meja, temveč zato, ker se čutimo del vsega tega, ki ostaja živo v naši zavesti in spominu, v naših navadah in kulturah, čeprav so Zgodovina in Meje poskušale vse to uničiti. Naše kulture so tostran in onstran vsake meje. Ni naključje, da je naš pohod posvečen ljudem kot so Aleksander Langer, Ful-vio Tomizza, Giorgio Depangher, preska-kovalcem mostov in izdajalcem identitet. Ponosni smo, vsi, kar nas je tukaj, trudni in prepoteni, vendar potešeni. Ponosni smo, da izdajamo enoznačno identiteto, ki nam jo je dvajseto stoletje poskušalo vsiliti. In gledamo na leta dvatisoč in na divji Jadran kot na nek »mare nostrum«, v katerem se moramo premikati kot ribe, ki migrirajo, gredo, se vrnejo in postavijo svoj dom danes v enem zalivu, jutri v drugem.
Veli Lošinj je povratek v civilizacijo, ampak mir v pristanu, rahlo šumenje morja in sonce, ki sveti na katedralo, nas ohranjajo še vedno razpete v brezčasju. Lošinj nam že govori o velikih družinah ladjarjev in pomorščakov, kapitanov in mornarjev, trgovcev in jadralcev: Cosulich, Martinolich, Tarabocchia, Straulino. Oni nas spremljajo na tem zadnjem odseku pohoda, medtem ko pridemo ob morju za Mali Lošinj, ki nas sprejme elegantno in diskretno, ne glede na sloves in turizem. Sladko prijeten je večer v pristanu.
Četrti dan
Danes je vroče. Vročina je neobičajna, pretirana in prekleto vlažna. Program spremenimo med zajtrkom. Z obžalovanjem se moramo odpovedati zamisli, da bi se povzpeli na Osorščico, ker ker nekatere mučijo bolečine. Nekaj čevljev je bilo pošvedranih pri vzponu k Sv. Ivanu po ostrem kamenju, pa tudi pripeka je neznosna. Torej nadaljujemo, vendar z nekoliko drugačnimi cilji. Tudi to je lepo pri naših pohodih, skupaj se odločamo, program prilagajamo vremenskim spremembam, razpoloženju in trenutnim okoliščinam. Po obali gremo skozi dolgi zaliv Malega Lošinja, Boca Falsa je obrnjena proti odprtemu morju, Zabodaski pa nam prikliče v spomin Marino Luzzatto Fegiz in memoare njenega očeta, zbrane v pismih iz Zabodaskija, ki smo jih vsi prebrali. Pot sedaj spremeni greben, obala Krka nam sledi ob boku, medtem ko gremo mimo Nerezin in pobočja Osor-ščice. Hrib smo preskočili, a mesto je cilj, ki se mu ni mogoče odpovedati. Mirno, zbrano med obzidjem na kratkem kanalu Cava-nella, ki je bil izkopan že v času starih Rimljanov in je ločil otoka. Osor ima seveda dve duši, eno creško, drugo lošinjsko: upravno je v občini Mali Lošinj, zemljepisno pa je na Cre-su. Bolo je rimsko, bizantinsko, zasedli so ga Turki in je ostalo nedotaknjeno. S škofom Gaudencijem je postalo center kulture in z Benetkami je imelo obdobje novega blišča, ki danes ostaja v starodavnih kamnitih stavbah in novih skulpturah velikega Meštrovica.
Otok Cres je spet nekaj drugega. Po daljnih tišinah Ilovika in pritajeni veličini Lo-
šinja je Cres triumf divje narave, z grmovjem in brinjem obdanih polj, kamna, ki povsod kraljuje in samotnih ter skritih plaž. Po mondenem trenutku v Martinščici, kamor Claudio Magris prihaja plavat iz bližnje Mi-holaščice, pridemo v Lubenice, vas na skalnatem obronku, iz katere strmo pada skalnata obala, že odeta v jesenske barve. Rdeči, zeleni in rumeni toni se mešajo z belino plaže in prosojno modrino morja. Vas je kot premec, uperjen v valove proti neskončnemu obzorju. A to se medtem pokriva in napoveduje nevihto, ki nas na povratku ne bo prihranila.
Na zadnjem predelu otoka, na vijugasti cesti po grebenu, ki ga biča veter, nam Cres ponudi svoj najlepši pozrav. Beloglavi jastreb, ki smo ga toliko časa iskali in vztrajno upirali oči v nebo, vztrajno leti visoko na nebu, v resnici pa vzporedno z avtobusom. Potem na ovinku leti naprej in izgine. Vsi mislimo, tako kot smo za sonce na Iloviku, da je to poseben dar za vsakogar izmed nas. In spet smo brez besed.
Koprena nostagije prekrije sonce, ko trajekt doseže istrsko obalo. Oblaki so sedaj že nad nami in nas spremljajo skozi Istro, ki beži mimo diskretna in ponižna v svoji izjemni skriti lepoti. Galižan, Beram, Pazin z nemir vzbujajočo kraško jamo, Motovun na vrhu, daljni Porec, ki se svetlika ob morju in jeseni spi. Hitro gre. V Ferencih, nas čaka gostoljubna klet Fatoric in tolaži naše nostalgije z dobrotami. Zunaj divja nevihta. Strele švigajo, grmenje bobni, vino teče, pesmi prav tako. Pod neskončnim dežjem se vračamo v Trst.
16
Nedelja, 5. februarja 2012
NEDELJSKE TEME
/
NEKAJ NAPOTKOV
Kako urediti
zelenj avni vrt
Poleg vrtnarjev, ki se poklicno ukvarjajo z zelenjadarstvom, se iz leta v leto veča število ljubiteljev te pridelovalne usmeritve. K temu pripomore tudi vedno večje zavedanje o pomenu zdrave prehrane, predvsem o pomenu sveže zelenjave, ter nenazadnje tudi vsepovsod opevana finančna kriza. Vse skupaj je mnoge prepričalo, da zelenjavni vrt ne spada v preteklost, temveč da je lahko koristno sredstvo za zdravo prehranjevanje in družinsko bilanco.
Glede na to, da je med vrtičkarji mnogo začetnikov, jim namenjamo nekaj osnovnih nasvetov za uspešno pridelovanje zelenjave.
Ustrezen prostor
Najprej izberemo ustrezen prostor, ki mora biti sončen in čim bližje hiši. Izberemo mesto, da bo vrt čim hitreje dostopen predvsem iz kuhinje.
Priprava zemljišča
Najprej si zarišemo, kako velik in kakšne oblike naj bo naš zelenjavni vrt. Pri tem upoštevajmo, da za enega družinskega člana potrebujemo okoli 10 m\\\u00B2, kjer pridelamo zelenjavo za sproti. Če želimo pridelati še nekaj zelenjave za pozimi, si za družinskega člana zamislimo 1520 m\\\u00B2. Ob velikosti vrta pa pomislimo tudi na to, koliko časa mu lahko namenimo. Prevelik vrt zahteva več časa od tistega s katerim po navadi razpolagamo, s posledičnim zanemarjanjem gojitvenih ukrepov. Gredice naj bodo široke največ 1,2 metra, dolžina pa je odvisna od oblike vrta. Pomembno je le, da so vsaj z ene strani zelenjadnice vedno dostopne.
Gredice so lahko stalne, kar pomeni, da so poti med njimi vedno na istem mestu. Res je obdelava zemlje nekoliko obtežena, zlasti s frezami, a vsako leto nove potke pomenijo na drugem mestu zbito zemljo. S stalnimi gredicami je tudi načrtovanje kolobarja lažje, ker točno vemo kje je rasla katera vrtnina.
Eno gredico odmerimo tudi za trajnice, kot so špargelj, hren, rabarbara ali druga želišča.
Gredice so lahko tudi nestalne. V tem primeru so potke vsako leto nove in vsled tega je zemlja zbita na novem mestu. V nekaj letih imamo težave s tem po vsem vrtu, zato smatramo, da je način obdelave s stalnimi gredicami primernejši.
Gnojenje
Pred začetkom vrtnarjenja je priporočljivo preveriti, kako je izbrana površina založena z rastlinam dostopnimi hranili. Za to potrebujemo talno analizo. Vzorec vzamemo, če ne poznamo pravilnega načina odvzema potrebne količine zem-
lje, po navodilih strokovnjaka.
Na osnovi izvidov analize nam bo laboratorij, kjer je bila izvršena, dal navodila za pravilno gnojenje našega vrta.
Poleg mineralnih gnojil je priporočljivo gnojenje s hlevskim gnojem ali kupljenim organskim gnojilom. Tudi ta količina je odvisna od podatkov talne analize. Pri gnojenju ne pretiravajmo s količino gnojil. Nikoli jih ne dodamo več, kot je po navodilih potrebno, za to da bi rastline bolje rastle.
Kdaj in kaj sejemo?
Začetek setve in presajanja je odvisen predvsem od temperature zemlje. Začetek teh opravil pa prilagodimo tudi podnebnim razmeram in zahtevah posameznih vrtnin. Zaradi tega ne začnimo prezgodaj, ker ne bomo sicer dosegli želenih rezultatov. Pred začetkom pomladi bomo
objavili preglednico z navodili za začetek setve, ki jo je treba seveda prilagoditi vremenskemu poteku in naravnim danostim svojega vrta, predvsem glede na lego.
Gojene rastline prilagodimo svojim potrebam in svoji kuhinji. Pri gojenju ne pretiravajmo v nobeni smeri, ne pri gnojenju ne pri namakanju ali drugih ukrepih. V čim večji možni meri se odrecimo uporabi kemičnih sredstev in tudi mineralnim, lahko toplim gnojilom. Ne pozabimo, da je hlevski gnoj »kralj« gnojil in zato ga, če le moremo, uporabljamo kot glavno gnojilno sredstvo.
Glede varstva obolenih rastlin pa ne prezrimo, da v trgovinah obstaja že veliko naravnih pripravkov, če rastline kljub vsem ukrepom zbolijo.
Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB.
STROKOVNI NASVETI
Pampaška trava južnoameriška lepotica
Danes bomo opisali okrasno grmovnico, ki jo pogostokrat gojimo v naših okrasnih vrtovih. To je pampaška trava. Rastlino uvrščamo med trave, v družino Graminacee, znanstveno ime je Cortaderia selloana, in je po mnenju nekaterih najlepša in najboljša okrasna trava.
Rastlina je doma iz Južne Amerike, kjer spontano raste v Argentini, Čilu, Braziliji in nekaterih drugih državah. Od tu so rastlino razširili predvsem v Evropo in Severno Ameriko, kjer so jo začeli gojiti kot okrasno rastlino. Pampaška trava zraste 2 metra in pol visoko, odvisno od sorte. Značilno za to travo so zelo dolgi in ozki listi, ki imajo nazobčane robove. (»cortar« v španskem jeziku pomeni »rezati«). Zato moramo biti zelo previdni, da ne primemo listov med gojenjem. Posebno moramo paziti, da domače živali ne hodijo preblizu in opozoriti moramo glede tega otroke. Druga značilnost te rastline so dolga stebla, na koncu katerih je klasje, razmnoževalni del rastline, podobnega pač kot imajo ostale trave. Nekateri pravijo, da so lahko delci klasja nevarni za oko in da lahko prodrejo vanj, saj so zelo drobni in lahki.
Rastlina se zelo hitro razmnožuje. Sposobnost ima, da lahko proizvede več kot en milion semen v celi življenjski dobi rastline. V Novi Zelandiji in Južni Afriki je rastlino prav zaradi tega prepovedano gojiti. V veliko krajih Južne Amerike rastlino smatrajo za plevel. Na robu puščave Atakama na severu Čila na primer pam-paška trava spontano raste ob rekah, kjer jo pa domačini enkrat na leto, po navadi pred cvetenjem, sežigajo, da se ne bi toliko razmnoževala in se tako ne bi čezmerno širila na že itak skromne površine pašnikov. Kljub temu se vseeno razmnožuje.
Barva cvetov oz. klasja je lahko v glavnem bele, ali pa rožnate barve, odvisno od sorte. Rastlina cveti od septembra do oktobra, včasih do novembra..
Pampaška trava je v glavnem zelo prilagodljiva bodisi na različne ambiente, kot na različna podnebja. Zelo zahtevna na sončno svetlobo. Na soncu naj bo večji del dneva. Zahteva dobra, rodovitna in propustna tla. Okrog sebe naj ima dovolj prostora.
Pampaško travo sadimo spomladi. Najbolje je, da jo kupimo s koreninsko grudo vred. Zelo važno je, da koreninsko grudo dobro namočimo preden jo posadimo. Tla moramo pred sajenjem dobro pripraviti, saj bo na istem mestu ostala veliko let. Zemljo najprej dobro zrahljamo, nato pa pripravimo večjo vdolbino. Kakovost zemlje izboljšamo tako, da ji primešamo nekaj komposta ali hlevskega gnoja. Dodamo tudi nekaj mešanih mineralnih gnojil. Pampaško travo posadimo v ustrezno globino. Vrh koreninske grude posadimo le 1 cm pod površjem zemlje. Zapolnimo z zemljo in dobro potlačimo. Po sajenju takoj zalijemo.
Rastlina je občutljiva na nizke zimske temperature. Zato jo moramo prva tri leta zaščititi pred mrazom, posebno v bolj hladnih in izpostavljenih legah. Lahko na primer dolga stebla in liste zvežemo skupaj. Nato vse skupaj zavijemo s pajče-vinastim vlaknom. Po potrebi uporabimo oporo v obliki lesenih palic. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin. Tla nad koreninami zaščitimo pred mrazom s slamo, suhim listjem, lubjem ali s kakim drugim organskim materialom. Zelo važno je tudi, da pozimi nima rastlina odvečne vlage. Zato moramo že pred sajenjem poskrbeti za pravilno drenažo. Pogostoma, posebno v zimah z nizkimi temperaturami, se listi posušijo in postanejo rjave barve. Zgodaj spomladi suhe liste pore-žemo skoraj do tal. Pri tem moramo zelo paziti, da ne po pomoti porežemo mladih novih poganjkov, ki spomladi poženejo. Pri vseh teh opravilih moramo obvezno uporabljati rokavice, da se ne bi porezali z zobčastimi robovi listov.
Ko spomladi rastlina požene nova stebla in liste, gnojimo z organskimi gnojili. Pozneje pognojimo tudi z mešanimi organskimi gnojili. Pred cvetenjem, to se pravi od avgusta naprej, gnojimo z navadnimi ali tekočimi gnojili za cvetoče okrasne rastline, da vzpodbudimo cvetenje.
Rastlino gojimo tudi v velikih vazah, ki jih postavimo na primer na sončen balkon ali teraso. Rastline v vazi moramo zalivati nekoliko več, kot tiste, ki rastejo direktno v zemlji.
Pampaška trava uspeva v suhih tleh in jo zalivamo le poleti, v sušnem obdobju. Pozimi je ne zalivamo. Če so tla prevlažna ali v njih zastaja voda, cvetovi lahko odpadejo, odmre pa lahko tudi cela rastlina. Zemlja se mora od enega zalivanja do drugega posušiti. Zaliti moramo temeljito.
Rastlino občasno obrezujemo. V ta namen ji odstranimo stare in odmrle liste in stebla.
Pampaško travo razmnožujemo v glavnem z deljenjem. Izrujemo jo iz zemlje in jo razdelimo. Razmnoževanje s semenom je pa zelo malo razširjeno. Vsekakor rastline razmnožene z delitvijo veliko prej cvetijo, kot pa tiste, ki jih razmnožujemo s semeni.Klasje lahko poberemo in ga uporabljamo za okras, katerega lahko tudi pobarvamo.
Magda Šturman
NASVETI STROKOVNJAKA
Kako ustrezno gnojimo oljke
Gnojenju oljke smo že večkrat namenili svojo pozornost. Glede na pomembnost tega opravila pa se k njemu vračamo, tudi zaradi tega, da bi zanj vzbudili večje zanimanje pri oljkarjih. Gnojenje je namreč pri oljki, kot sicer pri ostalih sadnih vrstah, izredno pomembno opravilo, ki smo ga v preteklosti malo zanemarjali, češ da je oljka nezahtevna kultura. Temu seveda ni tako, ker gnojenje pogojuje rodnost in je istočasno uspešno sredstvo za zmanjševanje pojava izmenične rodnosti. Ob prenizki razpoložljivosti gnojil rastlini ne uspe ustvariti zadostnih hranilnih zalog, posledica tega pa je nizka vegetativna aktivnost rastlin, ki jo spremlja nizka rodnost. Nizki rodnosti pa sledi visoka akumulacija hranilnih snovi, obilno cvetenje, pospešena oplodnja in visoka količina plodov. Vsled tega pride do pojava izmenične rodnosti, ki ga lahko, kot smo že omenili, v dobri meri preprečimo s pravilnim gnojenjem.
Pri gnojenju upoštevajmo, da za prehrano oljčnega drevesa ne skrbijo debele osnovne korenine, ki izhajajo iz koreninskega vratu, temveč lasaste korenine, ki so predvsem na obodu drevesne krošnje ali celo izven nje. V strnjenem nasadu gnojimo zato po vsem oljč-niku, če pa drevesa rastejo posamično, gnojimo le drevesne kolobarje. Pri mladih drevesih pa gnojimo kolobar v obsegu celotne krošnje.
Hektar oljčnega nasada v času rodnosti bomo gnojili, ob srednje dobri založenosti tal in ob 15 - 20 kg pridelka na drevo, s sledečimi količinami: 100 - 130 kg dušika (N), 60 - 70 kg fosforja (P2O5), 110 - 130 kg kalija (K2O) in 60 - 70 kg žvepla (SO3). Z vsemi gnojili, izjema je le dušik, gnojimo v enem samem obroku med zimskim
mirovanjem. Če razpolagamo s hlevskim gnojem, gnojimo oljke s tem organskim gnojilom vsaka 3 leta v količini 400 - 600 q/ha. Na ta način izboljšamo tudi fizikalne lastnosti tal in aktivnost talne mikroflore.
Glede na to, da se je rodnost na rastlino močno povečala, lahko navedene odmerke posameznih gnojil, višamo pa za 20 - 30%. Statistike nam namreč potrjujejo, da se je povprečni pridelek oljk na hektar porastel v zadnjih treh desetletjih od2.000 na skoraj 3.000 kg.
Z dušičnimi gnojili gnojimo v dveh ali treh obrokih in sicer v začetku marca, ob koncu aprila in ob koncu maja - v začetku junija. Pozneje ne gnojimo več zaradi nevarnosti podaljška vegetacije in manjše odpornosti na mraz.
Upoštevajoč dejstvo, da so pri nas pogosti primeri nestrnje-nega nasada oljk, navajamo tudi okvirne odmerke za posamična drevesa.
Okvirni letni odmerki hranil v kg na rastlino so za prej omenjeno rodnost sledeči: 0,7 - 0,9 kg dušika (N); 0,25 - 0,30 kg fosfora (P2O5); 0,7 - 0,8 kg kalija (K2O) in 0,25 - 0,30 kg žvepla (SO3) ter vsaka 3 leta 80 do 100 kg hlevskega gnoja.
Lahko tudi določimo v primeru posamičnih rastlin okvirne odmerke premosorazmerne s pridelkom. Na vsakih 10 kg plodov se svetujejo sledeče količine gnojil: 0,3 - 0,4 kg dušika, 0,15 - 0,20 kg fosfora, 0,25 - 0,30 kalija ter vsake 3 leta 50 do 70 kg hlevskega gnoja. Najprimernejša gnojila za dušično gnojenje sta amonijev ali kalijev nitrat, za fosfor perfosfat - 19, za kalij pa kalijev sulfat - 50.
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
mm&2¡r

/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 5. februarja 2012 1 
17
Spremenjeni Wales terja nove prijeme za uveljavljanje jezika
Cymdeithas yr Iaith slavi 50 let delovanja
Protestna manifestacija valižanske organizacije: sit in pred trgovino, ki nima
dvojezičnih napisov
Društvo za valižanski jezik Cymdeithas yr Iaith slavi letos petdesetletnico delovanja. Vsaka organizacija mora kritično gledati na lastno obletnico in tako lahko zapišemo, da Cymdeithas yr Iaith ni rešila valižanskega jezika, o čemer priča padanje jezika v številnih skupnostih. Vendar pa je ta organizacija zelo energičen in zgodovinsko vsekakor pomemben del jezikovnega gibanja. Izzivi, pred katerimi se nahaja, so zelo veliki.
Cymdeithas je nekakšen sinonim neposredne akcije, vsaj v očeh prebivalstva. Njena vloga je bila v zgodovini Walesa zadnjega pol stoletje zelo pomembna, pa tudi njeni ljudje so se uveljavili. Eden od ministrov valižanske vlade izhaja iz te organizacije, prav tako številni deželni poslanci in visoki uradniki raznih ustanov. Kar nekateri so zaradi svoje dejavnosti okusili zapor. Nešteto učiteljev, krajevnih svetnikov, akademikov, duhovnikov novinarjev, lite-ratov in podjetnikov je v mladih letih sodelovalo s to organizacijo. Če je res, kar je rekel Maocetung, da mora revolucionar plavati med ljudmi kot riba v vodi, potem Cymdeithas izpolnjuje ta pogoj. Nastala je kot revolucionarno gibanje ljudi za ljudi.
Kljub temu to gibanje, če že nočemo trditi, da preživlja krizo, sedaj potrebuje nekakšno nadgradnjo. Cymdeithas namreč še vedno temelji na ustanovni listini iz leta 1962, ko so si ustanovitelji postavili za cilj samostojno valižansko državo. S temi aspekti se, sicer v drugi obliki, sedaj
ukvarja valižanska nacionalna stranka Plaid Cymru, ki pa ocenjuje, da je borba za valicžanski jezik edino, za kar se je vredno boriti. Tako je v dejavnost stranke prešlo nekakšno načelo, da je prizadevanje za valižanski jezik pomembnejše od prizadevanja za avtonomijo. Za gibanje, kakršno je Cymdeithas, pa je ta dvojnost pogleda nepomembna, celo škodljiva.
Z drugimi besedami, ob koncu 20. stoletja je bila razlika med organizacijo civilne družbe in politično stranko manj pomembna. Takrat ni bilo valižanskega parlamenta in tudi upanja ni bilo, da bi ga kdaj dobili. Sama Plaid Cymru je bila komaj nekaj več kot organizacija civilne družbe, saj v londonskem parlamentu ni pomenila nič. Dejansko je bila prav Plaid Cymru, torej politična stranka, ki je z gladovno stavko dosegla ustanovitev samostojne valižanske televizije S4C.
Z ustanovitvijo avtonomne regije pa se je Plaid Cymru iz lobistične organizacije prelevila v pravo stranko, celo v vladno stranko, Cymdeit-has pa je ostala organizacija civilne družbe in nadaljevala s protesti za dosego jezikovnih pravic. Takrat so celo aktivni valižanski kulturniki obtožili to organizacijo, da se noče prilagoditi novo nastalemu stanju. In tu se zopet postavlja vprašanje, ali je mogoče jezik rešiti samo v povezavi z zahtevo po samostojni državi. Demokracija je namreč že naredila prvi korak in v avtonomnem Walesu ni več potrebe po revoluciji. Cymdeithas se je prilagodila tem dejstvom tako, da je postala ustavna lobistična organizacija, ampak ta ideja privlači če-
Prva doktorska disertacija v jeziku Samijev
Na univerzi v Helsinkih je prišlo do zagovora prve doktorske disertacije v jeziku Sami. Njena avtorica je Irja Seuru-jârvi-Kari, dolgoletna aktivistka in voditeljica Samijev na Finskem.
Študija obravnava stanje Samijev kot domorodnega ljudstva ter se ukvarja z nacionalno identiteto v povezavi z vlogo, ki ga ima pri tem po eni strani jezik, po drugi strani pa čezmejno sodelovanje, saj Sa-miji živijo v štirih državah, poleg Finske še v Švedski, v Norveški in v Rusiji. Obdobje, ki ga obrttavnava avtorica, sega od leta 1972 do leta 2008.
Gibanje Samijev je nastalo v drugi polovici prejšnjega stoletja kot reakcija na asimilacijske procese. Takrat sta se začela krepiti kultura in jezik Samijev. Prišlo je tudi do prvih čezmejnih povezav, ki so privedle vprašanje Samijev na mednarodno raven, celo do neke oblike internacionalizacije. Samo vprašanje statusa domorod-nega ljudstva je preraslo na raven človekovih pravic, s katerimi se sedaj ukvarjajo na številnih mednarodnih forumih; gre torej za izrazito naddržavno vprašanje.
Študija temelji na etnografskih podatkih, ki jih je avtorica pridobila z intervjuji, vprašalniki in osebnimi kontakti z ljudmi, ki jih je vzdrževala na številnih srečanjih in drugih dogodkih. Pri svojem delu je uporabila metodologijo, ki so jo uporabljali raziskovalci v postkolo-nialnih državah ter preverjala predvsem odnose moči med raznimi dejavniki v družbi in destabilizacijo oblastvenih struktur kolonialne vrste z ozirom na različnost, po modelu, ki ga je v letu 1978 izdelal Edward W. Said v svojem delu Orientalism. Osrednji koncepti te teorije zadevajo analizo dekolonizacije, različnosti, etničnosti in identitete.
Disertacija obravnava vprašanje Samijev s treh zornih kotov: globalnega, evropskega in nordijskega.
Globalni vidik kaže, da so domo-rodni narodi po svetu oblikovali nov na-
Irja Seurujärvi-Kari
čin razumevanja domorodnosti in tudi priznavanje novih pravic. Mednarodne pogodbe so omogočile sestavo poenotenega koncepta nekaterih pravic, kot na primer pravice do samoodločbe in jezikovnih pravic, kar je Samijem omogočilo, da so na tej osnovi oblikovali svoje zahteve, ki jih postavljajo do države, v kateri živijo.
Nordijski vidik s povezovanjem kulture Samijev in pravic domorodnih ljudstev je bil zelo pomemben za uveljavljanje identitete in skupnega gibanja Samijev. V tem procesu so Samiji okrepili rabo jezika in predvsem navezalo povezave med Samiji v različnih državah. Povečala se je življenjskost skupnosti, obenem pa tudi vidnost jezika in njegova legitimnost v družbi.
Problematična pa ostaja še »evropska« dimenzija, ki je rezultat množičnega izseljevanja Samijev v razna mesta, predvsem znotraj Skandinavije, kajti v urbanih okoljih obstaja še močna diskriminacija in asimilacija napreduje, tudi zaradi pomanjkanja ustreznih zakonskih ukrepov, s katerimi bi zagotovili poučevanje jezika Samijev in njegovo rabo vsaj v omejenih okoljih.
Manjšini ob nemško-danski meji nista več zgledno zaščiteni
dalje manj ljudi. Vprašanje je, če je organizacija sposobna tega preskoka: ostaja namreč izrazito levičarska skupina, ki ima svoje korenine še vedno v protestih izpred pol stoletja, istočasno pa poudarja državljansko neposlušnost, ki je popolnoma neprimerna za kakršnokoli vplivanje na vlado. Tako postaja Cymdeithas nekakšna mešanica starega in novega načina boja in kot taka neučinkovita.
Potrebne so torej spremembe, morda celo drugačna oblika organiziranosti, ki bi nastala kot nekaj dodatnega in ne bi zamenjala organizacije s polstoletno tradicijo. V boju za jezik bo namreč vedno dovolj prostora za državljansko neposlušnost: za miroljubna zborovanja, za bojkot plačevanja naročnine na državno televizijo BBC in za druge protestne pobude. Ti protesti so zelo smiselni, še zlasti na področjih, ki niso prešli pod pristojnost valižanske vlade, kar velja na primer za državno televizijo. Vendar uničenje oddajnikov v krajih, kjer govori valižansko samo 1 odstotek prebivalstva, ni način, s katerimi lahko vplivali na valižansko in na londonsko politiko.
Cymdeithas se je namreč predvsem v začetku ukvarjala z dejanji, ki bi jih danes označili za teroristična. Med temi je bil poskus atentata na prestolonaslednika Charlesa, pri katerem je ena oseba izgubila življenje in zažiganje hiš, ki so jih Angleži kupovali v Walesu. Takrat je bila Cym-deithas zelo popularna, danes pa taki prijemi očitno ne uživajo več podpore med prebivalstvom. Časi so se spremenili in Cymdeithas se tem spremembam ni prilagodila.
Siegfried Mattlock in Bjarne Lonborg
Nemška manjšina na Danskem preživlja zelo težke čase, še zlasti zaradi krčenja pomoči, ki jo je ta manjšina prejemala iz Nemčije. Med ustanovami, ki jim grozi zaprtje, je nemški dnevnik Nordschleswiger, vendar zajema kriza tudi druge institucije, vključno s šolami. Sedaj se je za nemško manjšino v odločnem uvodniku zavzel tudi odgovorni urednik danskega dnevnika v Nemčiji Flensborg Avis Bjarne Lonborg, ki je svojemu kolegu na severni strani meje Siegfriedu Mattlocku izrekel vso solidarnost. Sicer pa se slabša tudi stanje danske manjšine v Nemčiji.
Lonborg piše, da je bilo za nemško manjšino leto 2011 naravnost porazno. Njena osrednja organizacija BDN (Bund Deutscher Nordschleswiger) je bila prisiljena odpustiti več uslužbencev in močno omejiti dejavnost, da je lahko preživela. Sedaj sicer prihaja do nekega delnega dogovora med nemško manjšino in nemško zvezno državo Schleswig - Holstein ampak nujno bi bilo, da pride do takega dogovora tudi z Berlinom.
»Nedopustno je, da od nemške manjšine zahtevajo, da ne more svoje dejavnosti načrtovati dlje kot eno leto, tako kar zadeva zaposlovanje kot tudi razne pobude. Dobro bi bilo, če bi se nemške oblasti, na deželni in na zvezni ravni, zgledovale po banski manjšinski politiki, ki jo že dolga leta označuje kontinuiteta pri financiranju, čeprav se vsako leto dogovarjajo o višini prispevka v državnem proračunu,« je zapisal Lonborg.
Po mnenju urednika danskega dnevnika bi pričakovali, da za manjšine ob nem-ško-danski meji prispevata Nemčija in Danska vsaj enako vsoto, upoštevajoč tudi dejstvo, da šteje Nemčija 80 milijonov prebivalcev, Danska pa samo 5 milijonov. Dejansko pa so sedaj danski prispevki nespremenjeni, nemški pa okrnjeni, tako da Nemčija - skupno država in dežela - prispeva samo 30 odstotkov finančnih sredstev, ki jih obe manjšini potrebujeta.
Tu Lonborg ugotavlja, da so pogoji obeh manjšin ob dansko nemški meji desetletja veljali za zgledne in so jih po vsej Evropi predstavljali kot odličen primer reševanja sporov na mejnih področjih in sodelovanja med manjšinami. Po njem so se mnogi zgledovali pri oblikovanju politik za preprečevanje diskriminacije do manjšin.
Sedaj pa je stanje najslabše vse od leta 1955, ko sta državi z meddržavnim sporazumom uredili vprašanje zaščite manjšin. Za poslabšanje je na obeh straneh kriva Nemčija, ki je po eni strani močno okrnila financiranje nemške manjšine na Danskem, dansko manjšino v Nemčiji pa je prizadela z združevanjem šol, tako da Danske šole sedaj dejansko niso več enakopravne z nemškimi šolami.
114	Nedelja, 5. februarja 2012_NEDELJSKE TEME	/
Kozaki v Furlaniji
Kvislinške enote v drugi svetovni vojni
Jože Šušmelj
™ ^ S - ■ : ' ^ 7 -i ■	^
y ofenzivi proti enotam IX. korpusa so v marcu in aprilu 1945 sodelovali tudi četniki, belogardisti in kozaki. Cilj nemške ofenzive je bil uničiti partizanske enote in si tako zaščititi hrbet ob umikanju nemške armade iz Italije. Starejši ljudje se še danes spomnijo kozakov, vojakov s krznenimi kučmami, ki so nastopali agresivno in so se jih ljudje zelo bali.
Zakaj so kozaki sploh prišli na to območje? PO bliskovitem nemškem napredovanju v Sovjetski zvezi konec leta 1941 in v začetku leta 1942 je ogromno sovjetskih vojakov prišlo v nemško ujetništvo. Nemški vojski je primanjkovalo vojakov, zato so že v začetku leta 1942 iz ujetnikov - prostovoljcev organizirali enote z okrog 250.000 vojaki, leto kasneje je bilo teh vojakov že okrog 800.000. Ti so bili vključeni v pomožne enote ver-mahta ali pa tudi v samostojne vojaške enote, ki so bile organizirane na osnovi nacionalne pripadnosti vojakov. Vprašljivo je, koliko je bila ta vključitev prostovoljna in ne izhod v sili pred lakoto in težkimi razmerami, ki so vladale v uje-tniških taboriščih. K številnemu prestopanju sovjetskih ujetnikov, zlasti pripadnikov neruskih narodov, je pripomogla tudi nemška propaganda. Po porazu pri Stalingradu in ponovni sovjetski zasedbi kavkaškega območja naj bi namreč sovjeti zaradi sodelovanja z okupatorjem kaznovali prebivalce tega območja in izgnali v Sibirijo več kot milijon ljudi, kar je med ujetniki vzbujalo strah, da se bo to zgodilo tudi njim, če pridejo v sovjetske roke.
Enote prostovoljcev so bile sestavljene predvsem iz neruskih narodov, »kavkazcev«, kot so jih imenovali (Azar-bejdžanci, Turkmenci, Tatari, Armenci, Gruzinci in drugi). Svoje enote so imeli tudi Belorusi in Ukrajinci. Bolj nezaupljivi so bili Nemci do Rusov. Šele leta 1944 so generalu Vlasovu dovolili ustanoviti » rusko osvobodilno armado«, ki je imela za cilj v Rusiji odpraviti komunizem. Za vse te enote (Osttruppen) so Nemci ustanovili posebno poveljstvo. Te enote naj bi bile tudi v pomoč nemški armadi pri preboju čez Kavkaz do Kurdistana. Hitler je te enote organiziral tudi s strateškim ciljem, da po porazu Sovjetske zveze ustanovi okrog Rusije verigo satelitskih držav pod oblastjo Nemčije. Zaradi pomanjkanja vojakov pa so bile te enote kasneje poslane na zahodno fronto: npr. turkmen-ska divizija v srednjo Italijo, mongolske enote v Francijo, ukrajinski kozaki v Normandijo, ruske enote pa so bile razpršene na različnih bojiščih. Tik pred nemško kapitulacijo je armada generala Vlasova branila Prago.
Nemška vojska je okupirala tudi kozaška območja ob Donu, Kubanu in Tereku, kjer je Hitler dal kozakom omejeno avtonomijo. Razpustili so kolhoze in vrnili zemljo kmetom ter jim priznali lokalno samoupravo. Leta 1942 so v Berlinu ustanovili tudi neuradno kozaško predstavništvo, ki se je konec marca 1944 preoblikovalo v kozaško vlado z več ministrstvi. Aktivirali so tudi carske generale in oficirje, ki so se v času oktobrske revolucije borili proti boljše-vikom in so živeli v azilu zlasti v Franciji in Jugoslaviji. Prve kozaške enote so se že junija 1942 borile v sestavu nemških enot na Donu. V avgustu 1943 so Nemci razpolagali že s kozaško divizijo, ki so jo sestavljali trije konjeniški regimenti in regiment artilerije. To divizijo so oktobra 1943 poslali v Jugoslavijo.
Z umikom nemške armade z območja Kavkaza so tej sledili tudi kozaki. V Belorusiji so kozaki organizirali 11 regimentov in vsak je štel po 1200 mož. Ti so se iz Belorusije najprej umaknili v Ukrajino, nato na Poljsko, kjer so jeseni 1944 nekatere njihove enote sodelovale pri zadušitvi varšavske vstaje.
Napadi partizanskih enot IX. korpusa in italijanskih partizanskih enot na železniške in cestne komunikacije v Fur-laniji- Julijski krajini in na slovenskem ozemlju, ki so bile strateškega pomena za oskrbovanje nemške armade v Italiji, vznemirjali nemški vrhovni štab. Za zavarovanje komunikacij je bilo potrebno uničiti partizanske sile in tako zavarovati hrbet nemški armadi v Italiji. Ker nemška vojska ni imela na razpolago dovolj vojakov, so za boj proti partizanom izbrali kozake, ki naj bi se »trajno, do končne zmage, naselili na območju Furlanije-Julijske krajine.« Tu naj bi ustanovili svojo »državo«- Kozaško deželo v Severni Italiji (Kosakenland in
Norditalien). Z dokumentom, ki ga je 10. novembra 1943 sprejela nemška vlada (podpisal ga je feldmaršal in minister Keitel), se je ta kozakom med ostalim zavezala, »da bo nemška vlada, če jim vojaške okoliščine ne bodo dovoljevale vrnitve na njihovo ozemlje, dala pod zaščito firerja na razpolago ozemlje v Zahodni Evropi in vse drugo, kar je potrebno za njihovo eksistenco.« Ta načelni dokument so v juniju 1944 konkretizirali s sporazumom med komandantom SS v Trstu Globocnikom in kozaškim generalom Domanovom. Nacisti so ocenili, da je območje severne Fur-lanije z ravnino in hribovitim svetom podobno kozaški pokrajini, ki naj bi kozakom tudi psihološko odgovarjalo in postalo njihova druga domovina. Glavni namen pa je bil, da na tem upornem območju dobijo zanesljivega zaveznika in da kozaki očistijo ozemlje, ki so ga osvobodile italijanske partizanske enote in enote IX. korpusa. V tem sporazumu nalaga nemška oblast kozaškim enotam »boj proti partizanskim bandam« in obrambo komunikacij, ki povezujejo to območje z rajhom. Nemci so jim tudi obljubili, da se bodo po ponovni osvojitvi Kavkaza vrnili na svoje domove in da jim bodo omogočili, da organizirajo široko avtonomijo. 1
V dokumentu so tudi zapisali, »da bodo prebivalci furlanskih vasi, ki so politično nezanesljivi, pregnani iz svojih hiš in te bodo zasedli kozaki, posebno tisti iz donske armade. Iz vasi, ki so bile določene kozakom z območja Kubana, Tereka in iz Sevastopola, pa prebivalci ne bi bili izseljeni iz svojih hiš, pač pa morajo dati na razpolago prostore kozaški vojski.«
Prvi transporti kozakov in Kav-kazcev iz Poljske, s tisoči konj in vozov, so z vlaki prišli v Furlanijo-Julijsko krajino 20. julija 1944. Izkrcali so se na železniških postajah v Karniji in v Ponte-bi. Za prevoz kozakov je bilo potrebnih
okrog 50 kompozicij vlakov, ki so pripeljale vojake, njihove družine, orožje, prtljago, vozove, konje, kamele. Pripeljali so tudi njihovo banko v blindiranih omarah, tiskarno in tudi stare carske zastave kozaške armade.
Zasedli so območje Gornje Furla-nije in Karnije, kasneje pa tudi druge kraje. Glavna garnizona sta bila v Gemoni in Osoppu, vojaški in politični sedež pa v Tolmezzu. Vrhovni komandant (ataman) je bil general Krasnov, ki je bil v času oktobrske revolucije eden izmed vodij proti -boljševiških sil in sodelavec ruskega predsednika Kerenskega. Višji oficirji, med njimi 40 generalov, so bili večinoma iz carskih časov. V Rusiji so se borili proti boljševikom in po porazu emigrirali na zahod, zlasti v Jugoslavijo in Francijo. V novembru 1944 je prišla nova skupina kozakov, ki je sodelovala v Varšavi pri zadušitvi vstaje. V Furlanijo-Julijsko krajino je prišlo okrog 22.000 kozakov, od teh je bilo 9.000 vojakov, 4.000 starejših, 4.000 družinskih članov in 3.000 otrok. Poleg kozakov, ki so bili pravoslavne vere, so bili vojaško posebej organizirani Kavkaz-ci, ki so bili muslimanske vere. Teh je bilo na tem območju okrog 5000 vojakov in 2000 civilistov. Iz teh enot so bili pogosti prebegi v partizane.
Na italijanskem bojišču se je proti zaveznikom borila tud turkmenska divizija, ki je štela okrog 12.000 mož. Del teh enot je bil spomladi leta 1944 premeščen v Furlanijo-Julijsko krajino z nalogo, da se borijo proti partizanskim enotam. Partizani so jih imenovali »mongoli«. Na tem območju je delovala tudi gruzinska legija z okrog 1000 možmi.
Iz garnizij v Osoppu in Gemoni so se širili v razne kraje v Furlaniji in na slovensko ozemlje. Ustanovili so okrog 44 postojank, med njimi v Gorici, Kojskem, Kobaridu, na Učji, Zagi in v Kranjski gori. Tako je v Gorico prišlo okrog 500 don-skih kozakov. Oborožitev kozakov je bi-
la raznovrstna. Veliko so imeli sovjetskega orožja, pa tudi orožja, ki so ga Nemci zaplenili različnim vojskam.2
Pričeli so uresničevati sporazum. V sodelovanju s fašisti so izselili vaščane iz vasi Alesso in okolice (občina Trasaghis) in vanjo naselili okrog 7.300 kozakov, predvsem družine z otroci, invalide in starejše ljudi. Med njimi so bile tudi kozaške družine, ki so prišle iz Jugoslavije, med njimi tudi iz Celja in Maribora. Ti so po zmagi boljševikov v Rusiji emi-grirali na zahod in veliko jih je našlo zatočišče v Jugoslaviji. Tudi civilni begunci so razpolagali s konji, vozovi in kočijami. Kozaki so vasem, v katerih so se naselili, spremenili imena in jih poimenovali po svojih krajih iz domovine. Vso oblast in življenje so organizirali tako, kot da bo tu njihova stalna domovina.
Mesto Tolmezzo so spremenili v kozaško prestolnico. Bilo je polno vojakov, v njem pa so bile tudi številne civilne ustanove in uradi. Poleg glavne komande, ki je imela sedež v Tolmezzu, so tu organizirali tudi bolnišnico s kozaškim osebjem. Imeli so tudi svoje gledališče, baletno šolo in baletno skupino, orkester in muzej. Delovalo je tudi vojaško in civilno sodišče. Za otroke so organizirali osemletno šolo in tehnično šolo. Imeli so svoje brivnice in bare, v trgovinah so prodajali kozaško blago, knjige, ikone in spominke iz Rusije. Zavzeli so tudi neko katoliško cerkev, jo spremenili v pravoslavno in jo okrasili z ikonami, ki so jih prinesli s seboj. V njej so maševali pravoslavni popi. Delovala je tudi tiskarna, ki je tiskala razne publikacije v cirilici. Tiskali so časopisa »Kazackaja zemlja« (za kozake) in »Severnokavkazec« (za Kavkazce), ki sta izhajala načeloma dvakrat tedensko, ter drugo propagandno gradivo.
Kozaki so grobo nastopali proti prebivalcem. Ropali so po hišah v okoliških vaseh, zlasti pšenico in koruzo, govedo in prašiče. Kradli so tudi seno,
-/
ki so ga potrebovali za prehrano številnih konj. Veliko je bilo posilstev. Imeli so posebno manijo po kraji ročnih ur, ki so si jih drugo ob drugi zapenjali na roke. Domačini so se na tem območju lahko gibali le s posebnimi prepustnicami, ki jih je izdajala kozaška komanda. Gibanje in dogajanje na terenu je kontrolirala kozaška policija. Imeli so organizirano tudi obveščevalno in kon-traobveščevalno službo.
Tudi v Čedadu in v več krajih v Slovenski Benečiji ter v Gorici so organizirali svoje baze, od koder so bili pogosti izpadi na osvobojeno ozemlje, saj so hoteli uresničiti strateški cilj -uničenje partizanskih enot. Italijanski partizani in Briško-beneški odred so jih stalno napadali. Briško-beneški odred se je z njimi spopadel tudi v bližini Barda in pri Tarčentu, kjer jim je povzročil velike izgube.
Konec marca 1945 je bila donska pehotna brigada razporejena med Gradiščem ob Soči in Tolminom. Ta je v nemški ofenzivi v marcu in aprilu 1945 sodelovala v bojih proti enotam IX. korpusa na Trnovski planoti. Na severu je regiment konjenice deloval na območju Beneške Slovenije, vse do Kobarida in Bovca. Na tem območju je imel postojanke v vseh večjih krajih. Na območju Kobarida in Bovca pa so bili tem enotam dodeljeni še turkmenski oddelki.
Ko se je zavezniška armada bližala Furlaniji-Julijski krajini, so se kozaki konec aprila 1945 odločili za umik na Koroško. Tam naj bi skupaj s kozaki, ki so se umikali iz Jugoslavije, in hrvaškimi ustaši organizirali novo obrambno linijo. Gojili so varljivo upanje, da jih zavezniki ne bodo razorožili in da bo prišlo do spopada zahodnih zaveznikov s Sovjetsko zvezo. V Avstrijo se je umikalo okrog 40.000 vojakov in civilistov, od teh je bila polovica vojakov, večinoma kozakov. Vsa ta množica ljudi je razpolagala z okrog 15.000 konji in 50 kamelami. Glavnina te množice se je umikala po dolinah Tagliamenta in Buta čez prelaz Croce Carnico v dolino Drave. Iz Soške doline so se umikali proti Čedadu. Iz Gradiške in Gorice so se, zaradi strahu pred partizanskimi napadi na cesti Krmin - Videm, umaknili proti Palma-novi in naprej proti severu. Med umikom so jih napadali partizani in zavezniško letalstvo. Bila je to nepregledna množica ljudi na natovorjenih vozovih, na konjih ali peš. Le visoki oficirji so imeli kamione ali osebne avtomobile. Na poti so po bližnjih vaseh ropali hrano in seno za konje. Vreme je bilo mrzlo in deževno, v Alpah je naletaval sneg.
V bližini Lienza so se kozaki nastanili v opuščenih barakah nemške vojske in v šotorih. Računali so, da jim bo angleška vojska nudila zaščito, vendar so bili tem le v breme in hoteli so se jih čimprej znebiti. Odvzeli so jim konje in orožje in jih zastražili. Izločili so kozaške oficirje in jih posebej internirali.
Sporazum med zavezniki na Jalti je določal, da se v matične države vrnejo vse vojaške in civilne skupine, ki so sodelovale z nacisti. Angleži so hoteli do sovjetov ostati lojalni in spoštovati ta sporazum, zato je angleška komanda 1. junija 1945 izdala ukaz o vrnitvi kozakov v SZ. Novica je med kozaki povzročila paniko. Prišlo je do množičnega bega in upora. Angleški vojaki so s silo, tudi s streljanjem, zadušili ta upor. Številnim je uspelo zbežati in se skriti v okoliških gozdovih in hribih. Veliko jih je končalo v Dravi. Nekaj jih je kasneje ujela angleška policija in jih izročila sovjetski.
Kozake so v zaprtih železniških vagonih in v spremstvu angleške policije v Judenburgu izročili sovjetom. Ti so jih deportirali v Sibirijo in jih kot izdajalce obsodili na dolgoletne zaporne kazni. Glavne vodje kozakov, med njimi atamana Krasnova in generala Do-manova, so leta 1947 na sodišču v Moskvi obsodili na smrt. V SZ so iz Koroške deportirali okrog 35.000 kozakov in okrog 7.000 Kavkazcev.
Enako je ravnala tudi ameriška vojska. Turkmenisko divizijo in ruske enote, ki so sodelovale z nacisti in so jih zajeli v severni Italiji, so najprej zbrali v taborišču v Modeni, nato pa so jih odpeljali v Taranto in od tam z ladjami v SZ. Tudi komandanta »ruske osvobodilne armade« generala Vlasova in del njegove armade je ameriška vojska zajela v Pragi in jih izročila sovjetom. Vlasova in njegove generale so sovjetske oblasti avgusta 1946 obsodile na smrt in usmrtile. Podobno se je zgodilo tudi z vsemi drugimi enotami z območja Sovjetske zveze, ki so jih zajeli zavezniki.
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Štirinajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. 2/VI
LETOŠNJA PRIREDITEV »GLASBENIKI OB DNEVU KULTURE«
Poklon L.M. Škerjancu
in nove skladbe domačih ustvarjalcev
Letošnji »Prešernov koncert« učencev Glasbene matice ob dnevu slovenske kulture bo edinstveni iz več razlogov. Lucijan Marija Škerjanc bo vezna nit programa, saj bodo učenci in profesorji na ta način počastili novo povezavo s skladatelju posvečeno Fundacijo, ki bo na tej proslavi obdarila sodelujoče učence s knjigami in cd-ji, da bi sporočilo dneva kulture spodbudilo tudi njihovo željo po spoznavanju velikih mojstrov slovenske umetnosti. Predstavnica fundacije Tatjana Kralj bo osebno izročila nastopajočim podarjeno gradivo.
Poleg priložnostnega posvetila bosta program koncerta obogatili tudi dve krstni izvedbi skladb docentk Petre Grassi in Andrejke Možina; vrednotenje ustvarjalnosti učencev in profesorjev bo ob prazniku slovenske kulture pridobilo dodatno vrednost kot spodbudni odraz živosti umetniškega potenciala ustanove. Prvič bodo na tem koncertu zaigrale tudi citre, ki so postale nov učni predmet od začetka letošnjega šolskega leta.
Ob omenjenih novostih pa bo tematski koncert ohranil svoje osnovne značilnosti in sicer programsko usmeritev s skladbami slovenskih avtorjev ter povezovalni značaj z nastopi učencev iz vseh sedežev šole. Tudi tokrat bodo namreč zaigrali predstavniki goriške in špetrske Glasbene matice. Nespremenjena bo tudi lokacija in sicer prvi sedež Glasbene matice, Narodni dom v Trstu, kjer se bo koncert odvijal v petek, 10. februarja s pričetkom ob 18. uri.
Glasbena matica bo aktivno prisotna tudi na osrednji počastitvi Dneva slovenske kulture. Proslavo, ki se bo odvijala v Čedadu, bo sooblikoval namreč tudi harmonikarski orkester Synthesis 4, ki je s svojo zgodovino in dosežki eden od stebrov na področju delovanja šolskih skupin.
Skladateljeva nečakinja na obisku
Fundacija Lucijana Marije Šker-janca, ki bo namenila učencem Glasbene matice poseben dar ob dnevu slovenske kulture, je institucija, ki združuje znamenite kulturnike iz vseh krajev Slovenije v znamenju vrednotenja umetnosti priznanega akademika in ohranitve njegove dediščine. Skladateljev sin Noel Škerjanc, Tone Pavček, Milivoj Šurbek, Irena Baar spadajo med ustanovitelje in častne člane, ki so leta 1999 postavili osnove Fundacije, ki je dejansko začela delovati ob skladateljevi stoletnici rojstva. Glasbenik »širokih razgledov, šolan v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Parizu in Ba-slu« se je rodil leta 1900, ob zori stoletja, v katerem se je uveljavil kot skladatelj, pe-
dagog, pianist, dirigent, glasbeni pisec, upravnik Slovenske Filharmonije in rektor Akademije za glasbo.
Predsednik njemu posvečene Fundacije je danes Patrick Greblo, odgovorna zafinančne zadeve in zunanje stike pa Tatjana Kralj, hči priznanega slikarja Toneta in članica družine umetnikov, saj je tudi žena skladatelja Sama Vremšaka, mati preminule pevke Irene Baar in nečakinja Lucijana Marije Škerjanca. Gospa Kralj bo na dan proslave Glasbeniki ob dnevu kulture v Narodnem domu v Trstu, kjer bo podelila učencem publikacije in drugo gradivo, ki ga je Fundacija izdala v zadnjih letih:
Glasbeni matici smo podarili biografske knjige, antologije samospevov in druge publikacije, ki jih je Fundacija založila. Ponosna sem predvsem, da lahko predstavimo sadove velikega projekta, ki
Ignacij Ota na Glasbeni matici
Ignacij Ota na Glasbeni matici leta 1956
Ignacij Ota ni bil samo priljubljen zborovodja in skladatelj, saj je s svojo ustvarjalnostjo zaznamoval tudi zgodovino Glasbene matice, kjer je začel poučevati v času povojnega preroda ustanove. Po diplomi iz kontrabasa na Srednji glasbeni šoli pri Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 dobil zaposlitev na Glasbeni matici kot honorarni učitelj klavirja in harmonike na podružnicah v Boljuncu in v Trebčah. Šola mu je leta 1960 poverila še vodstvo nove podružnice na Proseku-Kontovelu, kjer so se učenci kmalu začeli odlikovati z odličnimi študijskimi dosežki. Ota je sodeloval tudi v okviru izmenjave z beograjsko Akademijo za glasbo, ko je leta 1963 vodil orkester šole, soliste in moški zbor na enem od najobsežnejših gostovanj v zgodovini ustanove. Ota se je zapisal v zgodovino slovenske glasbene šo-
le kot pedagog, dirigent, a tudi kot skladatelj, saj so učenci, večkrat izvedli njegove skladbe na koncertih in akademijah. Vredna omembe je predvsem krstna izvedba kantate Moji zemlji, ki jo je vodil kolega Oskar Kjuder.
17. februarja ob 18.30 se bo šola spomnila svojega zaslužnega pedagoga z enim od predstavitvenih večerov biografske knjige »Ignacij Ota. Življenje darovano glasbi«, ki jo je Boris Pangerc napisal, uredil in izdal pri koprski založbi Fontana. Predstavitev ob prisotnosti avtorja bodo obogatili nastopi mešanega zbora Jacobus Gallus in komorne skupine harmonik s skladbami Ignacija Ote. Dogodek bo spremljala potujoča razstava skladateljeve hčere Damijane, ki prikazuje življenje in delo tržaškega glasbenika s fotografijami in dokumenti.
Zgoraj: člani orkestra Glasbene matice v Trstu leta 1919 na terasi Narodnega doma; desno: Lucijan Marija Škerjanc leta 1925
smo ga prevzeli od moje hčere in izpeljali do konca po dvanajstih letih zbiranja in urejevanja razpršenega gradiva. Naklada vseh naših publikacij je omejena, saj nam je realizacija načrtov pomembnejša od števila izdanih izvodov. Želela sem posredovati naše publikacije učencem in članom Glasbene matice, ker je vzpostavljanje stikov z zamejskimi Slovenci eden od naših ustanovnih ciljev.
Fundacija ima bogato založniško dejavnost, saj od ustanovitve skrbi za širitev skladateljeve dediščine s knjigami, notnimi zbirkami in cd-ji.
Ukvarjamo se z velikim kulturnim bogastvom, ki je vredno preskromne pozornosti v prenasičenem slovenskem kulturnem okolju. Sredi sedanje hiper-produkcije imajo avtorji iz bližnje preteklosti vedno bolj omejen prostor. Njihove skladbe se zlahka izgubijo, saj takrat ni bilo fotokopirnih strojev, niti velikih naklad. Najbolj ogrožena je ravno komorna glasba, na primer samospevi, nad katerimi je bil Škerjanc na poseben način ponosen. Bili so njegova mladostna ljubezen. Rokopisi so razgubljeni vsepovsod, zato je naše delo postalo še bolj zahtevno. Samospeve na različnih težavnostnih stopnjah smo izdali v dveh cd-jih z uglasbitvami slovenskih pesmi in tujih pesmi v slovenskih prevodih. Zbrali smo celotni opus Škerjančevih samospevov, vključno z redkostmi.
Kako se spominjate znamenitega skladatelja, s katerim ste v zelo tesnem sorodstvu?
Skladatelj je bil moj stric, zame pa je bil kot drugi oče. Obogatil je mojo mladost, saj je imel izreden posluh za mladino. Škerjanc je globoko spoštoval otroke in občudoval njihovo senzibilnost, zato je posvečal veliko energij pedagogiki. Tudi jaz sem se veliko naučila od njega in mi je bilo zelo dragoceno, da sem imela priložnost odraščati s takim mentorjem.
NAPOVEDNIK
V	petek, 10. februarja ob 18.00 v Narodnem domu v Trstu
osrednja Prešernova proslava Gm "Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture"
V	nedeljo, 12. februarja ob 16.00 v Marijinem domu v Rojanu
Prešernova proslava v sodelovanju z ro-janskim Marijinim domom
V	petek, 17. februarja ob 18.30 v Gallusovi dvorani na sedežu šole v Trstu
Predstavitev biografije Ignacija Ote z nastopom zbora Gallus in skupine harmonikarjev
rifJ glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
20 +
Nedelja, S. februarja 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda«
- Kdor se zadnji smeje 20.30 Deželni TV dnevnik
Rai Uno
6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Variete: Easy Driver 10.00 Variete: Linea verde Or-izzonti 10.30 Variete: A Sua immagine 10.55 Sv. maša in Angelus 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in... L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in -Cosi è la vita 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.30 Nan.: Il restauratore 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Speciale Tg1 0.50 Nočni dnevnik 1.15 Rubrika: Applausi (v. G. Marzullo)
Rai Due
21.45 Nan.: Charlie's Angels 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.25 Variete: Protestantesimo
^ Rai Tre
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Nan.: Finalmente soli 10.30 Film: Pazzi a Beverly Hills (kom., ZDA, '90, r. M. Jackson, i. S. Martin) 12.45 13.40 Resnič. show: Grande Fratello 12 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: La magia dell'arcobaleno (dram., Nem., '06, r. D. Damek) 16.15 Variete: Domenica Cinque (v. F. Panicucci) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.00 Show: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Cen-toVetrine 23.30 Aktualno: Terra! 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
C/ Italia 1
7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 11.25 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: La missione dei quattro cavalieri (fant., Kan., '08, r. P. Barzman) 17.20 Film: Deep Sea 3D (dok., Kan./ZDA, '06, r. H. Hall) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean
7.00 Risanke: Cartoon Magic 9.20 Tlent show: Social King 2.0 10.10 Rubrika: Ra-gazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Rai Sport - Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS
19.15 Film: Lara Croft - Tomb Raider: La culla della vita (akc., ZDA, '03, r. J. de Bont, i. A. Jolie) 21.30 Variete: Chiambretti Sunday Show - La muzika sta cambiando 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.35 Variete: Pokerlmania
^ Tele 4
7.20 Dok.: La grande vallata 8.10 Film: Due assi nella manica (kom., ZDA, '66, r. N. Panama) 10.05 Nan.: Kingdom 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik 12.20 Aktualno: Tg3 Persone 12.25 1.00 TeleCamere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. L. Annunziata) 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 17.55 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. R. Iacona) 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Show: Li-lit - In un mondo migliore (v. D. Villa) 0.50 Dnevnik in vremenska napoved
u Rete 4
7.30 Nan.: Zorro 8.40 Dok.: Arcipelago Toscano 9.10 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.0013.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Dok.: Donnavventura 15.00 Film: Il presidente -Una storia d'amore (rom., ZDA, '96, r. R. Reiner) 17.00 Film: Walker Texas Ranger: La leggenda di Cooper (pust., ZDA, '95, r. V. W. Vogel) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Funny money - Come fare i soldi senza lavorare (kom., ZDA, '96, r. D. Petrie) 23.50 Film: L'intrigo della collana (ZDA, '01, r. C. Shyer) 2.05 Nočni dnevnik
7.00 Salus Tv, Musa Tv 7.3011.30 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.0012.55 Dok.: Italia da scoprire 9.00 Variete: Mukko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 11.00 20.20 Rotocalco ADNKronos 12.001.00 Šport: Ski magazine 12.30 Dok.: Borgo Italia 13.40 Aktualno: Camper Magazine 2012 14.00 Variete: Contile Juste 14.15 Variete: A tambur battente 15.10 Film: Grand Champion (kom., ZDA, i. B. Willis) 17.15 Videomotori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.15 Musa Tv 20.30 Rotocalco ADNKronos 20.50 Dok.: Castelli e manieri 21.00 Dnevnik 21.15 Film: The visit (dram., ZDA, r. J.W. Pearlman, i. O. Babatunde) 23.10 Dnevnik 23.15 Film: Il vagabondo (It., '41, r. C. Borg-hesio, i. E. Macario)
La 7
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 10.00 Film: Bellezze sulla spiaggia (kom., It., '61, r. R. Guerrieri, E. Girolami) 11.50 Aktualno: Ti ci porto io 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il deserto dei tartari (dram., Fr./Nem./It., '76, r. V. Zurli-ni, i. J. Perrin) 17.40 Talk show: MAM-MAmia che domenica 19.00 Variete: The Show Must Go Off Domenica (v. S. Dandi-ni) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Pelham 1 2 3 - Ostaggi in metropolitana (triler, V.B./ZDA '09, r. T. Scott, i. D. Washington) 23.45 Dnevnik 0.00 Film: Cadaveri eccellenti (dram., It., '76, r. F. Rosi, i. L. Ventura) 2.20 Aktualno: Bookstore (v. A. Elkann)
poved 13.20 Noč Modrijanov 2011, 2. del (pon.) 15.15 Prvi in drugi 15.30 Alpe-Do-nava-Jadran 16.00 Dok. serija: Z Bruceom Parryjem po Amazoniji 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Slovenec leta 2011 21.40 Intervju: Marijana Sukič 22.15 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 23.10 Alpe-Dona-va-Jadran 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.05 Zrcalo tedna (pon.)
(t Slovenija 2
8.00 Skozi čas (pon.) 8.10 Globus (pon.) 8.45 Univerza (pon.) 9.10 M. Popovski: Postaja, pleše Plesna skupina Kazina 10.55 Alpsko smučanje: SP, superkombinacija (m) 11.55 Alpsko smučanje: SP, Supervele-slalom (ž) 13.20 Športni magazin 13.55 Alpsko smučanje, SP, Slalom (m) za super-kombinacijo 14.50 Londonski vrtiljak 15.20 Športni izziv 15.55 Nordijsko smučanje 18.15 Judo 19.15 Slovenci po svetu 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.50 Dok. feljton 21.20 Dok. odd.: Pariz 1919 23.00 Kratki igr. film: Obisk 23.25 Kratki igr. film: Za zaprtimi očmi 23.50 Zabavni infokanal
(t Slovenija 3
6.05 21.30 Žarišče 6.30 Evropski premislek 7.30 15.50 Svet v besedi in sliki 8.40 Kronika 9.30 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.10 18.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs1 19.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.)
Koper
13.45 Dnevni program 14.20 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest 2009 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Nedeljski športni dnevnik 23.00 Glasb. odd.: Juvanum Brass Quintett 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 0.35 Čezmejna Tv - TDD
pop Pop TV
6.30 Tv prodaja 7.00 9.55 Risane serije 9.30 Otr. zab. odd.: Tv Čira Čara 10.30 Nan.: Talenti v belem 11.20 Nan.: Razočarane gospodinje 12.10 Nan.: Dobra mačka 12.30 Film: Vizija umora (ZDA) 14.40 Kuharska serija: Kuhajmo po domače 15.05 Resn. serija: Prenovimo kopalnico 15.10 Resn. serija: Prenovimo kopalnico 15.40 Dok. serija: Preobrazba doma 16.15 Resn. serija: Ko pospravlja Kim 16.45 Film: Ko pospravlja Kim (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice
20.00 Film: Frka v bajti (ZDA) 22.00 Film: Nore in svobodne (ZDA) 0.25 Film: Ljubezenska zgodba (ZDA) 2.00 24UR, Novice 3.00 Nočna panorama
(T Slovenija 1	Kanal A
6.40 Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Risanke, risane in igrane nanizanke za otroke 9.55 Nedeljska maša 10.55 Izvir(n)i 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska na-
7.40 Tv prodaja 7.55 Nan.: Robinson Crusoe 8.55 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.20 Film: Ogenj z neba 11.00 ŠKL, mladinska oddaja 12.20 Dokler naju smrt ne loči (hum. nan.) 13.00 Nan.: Gorski re-
ševalci 13.50 Film: Woodcock (ZDA) 15.25 Film: Vse za ples 17.30 23.50 Fantastična Beekmana (resnič. serija) 18.00 Naj reklame (zab. odd.) 18.30 Norci na delu 19.05 ŠKL (mlad. odd.)
20.00 Film: Kraljestvo (ZDA) 22.10 Film: Ostre besede (ZDA) 0.20 Nan.: Terminator 1.10 Raziskovalni junaki (anim. serija) 1.40 Love Tv 3.40 Nočna ptica
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: ANA-TOMI-JA, piše Maja Gal Štromar; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Prešernova proslava v Slovenskem klubu, gostje Marko Kravos, pevka Tarcizija Kofol in kitarist Nevio Mi-klavčič; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: Giuseppe Tartini; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje: Meta Rutar, vodja Dnevnega centra za odvisnike v Novi Gorici; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fe-giz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei ven-ti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30
DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Delo vas priganja na vsakem koraku. A je že tako, da kadar si nekaj najbolj želimo, ne gre vse tako, kot bi moralo. Na tisto, kar vas jezi, nimate vpliva, zato se raje umirite in si vzemite več časa.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Delo vam že pošteno preseda, toda kar ste si zadali za cilj, boste tudi dosegli. A ker napornemu tempu še ni videti konca, poskrbite, da boste imeli dovolj počitka in z vitamini bogate hrane.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Komaj boste krpali konec z začetkom, saj vas čaka kar precej dela. Marsikateremu prepiru se boste v prihodnjih dneh lahko izognili, če se boste zavedali pravih vzrokov za slabo voljo.
RAK 22.6.-22.7.: Včasih se
«« vam zdi, kot da zvezde prav zdaj niso na vaši strani, a že v naslednjem trenutku ste polni optimizma. Pred vami so vidnejše spremembe, ki vam bodo prinesle veliko dobrega.
yLEV 23.7.-23.8.: Čeprav vse te-
(^^r če kot po maslu, se pogosto pritožujete. Prilagodite se položaju in poprimite za delo, še preden se vam bo iz rok izmuznila priložnost, da bi dokazali svoje sposobnosti.
DEVICA 24.8.-22.9.: Spre-
^^ membe na delovnem mestu so vam prinesle veliko dobrega, imajo pa tudi nekaj pomanjkljivosti. Z njimi se boste morali naučiti živeti in vam ne bodo povzročale večjih težav.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Če-
^ ^ prav je vaše življenje zadnje čase umirjeno, imate občutek, da se vam veliko dogaja. Morda ni videti od zunaj, toda v sebi postajate bolj gotovi o pravilnosti svojih odločitev.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ker
vas pogled v denarnico ne bo razveselil, se raje bolj redko odpravite po nakupih. Premostili boste kritično obdobje. V kolikor sklepate večje denarne posle, pa bodite previdni.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Upravičeno ste lahko ponosni na svoj dom. Krasita ga ljubezen in toplina, predvsem pa pošteni odnosi. Malo bi se lahko izurili še v strpnosti in prilagodljivosti drugim!
KOZOROG 22.12.-20.1.: S svojimi domislicami boste zabavali vse okoli sebe, ne pozabite pa paziti na zdravo mero! Kaj hitro vam lahko uide iz ust kakšna resnica preveč. Tedaj bo opravičilo kar na mestu!
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Zadnje čase vam je bilo kar prelepo, zato vas bodo zdaj čisto običajne vsakdanje skrbi močno obremenjevale. Takoj ko ne bo vse tako, kot si boste predstavljali, boste obupali.
RIBI 20.2.-20.3.: Zvezde vas bodo napolnjevale z energijo in vitalnostjo. Delovni urnik ne bo pretirano poln, zato je pred vami prijeten in vesel teden. Izkoristite ugodne vplive zvezd in poskrbite zase!
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, S. februarja 2012
21
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40	Čezmejna Tv: Primorska Kronika
20.20	Tv Kocka: Senjam beneške piesmi
20.30	Deželni Tv Dnevnik
20.50	Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
^ Rai Tre
21.05 Film: Operazione Valchiria (triler, ZDA, '09, r. B. Singer, i. T. Cruise, K. Brnagh) 23.10 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik vremenska napoved
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (4. februarja 2012)
Vodoravno: kriminalist, revolucionar, otip, Legnano, Nocera, nihaj, orada, Bizanc, M. O., krota, A. E., Šempolaj, tur, starka, anonim, Praga, D. S., ENEL, Anar, V. R., Roger, okarina, Tar, pek, ime, Metod, Ahil, tri, mandatar, kaporal, oris, antena, ekonom, nesloga, to, Lin, Cerera, Tanatos; na sliki: Šempolaj.
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. 8.00 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Dnevnik Focus 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Il retauratore 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.45 Aktualno: Sottovoce
6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 17.00 Film: Il commissario Cordier - Doppia vendetta (krim., Fr., '02) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Te-was Ranger
6.00 Nan.: Cuori rubati 6.20 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Aktualno: Cerimonia d'inaugurazione dell'An-no Giudiziario della Corte dei Conti 12.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squada Cinque Zero 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - indagare per conoscere (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: L'ispettore Co-liandro 1.15 Dnevnik Parlament 1.25 Aktualno: Protetantesimo
6.00 Dnevnik7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ri-dere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole
21.10 Film: L'ultima alba (akc., ZDA, '03, r. A. Fuqua, i. B. Willis, M. Bellucci) 23.45
Film: Danko (akc., ZDA, '88, r. W. Hill, i. A. Schwarzenegger)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uo-mini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hun-ziker) 21.10 Resnič. show: Grande Fratel-lo 12 (v. A. Marcuzzi)
V Italia 1
6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Cafe ristretto, sledi Camera Cafe 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Prova-ci ancora Gary
19.50 Risanka: Simpsonovi 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI -New York 23.00 Nan.: White Collar
^ Tele 4
7.00 8.30 Dnevnik 7.30 19.00 Dok.: Picco-la grande Italia 8.00 13.55 Dok.: Italia da scoprire 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Nan.: The F.B.I. 12.05 Variete: Camper Magazine 13.00 Variete: Videomotori 13.15 Dok.: Castelli e manieri 13.30 Dnevnik 14.30 Aktualno: Mukko Pallino 15.30 Dok.:
Luoghi magici della terra 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: Lora corta 20.35 Deželni dnevnik 20.55 Šport: Sportivamente 21.55 Košarka: Spider Fabriano - Pallacanestro Trieste 23.32 Nočni dnevnik 23.52 Koncert: Voci dal Ghetto
La 7
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Halifax 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 1.30 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: InnovatiON
|r Slovenija 1
6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.20 Risanke 10.40 Iz popotne torbe (pon.) 11.00 Igr. nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.30 Sprehodi v naravo 12.0015.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Slovenski magazin (pon.) 13.55 Med valovi (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Inter-ji: Marijana Sukič 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.25 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.50 Nan.: Anica 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Opus 23.35 Glasbeni večer 22.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.)
(t Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.10 Zabavni infokanal 11.00 Dobro jutro (pon.) 13.45 Dok. film: Sem cigan 15.20 Sobotno popoldne (pon.) 16.20 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 16.55 Ars 360 (pon.) 17.25 Dober dan, Koroška (pon.) 18.00 Gremo na smuči 18.30 Dok. film: Predani ljudem 18.55 23.25 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 22.00 Kamilo Mašek, Davorin Jenko: Vendar peti on ne jenja (pon.) 22.10 B. Ipavec: Teharski plemiči, posnetek opere iz Slovenskega ljudskega gledališča
Slovenija 3
6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila Tvs1 11.05 20.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 16.00 Poročila Tvs1 17.00 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.)
Koper
pop Pop TV
6.40 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.10 17.25 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.00 14.30 Nad.: Pola 9.10 Resnič. serija: Prenovimo kopalnico 9.35 Resnič. serija: Ko pospravlja Kim 10.35 Dok. serija: Preobrazba doma 12.05 Resn. serija: Čista hiša 13.00 24UR ob enih 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuharska serija) 15.25 Nad.: Eva luna 16.20 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.20 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Počitnice družine Johnson (ZDA) 21.45 24UR zvečer 22.15 Nan.: Nepremagljivi dvojec
A Kanal A
7.10 Ninja želve (sinh. ris. serija) 7.35 Svet, povečava 8.00 Norci na delu (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.00 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.25 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.50 16.20 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci (pon.) 12.50 Tv prodaja 13.20 Nan.: Vsi županovi možje 13.50 Film: Plava laguna (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: New York 18.00 19.45 Svet
20.00 Film: Črna zora (ZDA) 21.45 Nan.: Kriva pota (ZDA) 22.40 Film: Napačna žrtev (ZDA)
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak junior 15.30 Glasb. odd.: Juvanum Brass Quintett 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 23.15 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 21.00 Meridiani
-	aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.50 Čezmejna Tv - TDD
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Alenka Florenin in Romeo Gre-benšek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 22. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Osebnost Primorske, glasovanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica iz koprskega MSKC; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo ple-sat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamen-ti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40
Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.45 Koledar prireditev; 9.05, 11.00 Ime tedna; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 18.00 Tel-star; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cedera-ma; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
22 Nedelja, 5. februarja
2012
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
ALPSKO SMUČANJE - Moški smuk v Chamonixu in ženski smuk v Garmisch-Partenkirchnu
Andrej Šporn z najboljšim izidom sezone
Zmagal je Jan Hudec, pri ženskah pa Vonnova - Ferkova 15., Mazejeva šele 26.
SUPER BOWL
Kljub recesiji zelo drag spektakel
INDIANAPOLIS - Ljubitelji ameriškega nogometa bodo nocoj ob polnoči spet prišli na svoj račun. V Indianapolisu bo na sporedu finale lige NFL, v katerem se bosta pomerili moštvi New England Patriots in New York Giants. Gre za ponovitev finala iz leta 2008, v katerem so slavili Newyorčani s 17:14. Patrioti so se v finale prebili po tem, ko so redni del končali z izkupičkom 13 zmag in treh porazov, v končnici pa so nato v četrtfinalu premagali Denver Broncos, v polfinalu pa Baltimore Ravens. Bržčas največje breme na 46. Super Bowlu bo nosil podajalec New Englanda Tom Brady.
Ta velja za enega najboljših «quarterbackov» v zgodovini športa, to bo že njegov peti nastop v finalu NFL, doslej pa je slavil trikrat. Edini poraz so mu zadali prav Giants pred štirimi leti. «Vsak poraz boli. Toda moraš se pobrati in se iz teh izkušenj nekaj naučiti. Mislim, da je naše moštvo storilo prav to. Smo psihično zelo močna ekipa, kar je v takšni tekmi gotovo ena velikih odlik,» pravi Brady, ki bi se s četrtim prstanom za zmagovalca lige izenačil z vzornikom Joejem Montano in Ter-ryjem Bradshawom.
Poznavalci pravijo, da imajo Newyorčani boljšo mešanico napada in obrambe, medtem ko bi lahko patrioti - posebej če ne bo zaigral poškodovani Rob Gronkowski (a verjetno bo) - hitro zašli v preveč enodimenzionalno igro. Ob dejstvu, da obramba slednjih ne blesti, pa bi to bilo lahko tudi odločilno. Giants so v rednem delu New En-glandu tudi prizadejali zadnji poraz v sezoni (24:20).
Nekateri pravijo, da bi bilo neumno staviti proti ekipi, ki ji dirigira Brady. Ta ima na voljo številne izvrstne napadalce, na čelu z že omenjenim Gronkowskim pa Wesom Welkerjem, Aaronom Hernande-zom, «tekačem» Benjarvusom Gre-en-Ellisom ... «Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da so velikokrat odločili igralci, ki se jih sploh ni omenjalo. Tako pač je.
Nikoli ne veš, kdo bo tisti, ki bo naredil razliko,» pojasnjuje Brady, čigar moštvo je kljub vsemu v vlogi favorita.
Na drugi strani bodo čvrste branilce iz New Yorka v napadu dopolnjevali Victor Cruz, Hakeem Nicks, Mario Manningham, Ahmad Bradshaw, Brandon Jacobs in seveda podajalec Eli Manning. «Posku-šali bomo uravnotežiti igro po zraku in igro po tleh. Seveda pa bomo hitro videli, kaj bolje deluje,» pravi Manning.
Himno pred začetkom spek-takla, ki si ga bo na stadionu Lucas Oil ogledalo približno 70.000 ljudi, bo zapela Kelly Clarkson, med polčasoma pa bo navijače zabavala Madonna. Kljub vsesplošni recesiji te na Super Bowlu ni zaznati, cena polminutnega oglasa med tekmo stane 3,5 milijona dolarjev, cene vstopnic pa so tudi zasoljene, od 2200 do 14.000 dolarjev, medtem ko so za luksuzne lože vsote pri nekaj sto tisoč dolarjev. (STA)
GARMISCH-PARTENKIRC-HEN/CHAMONIX - Na najvišjo stopničko ženskega in moškega smuka sta stopila smučarka in smučar z nove celine. V nemškem Garmisch-Partenkirchnu je zmago slavila Američanka Lindsey Vonn, v francoskem Chamonixu pa je bil najhitrejši Jan Hudec, ki nastopa za Kanado.
»Odličen občutek, petdeset je lepa številka. Nisem si mislila, da jo bom kdaj dosegla. V zgornjem delu sem naredila napako, skoraj padla, vendar sem se rešila, ostali del pa je bil odličen,« je povedala Vonnova. Na 2.930 m dolgi progi Kandahar 2 (pri 22 stopinjah pod lediščem) je do devete zmage v tej zimi prišla z odličnim spodnjim delom, na katerem je za več kot pol sekunde ugnala povratnico po poškodbi Kamerjevo. Za Vonnovo je bila včerajšnja že 50. zmaga v svetovnem pokalu. Druga je bila Švicarka Nadja Kamer (+0,41), tretja pa Tina Weirather iz Liech-tensteina (+0,79). Najboljša Slovenka je bila tokrat Maruša Ferk, ki je osvojila 15. mesto (+2,15), Tina Maze pa šele 26. (+3,07). Mazejeva, ki lani na tej progi na svetovnem prvenstvu peta, je imela veliko težav z opremo: »Težave sem imela z očali, pihalo mi je prek celotne proge pod očala, ker sem imela na obrazu masko za zaščito pred mrazom. Tako nisem videla celotne proge. Veliko sem se pred tekmo ukvarjala s tem, kaj obleči in kako se zaščititi pred mrazom. Naredila pa sem napako. V nedeljo bom gotovo nastopila namesto z masko z obliži« je povedala Tina Maze. Ilka Štuhec, tretja Slovenka pa 35. (+3,65).
Sedemindvajsetletna Vonnova je v skupnem seštevku sezone 17 tekem pred koncem krepko pred vsemi; ima že 1350 točk, Mazejeva na drugem mestu jih je zbrala 868, zelo pa se je Črnjanki približala Hofl Riescheva na tretjem mestu (746).
Zmagovalec moškega smuka v Cha-monixu pa je Kanadčan Jan Hudec, ki je za 53 stotink sekunde prehitel Avstrijca Romeda Baumanna na drugem mestu. Kanadski dan v Chamonixu je dopolnil svetovni prvak Erik Guay na tretjem mestu
Andrej Šporn dosegel najboljši izid sezone
(+0,63). Najboljši Slovenec Andrej Šporn je bil deseti (+1,28), kar je njegov tretji najboljši dosežek sezone. »To je bila moja najboljša vožnja v celi sezoni. Sem v zelo dobri formi, ko se bodo poklopile še razmere, da bo ledeno na progi in bolj vlažen sneg, je možno doseči tudi stopničke,« je bil zadovoljen Šporn. Najbolši »azzurro« je bil na 15. mestu Domnik Paris. Na startu so bili še trije Slovenci Rok Perko, Boštjan Kline in Gašper Markič, ki pa so bili prepočasni za trideseterico in uvrstitve med dobitnike točk.
Danes bo v Garmisch-Partenkirch-nu še ženski superveleslalom (ob 11.55), v Chamonixu pa moška superkombinacija (ob 10.55).
ansa
Francoz Lionel Nallet in Italijan Leonardo Ghiraldini na včerajšnji tekmi v Parizu
ansa
Ragbi: Francija bolj konkretna od Italije
PARIZ - V uvodnem krogu Pokala šestih narodov je Italija izgubila proti Franciji. Končni izid je bil 30:12. »Azzurri« so se enakovredno upirali galskim petelinom, ki pa so bili bolj konkretni v fazi napada. Že po prvem delu so Francozi vodili s 15:6. Italija je skušala v drugem delu nadoknaditi zamujeno, toda gostitelji se niso pustili presenetiti. »Azzurrom« pa je nato zmanjkalo kisika in Francija je brez večjih težav dodala na lestvico prvi točki. Italija bo prihodnji konec tedna, v drugem krogu Pokala šestih narodov, na rimskem Olimpicu gostila Anglijo.
ROKOMET
V V	•
Trzacam igrali
le en polčas
Pallamano TS - Conversano 18:21 (11:8)
Pallamano TS: Modrušan (12 obramb), Zaro; Carpanese, Visintin 5, Lo Duca, Di Nardo, Sirotic 1, Pernic 2, Anici, Radojkovič 7 (4), Oveglia 1, Čermelj 2, Dapiran. Trener: Bozzola.
Conversano: Tsiliparis (18); Di Leo 3 (3), Sperti, Fantasia 1, Santilli 4, Pivetta 2, Querin 6, DAlessandro 2, Tarantino 1, Marocchi 2, Radenovic.
Izključitve: Pall. Trieste 6 min, Conversano 6 min; Rdeč karton: pomožni trener Oveglia v 55. ; 7-metrovke: Pall. Ts 4 (4), Conversano 3 (3).
Igrati le 30 minut Tržačanom ni bilo dovolj, da bi ugnali Conversano. Žal se je za varovance trenerja Bozzole tekma zaključila, ko se je končal prvi polčas. Do takrat je bila domača ekipa zelo koncentrirana, s trdo obrambo je zaustavila večino napadov gostov, ki so v tridesetih minutah dosegli le osem zadetkov. Razigran je bil tudi Modrušan, ki je na koncu polčasa že zbral 10 obramb (tem bo dodal le dve v drugi polovici srečanja). Radojkovič in soigralci so suvereno začeli, čeprav so bili v napadu večkrat prepočasni in le na trenutke so izkoriščali igro na krilih. Vendar obramba je delovala brezhibno tako da je Conversano po 24 minutah dosegel le štiri zadetke. V končnici polčasa se je razigral Visintin, ki je s štirimi zaporednimi zadetki popeljal Tržačane na +4. Odsotnosti Nadoha se v tem delu srečanja ni poznalo, slika pa se je popolnoma spremenila v nadaljevanju. Conversano je polčas začel z delnim izidom 5:0 in devet minut smo čakali na prvi zadetek domačih. Querin se je razigral, Tsiliparis je začel braniti vse kar se je braniti dalo in takrat je bila usoda belordečih že jasna. (I.F.)
Ostali izidi 14. kroga: Teramo - Noci prel., Pressano - Fasano 22:24, Ambra - Bocen 30:36, Brixen - Mezzocorona 24:19, Ancona - Bologna n.p. Vrstni red: Bocen (15) 37, Conversano 34, Pall. Trieste, Pressano, Brixen in Fasano 27, Intini Noci (13) 25, Teramo (13) 13, Ambra 12, Ancona 9, Bologna (13) 8, Mezzocorona 5. (v oklepaju št. odigranih tekem).
SMUČARSKI SKOKI
Jubilejna 40. zmaga
Schlierenzauerja
VAL DI FIEMME - Gregor Schlierenzauer (249,8 točke) je zmagovalec tekme svetovnega pokala v Val di Fiemmeju. To je za Avstrijca že njegova jubilejna 40. zmaga v svetovnem pokalu. V finalni seriji Predazza so nastopili tudi trije Slovenci, najboljši med njimi pa je bil Peter Prevc (214,4), ki je v finalu s sedmega zdrsnil na 13. mesto. Med finalisti je bil vnovič tudi Jure Šinkovec (203,5 točke), ki je zasedel 18. mesto, Dejan Judež (194,7) pa je bil 23. Prvič to zimo je brez točk svetovnega pokala ostal Robert Kranjec, ki je tekmo končal na 34. mestu, Jernej Damjan je bil 41., zunaj finala pa je obstal še Jurij Tepeš na 45. mestu.
STAVNIŠKA AFERA - Stavniške afere še ni konec. Sodeč po raziskavah tožilstva iz Cremone naj bi pri stavah sodelovalo vse več oseb, ki so bile povezane s klubi iz A-lige. Med temi sta nekdanji bolničar Barija, Angelo Iacovelli, in vratar Piacenze Mario Cassano, ki sta od včeraj za zapahi. Oba naj bi bila vpletena v prirejanje izidov tekem.
TENIS - V prvem krogu pokala Fed je Sara Errani s 6:2 in 6:3 premagala Bon-darenkovo, Francesca Schiavone pa je izgubila (1:6, 2:6) s Tsurenkovo. Izid med Italijo in Ukrajino je 1:1.
ROKOMET - Rokometašice Krima Mercatorja so v 1. krogu drugega dela lige prvakinj (skupina 2) izgubile proti romunski ekipi Oltchim Valcea s 25:31.
PORAZ ČERNICA - Odbojka, A1-li-ga: Vibo Valentia - Copra Piacenza 0:3. Matej Černic je dosegel 4 točke. 1. DOL, ženske: Luka Koper - Hit Nova Gorica 3:2; moški: Salonit - GO Volley 3:0.
KOŠARKA
A-liga najprej z ekipo več, nato z dvema manj
RIM - Odbor državne košarkarske zveze je odločil, da bo A-liga od sezone 2014/15 štela le 16 ekip, četudi bodo v prihodnji sezoni povečali število ekip, od dosedanjih 17, na 18.
A1-LIGA - Izida: Treviso - Avellino 71:72, Casale - Varese 58:64. Liga ABA: Union Olimpija - Maccabi 63:83, Krka - Ce-devita 61:74, Partizan - Zlatorog 90:50, Ci-bona - Budučnost 80:74, Radnički - Crve-na zvezda 86:90.
Ali bo Triestina igrala?
TRST - Bodo ali ne bodo igrali? To je prvo vprašanje v zvezi z današnjo (stadion dei Marmi, pričetek ob 14.30) tekmo Trie-stine. Carraro so namreč v teh dneh zajele obilne snežne padavine in temperature tudi niso najbolj primerne za igranje nogometa, tako da bo odločitev padla šele danes. Pri Triestini bi bila preložitev tekme po eni strani pozitivna, saj bi lahko vsaj nekateri igralci, ki danes niso na razpolago, okrevali. Po drugi strani pa bi bil to nov udarec za že itak prazno blagajno tržaškega kluba, ki bi se moralo v Carraro ponovno vrniti, kar bi pomenilo dodaten nepričakovan strošek. Tekmi Piacenza-Portogruaro in Lanciano-Frosinone so medtem že preložili na kasnejši datum.
Triestina se je med tednom pripravljala na tekmo v skoraj nemogočih razmerah. Mraz in veter sta prisilila trenerja Galderisija, da se je omejil na delo v telovadnici. Triestina je celo trenirala v športni dvorani pri Čarboli. V Trstu so ostali Mat-tielig, Rossetti, DAmbrosio in Thomassen. Prvi trije so poškodovani, medtem ko je športni sodnik postavnega branilca za tri kroge kaznoval. Allegretti zaradi težav z gležnjem cel teden ni treniral, a je vseeno odpotoval proti Toskani. (I.F.)
B-LIGA - Včeraj: AlbinoLeffe - Varese 1:2, Empoli - Crotone 1:1, Grosseto -Sampdoria 0:1, Juve Stabia - Livorno 1:2, Nocerina - Bari 1:1, Padova - Verona 0:0, danes Vicenza - Cittadella, druge tekme so preložili zaradi slabega vremena.
AFRIŠKI POKAL - Četrtfinala: Zambija - Sudan 3:0, Slonokoščena obala - Ekvatorialna Gvineja 3:0.
ZMAGA TRŽAČANOV - Vaterpolo, A2-liga: Bergamo - Pallanuoto TS 6:8.
/
ŠPORT
Nedelja, 5. februarja 2012
23
JADRANJE - Prijatelja in nekdanja trenerja o »zlatih« Simonu Sivitzu Košuti in Jašu Farnetiju
Kako in zakaj sta
osvojila svetovni vrh
GIOVANNA MICOL
Skupaj vse do Londona
Lani poleti sta »zlata« Čupina jadralca začela sistematično trenirati s potnicama na olimpijske igre v London Tržačanko Giovanno Micol in Rimljanko Giulio Conti ter naposled postala njuna sparring partnerja. »Zlato kolajno sta si prav gotovo zaslužila, saj sta nenazadnje zmagala z veliko prednostjo. Na pripravah sta res veliko trenirala, tudi takrat, ko naju ni bilo. SP je bil zanje zelo pomemben cilj in vesela sem, da sta tam dosegla tak uspeh,« je včeraj v eni sapi povedala Tržačanka Micol, ki je uspeh Simona in Ja-ša spremljala doma.
To pa sta naposled dosegla tudi z vajino pomočjo-
Seveda. Gre za obojestransko pomoč: tako kot nama onadva pomagata na poti na OI, sva tudi midve pripomogli k temu rezultatu. Veseli naju, da lahko skupaj treniramo. V tem obdobju sta res veliko napredovala, sta hitra, korektna ter rada sodelujeta tudi pri izmenjavi mnenj in tehničnih napotkov, kar omogoča napredek obeh posadk.
Kako bi ju opisala kot športnika?
Sta energična in to energijo tudi pozitivno prenašata na druge. Volje do dela jima ne manjka, ob vsem tem pa se tudi vedno zabavata, kar gotovo vpliva na rezultate.
Cagliari postaja postojanka obeh posadk. Trenirate tam skupaj samo na morju?
Na morju in v telovadnici, kjer sicer imamo različne programe. Ko sta se preizkusila v kickboxingu, sva se jima včasih pridružila, skupaj pa delimo tudi prosti čas.
Se bo sodelovanje nadaljevalo vse do Londona?
Z Giulio želiva, da bi bila najina sparring partnerja vse do Londona, vendar še preverjamo z zvezo, ali bo to res možno. Prav gotovo bomo skupaj trenirali do junija, želiva pa si, da bi nama julija sledila tudi na olimpijskem prizorišču.
Kdo je trenutno hitrejši?
Na državnem prvenstvu sta bila Simon in Jaš hitrejša, na treningu pa je odvisno od razmer.
Bosta Simon in Jaš prevzela v Italiji primat v razredu 470?
Sta na dobri poti, Zandona' je še pred vsemi, pa vendar sta že na SP v Perthu dokazala, da ga lahko premagata. Prav rezultat v Avstraliji je bil po mojem mnenju res dober. Preskok med člane je sicer velik, pa vendar mislim, da imata vse značilnosti, da uspeta tudi tam Potrebujeta pa še veliko ur treninga.
Za konec: ali se mogoče spomnite kake zanimive anekdote?
Naj povem le to, da sta se Simon in Jaš v Cagliariju zelo navdušila za jadralno desko, tako da sta velikokrat po našem treningu hitro pripravila desko in odšla spet v vodo. Jasno je, da jima je morje posebno všeč. (V.S.)
Naslov svetovnih mladinskih prvakov sta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti proslavila s šampanjcem
Zlata kolajna Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija na mladinskem svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 ni iz trte izvit. Že kot mlada jadralca sta v otroškem razredu optimist segla po visokih uvrstitvah na evropski in svetovni ravni. Skratka, perspektivna sta bila že od samega začetku. Tako potrjuje tudi njun prvi trener Matija Spinazzola, ki ju je leta 1999 po opravljenem poletnem tečaju sprejel v tekmovalno skupino: »Treningov se nista nikoli otepala, volje jima ni nikoli zmanjkalo, vedno sta hotela tudi preizkusiti kaj novega. Značajsko jim danes ni nihče podoben,« je pojasnil Spinazzola, ki ju je vodil štiri sezone. Njune nastope na Novi Zelandiji je spremljal vsak dan, po spletnih straneh in po spletnem kotičku na facebooku. Spinazzola, ki pri Čupi še vodi optimiste, ni dvomil, da bosta Simon in Jaš v jadranju uspešna, pa vendar ni verjel, da bosta tako vztrajna in da se bosta zavihtela na sam svetovni vrh. »Popolnoma se strinjam z njunim trenerjem Matjažem Antona-zem, ki pravi, da so rezultati sad trdega dela. Zadnji meseci so bili za Simona in Ja-ša res naporni.«
Pot Simona in Jaša se je nato nadaljevala pod vodstvom trenerja Maurizia Ben-čiča, ki ju je treniral vse do prestopa v dvosed420. Nastope bivših varovancev je spremljal tudi trener iz Izole, ki verjame, da sta bila na nastop odlično pripravljena: »Saj sicer ne bi zmagala; res pa je, da bo med člansko konkurenco težje.« Benčič, ki še danes trenira mlade jadralce, ju je spremljal na prvih mednarodnih nastopih v razredu optimist: »Že takrat sta dokazovala, da sta perspektivna. Od vedno sta bila tudi disciplinirana: vedela sta, da morata biti uspešna tudi v šoli, na treningih pa sta vedno dala vse od sebe. Takih otrok je danes vedno manj. Po tej poti pa hodita naprej, kar je tudi pravilno.«
Ob uspehih (in padcih) pa ne gre brez prijateljev. Eden od teh je Martin Žužek, ki ju vedno bodri: »Vsako jutro pred odhodom na fakulteto sem se z njima pogovarjal. Prve dni sta mi nekoliko zaskrbljeno pripovedovala o jadrnici, zato sem ju vsekakor skušal pomiriti in poudarjal, da bo vsekakor šlo tako, kot sta si zaželela. Letos sta res veliko trenirala in v jadranje tudi veliko vložila. Zelo sem vesel tega uspeha in jima želim še mnogo takih,« je povedal Martin, ki ju že nestrpno čaka. V otroških letih je s Simonom in Jašem tudi jadral v razredu optimist: »Odločna sta, na re-gatah pa vedno zelo koncentrirana. Predvsem s Simonom sem zelo povezan: že na višji srednji šoli sva bila sošolca, oba pa sva nato izbrala fakulteto za arhitekturo. Ker je velikokrat odsoten, mu rade volje dam zapiske - nazadnje ko je bil na SP v Pert-hu, pa mi je nalogo poslal po mailu in sem jo zanj oddal profesorju. Skratka, pomagam mu. Res pa je, da ko je čas za žurko, se mi vedno pridružita. Nekoč je bil za to prvi vedno Simon, zdaj pa sta si vlogi skorajda zamenjala.«
Nekoč izključno nasprotnika, nato sparring partnerja in tačas zelo dobra prijatelja sta tudi slovenska jadralca Mitja Mikulin in Sebastjan Prinčič, ki prav tako tekmujeta v olimpijskem razredu 470: »Zadovoljen sem za njun uspeh,« je potrdil tudi Mitja »Mičo«, 22 let iz Izole: »Navijal sem z njimi do konca. Sta fajn fanta, borita se vedno do konca, znata pa se tudi sprostiti in se zabavati,« ju je opisal. »Že na optimistu sta bila dobra, vedno sta imela tudi svojega trenerja, midva pa sva bolj ali manj samostojna in sva se uveljavila šele v razredu 470. Vsekakor pa, če se meriva z njima, pomeni, da sva dobra tudi midva,« je zaključil Mikulin, s katerim Simon in Jaš rada žurata. Že na Novi Zelandiji sta Čupina jadralca načrtovala s slovenskim jadralcema pustno žurko, ko bo tudi Jaš praznoval 21 let.
Veronika Sossa
Matija Spinazzola
Maurizio Benčič
Martin Žužek
Mitja Mikulin
ALPSKO SMUČANJE - Druga tekma Primorskega pokala na Cerknem
Nagajala veter in mraz
□ Obvestila
SPDTprireja v nedeljo, 12. in v nedeljo, 26. februarja, avtobusna smučarska izleta na Osojščico (Gerlitzen). Informacije in prijave dobite na tel. št. 339-5000317 in na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. SK DEVIN prireja tekmo kekec na smučeh, namenjeno vsem tečajnikom smučanja in deskanja zamejskih društev. Tekma bo v nedeljo, 12. februarja 2012 na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja do petka 10. februarja na info@skdevin.it ali na 340 2232538.
www.primorski.eu1
Pravo zimsko vreme seveda ni zaustavilo številnih rekreativnih smučarjev, ki se udeležujejo tekem Primorskega smučarskega pokala. Na Cerknem je SK Ka-lič Postojna organiziral drugo tekmo, ki je veljala za 4. Miškotov pokal. Tekmovanje je steklo brez zastojev, proga Brdo je bila zelo dobro pripravljena, vsem smučarjem pa je nagajal veter: »Nekatere je kar izmikal iz prave linije,« je pojasnil načelnik smučarske komisije Ennio Bogatez. Organizatorji so bili s potekom tekmovanja zadovoljni, manj pa z udeležbo. Na veleslalom se je prijavilo 239 tekmovalcev, kar 68 pa se jih naposled ni predstavilo na startu - največji osip je bil pri najmlajših: »Mrzlo je bilo, pa vendar je zima in sneg sodi v smučanje,« je bil razočaran predsednik Kalič-Postojne Peter Čigon.
Tokrat so se na tekmovanju nasto-
pili izključno tekmovalci ŠD Mladina in SK Devina.
Najboljši absolutni čas je med moškimi dosegel mladinec Miha Sirk (Gorica), med ženskami pa naraščajnica Nina Jan (Matajur). Med 12 klubi je prvo mesto na društveni lestvici osvojil SK Idrija, na mladinski pa SK Kalič Postojna.
171
tekmovalcev je startalo na drugi tekmi Primorskega pokala, 85 manj kot na prvi tekmi v kraju Forni di Sopra.
Izidi
Superbaby ženske: 1. Žana Abram (Kalič) 38,18 superbaby moški: 1. Val Celestina (Kras) 36, 66 baby ženske:1. Manja Leban (Idrija) 30,15 baby moški: 1. Nace Gnezda (Idrija) 30,69; miške: Raisa Leskovec (Kalič) 49,30; miški: 1. Alen Jurca (Pivka) 47,53; deklice: 1. Mineja Leban (Idrija) 47,79; dečki: 1. Tilen Vibergar (Kalič) 46,54; naraščajnice: 1. Nina Jan (Matajur) 45,37 naraščajniki: 1. Andraž Kobal (Kanin) 46,24 mladinke: Lucija Jug (Matajur) 47,40; mladinci: Miha Sirk (Gorica) 42,49; članice: 1. Stella Simič (Kalič) 53,06; člani: Rudi Istenič (Idrija) 44,15; starejše članice: Nina Hvala (Idrija) 48,24; starejši člani: Aljoša Gorjan (Gorica) 43,60; dame: 1. Eva Suštaršič (Pivka) 52,25; superdame: 1. Liljana Mavri (Gorica) 55,28; amaterji: 1. Samuel Borovinšek (Idrija) 42,66; veterani: 1. Marko Velikonja (Gorica) 43,87; super veterani A: 1. Lojze Faletič (Gorica) 49,36; super veterani B: 1. Slavko Svetlič (Idrija) 52,61. Društvena lestvica: 1. Idrija 6177 točk, 2. SK Kalič 5507, 3. SK Gorica 3358; mladinska lestvica: 1. Kalič 3445.
PETER BRUMEN
Jaš s trenigna na tekmo, Simon pa se je opravičil
Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija v otroških letih ni povezovalo izključno jadranje, ampak tudi košarka. Jaš je bil sicer vztrajnejši in igral košarko od 6. do 15. leta (pri Kontovelu in Jadranu), Simon pa dve sezoni (2003 in 2004, pred tem je bil nogometaš). Oba svetovna prvaka se zato dobro spominja tudi njun košarkarski trener Peter Brumen. »Ne glede na ta naslov, lahko o Jašu, ki sem ga najdlje treniral, povem samo najboljše. Takrat ko sem ga treniral, je bil v velikih težavah, saj je enako imel rad jadranje kot tudi košarko. Njegov oče mi je povedal, da je pod posteljo vedno košarkarsko žogo.«
Kaj pa Simon?
Ko sem sprejel njuno vadbeno skupino, je Simon po 14 dneh stopil k meni in mi povedal, da se opravičuje, ker bo prenehal trenirati, saj se v večji meri ukvarja z jadranjem in ve, da ne bo nikoli zrastel. K meni je pristopil sam, brez staršev, kar sem zelo cenil.
Jaš pa je še nadaljeval?
Tako. Bil je daleč najboljši atlet v skupini. Košarkarska ekipa je bila zaradi njegovih jadralnih treningov večkrat po krivem prikrajšana. Daleč od tega pa, da bi ga kritizirali, nasprotno: spoštovali smo njegovo vztrajnost na obeh tirih, pri jadranju in košarki. Zdaj sem navdušen nad tem, kar dosega v zadnjih štirih letih.
Jaša še kdaj srečate?
Srečujem ga in navdušen sem, ko opažam, da se ni nič spremenil. Prijeten fant je s pravo mero zgovornosti, spoštovanja in samozavesti.
Je bil Jaš dober košarkar?
Zelo dober, on in Niko Sos-si sta bila nosilca igre, Niko je bil organizator igre, Jaš, ki je nizke rasti, pa je bil izredno hiter, eksploziven in imel dober timing -točno je vedel, kaj kdaj narediti.
Ali ste ga kdaj tudi skušali
prepričati, da bi raje ostal pri košarki?
Včasih smo mu rekli, naj ne gre na regato in pride na tekmo. Včasih pa se je tudi zgodilo, da je ob nedeljah zjutraj navsezgodaj treniral, oče pa ga je nato pripeljal na tekmo ob 11.00, ker je tako hotel Jaš. Po treningu na morju je skratka hotel še igrati tekmo z ekipo. (V.S.)
JADRANJE - Optimist
Marzo Magno (Sirena) in Starc na zvezni trening
Jadralec tržaškega pomorskega kluba Sirena Peter Marzo Magno je bil vpoklican na treninge italijanske jadralne zveze v Genovo v razredu optimist.
Treningi so namenjeni mladim krmarjem, ki sodijo po mnenju zveze med najperspektivnejše jadralce letnikov 1999 in 2000 v severni Italiji, ter naj bi bili zanimivi za državno reprezentanco.
Iz dežele Furlanije Julijske krajine so vpoklicali štiri jadralce, med katerimi tudi Slovenca Nicolasa Starca, ki je član jadralnega društva Barcola-Gri-gnano (SVBG). Peter Marzo Magno, ki ga trenira Robert De Lucia, bo v Genovi treniral od 23. do 26. februarja.
24
Nedelja, 5. februarja 2012
ŠPORT
/
ODBOJKA - Dodatni tekmi po prvem delu v ženski in moški deželni C-ligi
Zalet C in Soča le v skupini za obstanek
KOŠARKA
Jadran bo igral, ostali ne
Deželna košarkarska zveza FIP je včeraj dopoldne objavila sporočilo o prekinitvi nekaterih tekem deželnega prvenstva C-Iige. Med temi je bila tudi sinočnja tekma Brega v Dolini proti Ronkam in današnja tekma Bora v gosteh proti ekipi Roraigrande. Poleg teh dveh tekem niso igrali še tekme Venezia GiuIia - San Daniele. Popoldne, Ie nekaj ur pred začetkom nekaterih tekem (Kontovel bi bil moral včeraj igrati v Gorici ob 18.30), pa so predstavniki zveze obvestiIi še odbornike nekaterih kIubov v D-Iigi, da so včerajšnje tekme zaradi sIabih vremenskih napovedi in razmer premestiIi na kasnejši datum.
Za prekinitev prvenstev se je odIočiIa tudi tržaška pokrajinska zveza, ki je na kasnejši datum premestiIa vse tekme tržaške skupine promocijske Iige ter mIadinska pokrajinska prvenstva. Včeraj niso igraIi niti tekme v deželnem prvenstvu U15 v Krminu med Jadranom A in domačo Albo.
V državni diviziji C bo Jadran danes gostoval v Caorlah, medtem ko bo jutri goriški Dom v domačem Kulturnem domu, v okviru goriške skupine promocijske Iige, gostiI Isontino.
Državna divizija C: Codroipe-se - Montebelluna 72:76 po dveh podaljških, Conegliano - Cormons 46:55, Latisana - Pordenone 67:83, Limena -Marghera 73:84, Cittadella - Oderzo 73:70.
Deželna C-liga: Don Bosco -Santos 82:80 po podaljšku (v petek), San Vito - Romans 76:77; Tolmezzo -Cervignano 84:76, Geatti - Ubc 65:83; deželna D-liga: Monfalcone - Perteole 46:62, Mossa - Basket 4TS 59:64.
BALINANJE - C-liga
Play-off: zmaga Gaje
Na prvi tekmi končnice za uvrstitev v finalni četveroboj za napredovanje v B-ligo je gropajsko-pa-driška Gaja včeraj v Venetu s 15:3 premagala San Rocco Bit. Povratna tekma bo v soboto pri Briščikih. Gaji zadošča za uvrstitev v finalni del že neodločen izid.
Dodatek: z Gajo
tudi David Smid
V četrtkovem intervjuju s kape-tanom Gaje Dariom Calzijem je izpadlo ime še enega člana gropajsko-padriškega društva, ki v moštvu igra pomembno vlogo: to je David Smid.
Odbojkarice Zaleta C se niso uspele pobrati na noge
kroma
ŽENSKA C-LIGA Zalet C - Estvolley 0:3 (20:25, 15:25, 21:25)
Zalet C: Babudri 4, Balzano 1, Bu-kavec 13, Crissani 3, Cvelbar 7, Colarich 1, Kapun (libero), Antognolli 0, Grgič 0, Pertot, Spangaro 3, Štoka 5. Trener: Maver.
Odbojkaricam Zaleta se v odločilni tekmi tega dela prvenstva ni izšlo: srečanje je osvojil gostujoči Estvolley in si z zmago zagotovil igranje v skupini, ki se bo borila za napredovanje, združena ekipa pa se bo od prihodnje sobote borila za obstanek med tretjeligaši.
Estvolley je zelo solidna ekipa z eno izrazito napadalko in zelo dobro skupinsko igro, vendar sploh ne nepremagljiva in bi bila absolutno v dometu naših igralk, če bi te zmogle zaigrati kot pred tednom dni, žal pa so odpovedale že pred samim začetkom srečanja. Prav v tem tiči razlog za poraz: zaletovke enostavno niso zdržale psihološkega pritiska, ko so vedele, da morajo zmagati za vsako ceno. Ta strah je bil razviden skozi vso tekmo, saj je bilo jasno, da se nikakor niso zmogle sprostiti in so zato delovale večkrat nepovezano. Odličnim
posegom v obrambi so sledile pavze oziroma skoraj banalne napake, ki jih gre seveda pripisati preveliki meri živčnosti, ki je skozi vse tri sete pogojevala igro Zaleta.
Začetek tekme je bil sicer zelo obetaven, saj so gostiteljice pobudo takoj vzele v svoje roke in zasluženo povedle z 12:8. Odločna reakcija Estvolleya je takoj pripomogla k preobratu: gostje so dohitele našo ekipo, jo prehitele in nato obdržale vodstvo do konca. Zmaga jim je seveda vlila novega elana, Zaletu pa je neuspeh načel samozavest, tako da je bil v drugem nizu stalno v podrejenem položaju. Tretji je bil prav gotovo najbolj izenačen in najlepši in številni gledalci, ki so kljub hudemu mrazu prišli v Repen, so lahko uživali ob gledanju dolgih in borbenih akcij z odličnimi obrambnimi posegi na obeh straneh mreže. Naše ekipe se je vsekakor držala tudi smola, saj je večino dolgih akcij osvojil Estvolley, večkrat pa sta ji živce načeli tudi zelo povprečni in negotovi sodnici.
Estvolley je včeraj vsekakor zmagal zasluženo, saj je dokazal, da je bil psihično močnejši, zaigral je povsem sproš-
MOŠKA C-LIGA San Vito - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:2 (22:25, 18:25, 25:17, 25:17, 15:12)
Soča: Braini 3, J. Černic 6, M. De-vetak 7, E. Juren 17, M. Juren 16, G. Testen 23, Kragelj (L), M. Černic, I. Deve-tak, Levpušček in Škorjanc n.v. Trener: Berdon.
Po sinočnjem porazu na dodatni tekmi za nastop v skupini za napredovanje bodo morali pri Soči spremeniti načrte za nadaljevanje sezone. Že v soboto bodo namreč igrali v skupini za obstanek. »Žal bo tako. Proti San Vitu smo že vodili z 2:0, nato pa smo popustili. Škoda, ker smo letošnjo sezono začeli slabo, drugače bi zanesljivo igrali v skupini za napredovanje,« je po tekmi izjavil predsednik Fabio Tommasi, ki je še dodal: »Žal smo tokrat igrali brez Marka Testena, na katerega smo še kako računali. Po tekmi proti FerroAlluminiu v
ŠD KONTOVEL - Občni zbor
Za boljše upravljanje in novo pogodbo
Poleg rednega upravljanja športne dejavnosti so v minulem letu morali pri Športnem društvu Kontovel nameniti veliko truda in naporov za reševanje in za kljubovanje vse večjim zahtevam pri upravljanju delovnih prostorov. Tako je že v uvodu svojega poročila poudaril predsednik Marko Ban na rednem občnem zboru v ponedeljek v telovadnici na Kontovelu. Največji del delovanja kluba, ki goji ritmično telovadbo, odbojko in košarko in tudi rekreacijo, se odvija v večnamenskem centru na Rouni pri Bri-ščikih, ki nenazadnje zahteva tudi največ energije in denarja. »Že velikokrat smo v raznih posegih in omizjih opozarjali na težavnost upravljanja tega centra pod takimi pogoji (poleg določene najemnine pripada klubu celotno redno vzdrževanje telovadnice in slačilnic in kritje vseh energetskih stroškov), saj je zgradba že zastarela in potrebna zelo nujnih posegov, da bi postala funkcionalnejša, bolj ekonomična in upravljiva, kar danes žal ni,« je poudaril predsednik. Od Dežele je Odbor Jusa Prosek sicer že dobil prispevek za posodobitev, vendar dela še niso stekla, prav tako pa še ni nove pogodbe, niti njegovega osnutka, o katerem so hoteli razpravljati na občnem zboru.
Ob večnamenskem centru uporablja klub še dvorani šole Levstik in dvorano Gospodarskega Društva na Konto-velu, ki so jo prilagodili varnostnim predpisom, posodobili ogrevalno napra-
Trstu je bil namreč Testen diskvalificiran, kar pa smo izvedeli šele v petek zvečer. Pa še kot društvo smo prejeli opomin.«
Včeraj je bil zelo razočaran tudi trener Berdon: »V prvih dveh setih smo igrali odlično, nato pa smo popustili in smo naredili celo vrsto napak. Škoda, ker smo že imeli tekmo v rokah. Peti set pa je bil itak prava loterija. Gostitelji so imeli psihološko prednost in tako so na koncu osvojili zmago.«
Ostali izid: Volley Club - Ronchi
3:2.
ŽENSKA D-LIGA Zalet D - Codroipo 3:2 (16:25, 25:23, 19:25, 25:14, 15:6)
Zalet D: Spanio 8, Zavadlal 8, Vo-dopivec 7, Gantar 13, Starec 4, Rudes 4, Cassanelli 18, Spangaro (L), Černic n.v. Trener: Zuzič.
V zdesetkani postavi so odbojka-rice Zaleta vknjižile še eno zmago. Tokrat je poleg Veršove in Zuzičeve, ki sta poškodovani, izostala še Federica Mi-cussi, ki ne bo mogla igrati mesec dni zaradi zdravstvenih težav. Alenka Verša se na igrišče vrača prihodnji teden, Anja Zuzič ne bo igrala še vsaj mesec dni zaradi hujše poškodbe kolena.
Čeprav v okrnjeni postavi, je Zalet tekmo začel prepričljivo. V prvem nizu so vodile s 7:4 in 11:6, nakar so popustile na celi črti, tako v obrambi kot v napadu. Drugi niz so igrale točko na točko, na koncu pa so gostiteljice pokazale premoč. V tretjem nizu so takoj na začetku povedle, nato ponovno popustile in zaradi nepotrebnih napak izgubile niz. V obrambi je vladal pravi kaos, kajti je bila postava nova in nekoliko improvizirana. Odbojkarice so se v četrtem in petem setu končno uigrale in igrale bolj organizirano. Tudi servis so izboljšale. »Dovolj bi bilo, da bi igrale celo tekmo kot zadnja dva seta,« je povedala pomožna trenerka Veronika Zuzič, ki je bila tokrat sama na klopi. Namreč je bil trener Danilo Berlot izključen zaradi dveh rumenih kartonov. Novico pa so izvedeli šele dan pred tekmo zvečer skoraj slučajno.
Domači šport Danes
Nedelja, 5. februarja 2012 ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Chioggi: Acquamarina Chioggia - Sloga Tabor Televita MOŠKA D-LIGA - 19.30 v Lauzaccu: Blu Volley -Olympia under 17 (dodatna tekma) DEŽELNI POKAL - 10.30 v Gorici, Spacapan: VBU - Olympia, od 15.30 dalje za 3. in 1. mesto 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Zalet oranžna KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Caorlah: Caorle -Jadran Qubik Caffè
UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran B - Azzurra A
Jutri
Ponedeljek, 6. februarja 2012 KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Isontina
UNDER 19 DRŽAVNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Zanardo
ŠPORTEL - Jutri
Pogovor s
svetovnima
prvakoma
Gosta jutrišnje oddaje Špor-tel, po televiziji Koper-Capodi-stria ob 22.30, bosta mladinska svetovna prvaka v jadralnem olimpijskem razredu 470 Jaš Far-neti in Simon Sivitz Košuta, ki sta se s svetovnim naslovom okitila v četrtek na Novi Zelandiji. Mesto jima je prijazno odstopil naš najboljši plavalec Rok Zaccaria, ki bo v koprskem studiu tako gostoval čez dva tedna. Svetovna mladinska prvaka bosta v koprskem studiu skupaj s trenerjem Matjažem Antonazom in predsednikom se-sljanske Čupe Robertom Antoni-jem. Športelovi sodelavci bodo pripravili krajši intervju s skakalko v vodo Sofio Carciotti, ki bo še danes nastopila na tekmovanju Pokal London v tržaškem bazenu Bruno Bianchi. Pripravili bodo obenem prispevek o sobotni dodatni tekmi odbojkaric Zaleta C v deželni C-ligi.
vo in pobarvali celotno dvorano ter na oder postavljali naprave za fitness, kjer bodo lahko trenirale članske ekipe pod vodstvom trenerjev, ki so za to usposobljeni.
Ban se je v poročilu, ki so ga dopolnila poročila vsake sekcije - košarkarske, odbojkarske, rekreacijske in ritmične gimnastike - zaustavil tudi na športni dejavnosti. Pri društvu je aktivnih kar 163 športnic in športnikov; od teh je 117 mladoletnih in 46 polnoletnih, ki igrajo v klubskih ekipah, so del projektov Zalet in Jadran ter trenirajo v športni šoli Polet Kontovel. Število se nenehno veča, kar je seveda razveseljujoče, pravi predsednik, ki pa meni, da je odbor temu komaj kos, zato predlaga bolj avtonomno vodenje sekcij, »da bomo tako izročili novemu bodočemu odboru bolje organizirani in bolj elastičen način delovanja. Seveda nočemo, da bi se sekcije na ta način oddaljile ena od druge; storili bomo prav vse, da bo povezava vedno tesna in glavne društvene pobude skupne.« Predsednik je še napovedal, da želijo v tem zadnjem letu mandata nujno poskrbeti za pripravo kadrovske prevetritve znotraj odbora, »saj smo prepričani, da je dvojni mandat predvsem tistih figur, ki zasedajo ključna mesta v društvu zadosten in je najbolj primerno, da prav na teh pozicijah pride do zamenjave in s tem avtomatično do novih idej in svežih prijemov za nov zagon.«
ŠZ SOČA - Občni zbor in novi odbor
Predvsem stiska z vadbenimi prostori
Zaradi hude finančne stiske, zaradi katere so se posebno v zadnjih dveh sezonah hudo zmanjšali prispevki pokroviteljev in javnih ustanov, je marsikateri projekt ostal v predalu, kljub temu pa je društvo zdravo in uspešno opravlja svoje poslanstvo, so ugotovili na rednem občnem zboru ŠZ Soča. Za skoraj 100 športnikov in športnic (in šest različnih odbojkarskih skupin) imajo v so-vodenjski telovadnici na voljo le deset terminov po uro in pol (in še šest ur v šolski telovadnici v občini Miren-Ko-stanjevica), kar je največja ovira za doseganje vidnejših uspehov, zato trdno upajo, da bo občinska uprava čimprej poskrbela za pokritje kotalkarske plošče na Peči, da bi na ta način Soči in KŠD Vipava omogočili učinkovitejše delovanje, je med drugim v svojem poročilu povedal dosedanji predsednik društva Fabio Tommasi, ki sicer ostaja v odboru, a je izrazil željo, da bi po štirih letih rad zapustil predsedniško mesto. Tom-masi je tudi izrazil željo, da bi okrepili moški mladinski sektor, ki doživlja krizo. V ta namen je trener članske ekipe Andrej Berdon (»v društvo je prinesel veliko navdušenja in polno novih idej,« je povedal Tommasi) izdelal natančen program, ki vsebuje tudi kadrovanje domačih trenerjev. Tommasi se je v svojem poročilu dotaknil tudi odnosov z drugimi goriškimi društvi in ugotovil, da
zaradi trenj in nesporazumov, do katerih je prišlo v prejšnjih letih, je sodelovanje zastalo, sam pa si želi, da bi se obnovilo kot že uspešno teče sodelovanje med Sočo in Govolleyjem ter Sočo in Slogo. Tommasi je dodal tudi, da je »bilo pred leti odločeno, da Doberdob ni teritorij za naše društvo«, zato, za razliko od OK Val (op.ur.) tam niso več dejavni, čeprav imajo v svojih ekipah nekaj mladih s tega območja. »Prepričevati mlade, da zamenjajo ekipo, je nešportno,« je bil polemičen Tommasi.
V minulem letu je ŠZ Soča praznovalo svojo 30-letnico z odmevnim mednarodnim turnirjem za ženske mladinske državne reprezentance (nastopile so Italija, Nemčija, Rusija in Bra-zilija)in Tommasi si želi, da bi to izkušnjo ponovili. »A izreči se bo moral novo izvoljeni odbor,« je dejal.
Novi odbor: Alt Mariza, Čaudek Nataša, Černic Andrej, Černic Benjamin, Černic Mariano (Rupa), Černic Mariano (Vrh), Černic Nevia, Černic Peter, Cotič Marko, Cotič Štefan, De-vetak Damiana, Devetak Ivo, Klančič Kristina, Klede Aleš, Malic Adriano, Mi-locco Matija, Tommasi Fabio, Ursič Pao-la.
Nadzorni odbor: Cotič Ivo, Čer-
nic Ivan, Černic Marijo.
Razsodišče: Černic Branislav, De-vetak Avguštin, Devetak Ludvik.
/
DNEVNE NOVICE
Nedelja, 5. februarja 2012
25
EVROPA - V različnih evropskih državah našteli več kot 250 mrtvih
Strupen mraz in obilica snega strežeta po življenjih najšibkejših
Najhuje v Ukrajini, Bolgariji in Romuniji - Najgloblje se je živo srebro spustilo na Češkem
BRUSELJ - V Evropi temperature dosegajo nove najnižje vrednosti, pri čemer vremenoslovci najhujše pričakujejo med koncem tedna. Mraz je na stari celini terjal že več kot 250 življenj, od tega največ, skoraj polovico, v Ukrajini. Tam je umrlo že 122 ljudi. Številni so zmrznili na ulicah, več kot 1600jih je poiskalo zdravniško pomoč zaradi ozeblin in podhlajenosti.
Najnižjo temperaturo na stari celini so v zadnjih dneh zabeležili na Češkem, kjer se je živo srebro v četrtek ponoči spustilo dobrih 38 stopinj Celzija pod ničlo. Na Poljskem, kjer so izmerili do minus 35 stopinj Celzija, je umrlo 45 ljudi. V Bolgariji se je število žrtev povzpelo na 16, večina jih je bila revežev, ki so zmrznili ob cestah ali v neogrevanih domovih. Več kot sto bolgarskih šol je bilo v petek že tretji dan zapored zaprtih, potem ko je predvsem severni del države zajelo novo sneženje, občutek mraza pa na severovzhodu krepi oster veter. V sosednji Romuniji je mraz terjal 28 življenj, tšole pa ostajajo zaprte.
O prvih žrtvah ostre zime so v petek poročali iz Estonije in Francije. Eno žrtev so zabeležili v Srbiji, kjer pa številne vasi še ostajajo odrezane od sveta, kaos vlada v prometu. V 27 srbskih občinah so razglasili izredno stanje. V BiH je snežilo že drugi dan zapored, kar je paraliziralo promet. Nek bolnik je tako umrl, ker se reševalno vozilo ni uspelo prebiti do njegove vasi na jugu države. Številni so ostali ujeti v svojih domovih in vozilih, na širšem območju Sarajeva so morali zaradi težav snegom razglasiti izredne razmere.
O smrtnih primerih poročajo tudi iz Latvije in Litve, iz Avstrije, Slovaške in Grčije. Pri minus 14 stopinjah Celzija je brez ogrevanja ostalo okrog 10.000 gospodinjstev v avstrijskem Salzburgu. Na sneg se pripravljajo v nekaterih predelih Velike Britanije, prvi letošnji sneg pa je v Belgiji povzročil več kot 1100 kilometrov zastojev na cestah.
Na stari celini medtem ostajajo zaprta številna letališča, zamude so tako v letalskem kot železniškem prometu, na cestah ponekod vlada kaos. V težavah so se znašle celo sicer izredno zanesljive švicarske železnice.
Znanstveniki nemškega inštituta Alfred Wegener za polarne in morske raziskave ter združenja Helmholtz so konec januarja objavili izsledke študije, ki mrzle evropske zime z veliko snega povezuje s topljenjem arktičnega ledu. Znanstveniki so namreč ugotovili, da tanjša ledena odeja spremeni zračne pritiske v ozračju nad Arktiko, kar vpliva na zimsko vreme v Evropi. (STA)
ITALIJA - Žrtve izrednega mraza in snega
Našteli že šest mrtvih
Paraliziran milijonski Rim - Hude težave v cestnem, železniškem, ladijskem in letalskem prometu
Tako pobeljenih kupol sv. Petra Rimljani niso videli že več kot pol stoletja
ansa
RIM - Mraz in sneg povzročata hude težave tudi v Italiji, kjer so do včeraj zvečer našteli osem smrtnih žrtev. Dva moška sta zmrznila v svojih avtomobilih, ki ju je zasul sneg, neka ženska je umrla pod ruševinami svoje tople grede, starejši moški pa v ruševinah kmetijskega poslopja. Med brezdomci, za katere je strupen mraz najbolj nevaren, beležijo dve smrtni žrtvi, dva gorska smučarja pa sta umrla pod plazom na severu doline Val Pusteria.
Največji kaos je sneg povzročil v prestolnici, ki so jo v petej zasule debele snežinke in povzročile neverjeten prometni kaos. Na stotine ljudi je bilo včeraj blokiranih v avtomobilih na veliki krožni obvoznici, kamor so se neprevidno odpravili brez ustrezne zimske opreme. In še dobro, da so bile šole in uradi zaprti. Rimljani pač niso navajeni snega, zato je bila bela odeja za mnoge, predvsem za mlajše in najmlajše velika zabava. Po ulicah je bilo videti sanke in smuči, turiste s fotoapa-
rati v rokah in starejše ljudi, ki so morali biti zelo pozorni na spolzka tla. Na rimskega župana Giannija Alemanna so letele težke kritike, ker da je podcenjeval vremenske napovedi in mesta ni dovolj pripravil na snežni metež. Zupan pa je krivdo zvrnil na civilno zaščito in njeno meteorološko službo, ker da ni napovedala tako močnega sneženja. Prvi mož civilne zaščite Franco Gabrielli je krivdo zavrnil in dejal, da je bil Alemanno zelo dobro obveščen.
Sicer pa za kaos ni odgovorna samo rimska občinska uprava, ampak tudi cestno podjetje Anas, ki bi moralo poskrbeti za čiščenje zunajmes-tnih cest. Anas bo moral odgovornost prevzeti tudi za zastoje na številnih državnih cestah, medtem ko so bile avtoceste razmeroma dobro splužene in posute.
Probleme pa sta mraz in sneg povzročala železniškemu in letalskemu prometu ter pomorskim povezavam kopna z otoki. Nekateri lokalni vlaki so
obtičali na odprti progi, prava odise-jada pa je doletela več kot 110 potnikov potniškega vlada Rim-Avezzano, ki so bili od 17. ure v petek do včeraj do 18. ure blokirani v vagonih. Na koncu je odpovedala tudi kurjava, tako da so bili v popolnem mrazu. Seveda so potniki že napovedali tožbo proti železnici.
Snežna odeja je preplavila vse Apenine, ponekod je dosegla tudi dva metra višine. Snežilo je tudi v Neaplju, čeprav je bilo najhuje ob srednji jadranski obali.
Alitalia je odpovedala vrsto poletov, veliko strahu pa je doživelo okrog 300 potnikov trajekta družbe Tirrenia, ki je včeraj iz Civitavecchie odplul proti Olbii na Sardiniji. Komaj se je premaknila, je ladjo zaradi močnega vetra zaneslo v valobran in ji razparalo trup v dolžini približno 30 metrov. Na srečo je bila razpoka nad morsko gladino, tako da so vlačilci ladjo odvlekli nazaj v pristanišče, kjer so potnike ponoči izkrcali.
Gazprom Evropi ne more zagotoviti dodatnega plina
MOSKVA - Rusija je po pritožbah evropskih energetskih družb prvič priznala, da ima težave z dobavo zemeljskega plina Zahodu. V vodstvu državne energetske družbe Gazprom so na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Vladimirjem Putinom povedali, da zahodnoevropski partnerji od Rusije zahtevajo precej več plina, kot pa jim ga ta lahko zagotovi. Ob tem so priznali, da so v preteklih dneh za izvoz namenili približno deset odstotkov manj plina, kot določajo sklenjene pogodbe z odjemalci. Glavna naloga Gazproma je namreč zadovoljiti povečane potrebe na domačem trgu, je dejal Putin, a je dodal, da mora hkrati Gazprom narediti vse, da zadosti potrebam evropskih partnerjev. EU je v minulih dneh sporočila, da so se dobave ruskega plina posameznim energetskim družbam zmanjšale tudi za 30 odstotkov, pri čemer so bili najbolj prizadete Nemčija, Avstrija in Italija.
Protesti med münchensko varnostno konferenco
MÜNCHEN - Približno 2000 ljudi se je včeraj zbralo na protestih proti varnostni konferenci, ki te dni poteka v Münchnu. Pod geslom »Ne miru z Natom. Ne miru z vojaškimi posli« so se protestniki zbrali v središču bavarske prestolnice in z glasno glasbo krenili po ulicah. Proteste je pripravilo skoraj 100 organizacij, ki se se povezale v Zvezo proti Natovi varnostni konferenci.
Rubalcaba novi vodja španskih socialistov
MADRID - Španski socialisti, ki so se po hudem porazu na volitvah lani novembra preselili v opozicijo, so včeraj za svojega novega generalnega sekretarja izbrali nekdanjega podpredsednika vlade Alfreda Pereza Rubalcabo, ki je na tem položaju nasledil nekdanjega premiera Josea Luisa Zapatera. Ta se za vodenje stranke ni potegoval in se je v petek tudi uradno poslovil s položaja generalnega sekretarja PSOE in od aktivne politike.
60-letni Rubalcaba je bil premierski kandidat socialistov na novembrskih volitvah, v Zapaterovi vladi pa je bil tudi notranji minister in naj bi pomembno prispeval k temu, da se je baskovska separatistična organizacija Eta lani dokončno odpovedala oboroženemu boju za neodvisnost Baskije. Za Rubalcaba je glasovalo 487 delegatov, njegova protikandi-datka, nekdanja obrambna ministrica Carme Chacon pa je prejela 465 glasov podpore.
SIRIJA - Pobuda Maroka v ZN propadla, pokol se nadaljuje
Rusija in Kitajska z vetom preprečili sprejem resolucije Varnostnega sveta
NEW YORK - Rusija in Kitajska sta včeraj na izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku z vetom preprečili sprejem resolucije o Siriji. Osnutek resolucije je vložil Maroko. Na zahtevo Rusije so osnutek omilili, a je Moskva že pred tem napovedala, da ga ne bo podprla. Rusija je doslej še vedno preprečila, da bi Varnostni svet sprejel kakršno koli kritiko na račun Sirije, ki je ruska zaveznica. Izredno zasedanje VS ZN se je začelo s polurno zamudo, ker so diplomati do zadnjega trenutka pilili besedilo.
Osnutek resolucije je predvideval obsodbo sirskega režima. Za resolucijo, s katero bi tudi podprli načrt Arabske lige za končanje nasilja v Siriji, je glasovalo 13 držav, Rusija in Kitajska pa sta z vetom ponovno preprečili njen sprejem. »Izražam veliko obžalovanje in razočaranje,« je izjavil maroški veleposlanik pri ZN Mohamed Loulichki. Maroko je arabska članica v 15-članskem svetu ZN in je igral ključno vlogo pri pripravi osnutka resolucije.
Namesto resolucije je Varnostni svet ZN dosegel dogovor o izjavi o razmerah
Bašir al Asad
ansa
v Siriji, ki pa ima nižjo veljavo.
Nemiri v Siriji se medtem nadaljujejo. Kot je včeraj poročala arabska televizijska postaja Al Arabija je sirska vojska v nasilju v mestu Homs ubila 337 ljudi, okrog 1300 ljudi pa je bilo ranjenih. Sirski režim sicer zavrača, da naj bi vojska streljala na protestnike v Homsu. Nek očividec je za ameriško televizijsko postajo CNN povedal, da je vojska v Homsu povzročila pravi pokol. »Številni ljudje ležijo ranjeni na cesti in potrebujejo pomoč, a ne moremo do njih. Na nas prežijo ostrostrelci, ki so pripravljeni, da nas vse postrelijo. Prosim,
mednarodno skupnost pozivamo, naj nam pomaga,« je za CNN dejal Abu Ab-do Alhomsi. Po poročanju CNN so med žrtvami tudi ženske in otroci.
Še pred glasovanjem v Varnostnem svetu je ameriški predsednik Barack Oba-ma sirskega predsednika al Asada obtožil, da njegov režim pobija civiliste, in ga pozval, naj odstopi. »Al Asad mora ustaviti umore in zločine nad lastnim ljudstvom. Odstopiti mora in nemudoma dovoliti demokratično tranzicijo,« je v sporočilu za javnost zapisal ameriški predsednik.
Tunizija pa je včeraj napovedala, da bo iz države izgnala sirskega veleposlanika in al Asadovi vladi odrekla priznanje. K podobnemu ravnanju je arabske države pozvala Arabska liga. Tunizija se je za ta korak odločila po novici o najnovejšem nasilju v sirskem mestu Homs. Predsednik parlamenta Arabske lige Ali Salem al Dikbasi pa je države članice lige pozval, naj prav tako sprejmejo odločitev o izgonu sirskih diplomatov. Zavzel se je tudi, da bi države Arabske lige prekinile vse gospodarske in diplomatske odnose s Sirijo.
RUSIJA - Za in proti Vladimirju Putinu
Navzkrižni demonstraciji na moskovskih ulicah
MOSKVA - Na ulicah Moskve se je po navedbah policije včeraj zbralo okrog 138.000 ljudi, ki so na množičnem shodu izražali podporo predsedniškemu kandidatu Vladimirju Putinu, medtem ko se je protestnega shoda proti Putinu po istih virih udeležilo okrog 36.000 ljudi. Organizatorji protestov proti Putinu pa navajajo,
da jih je bilo več kot 120.000.
Shod v podporo Putinu, ki bo čez mesec znova kandidiral za šefa države, je bil pred Kremljem. Na drugi strani reke Moskve pa so se pri minus 17 stopinjah Celzija zbrali protestniki, ki že od spornih parlamentarnih volitev 4. decembra zahtevajo zamenjavo oblasti in Putinovo slovo.
26
Nedelja, 5. februarja 2012
KULTURA
/
NAŠ POGOVOR - Tržačanka Marija Pirjevec Paternu bo jutri prejela red za zasluge Republike Slovenije
»Angažirati se moramo, da se odnosi med našo in italijansko skupnostjo okrepijo«
To priznanje je nekaj več kot osebno priznanje« - Kmalu nova zbirka esejev Tržaški književni razgledi
»
Marijo Pirjevec Paternu bo jutri slovenski predsednik republike Danilo Tiirk odlikoval z redom za zasluge. V veliki kristalni dvorani ljubljanske predsedniške palače ji ga bo izročil »za zasluge pri širjenju slovenskega kulturnega prostora, za pomembne uspehe pri znanstvenem delu na področju slovenskih literarnih ved in za uspešno pedagoško delo«.
Zdi se mi, da je v tej utemeljitvi zaobjeto vse vaše profesionalno življenje. S kakšnimi občutki prejemate to pomembno odlikovanje?
Da je predsednik Republike Slovenije podelil odlikovanje trem zamejskim Slovencem, ob meni tudi Rudiju Vouku s Koroške in Darku Šoncu s Hrvaške, se mi zdi v tem trenutku stiske in krize zelo pomembno. To priznanje je nekaj več kot osebno priznanje. Dosežki mojega dela, tako na strokovnem kot pedagoškem področju, so plod dolgoletnega sodelovanja skupine ljudi, ki se jim ob tej priliki iskreno zahvaljujem.
Seveda sta me vest o odlikovanju in utemeljitev razveselili. Utrjuje mi zavest, da moje delo ni bilo zaman. Hkrati pa me zavezuje, da si bom še naprej prizadevala, da bi bila slovenska kultura in jezik bolj upoštevana in cenjena med nami Slovenci na Tržaškem, še posebej pa pri sosednjem narodu. Mislim, da je samo na teh temeljih mogoče graditi globlje odnose med etničnima skupnostma, slovensko in italijansko, ki živita na skupnem obrobju. Priznanje dojemam tudi kot opazno pozornost do tržaških kulturnih delavk. Dodala bi, da so bile Tržačanke že od nekdaj, že na začetku 20. stoletja, močno kulturno in družbeno angažirane. Ni naključje, da je ženska revija Slovenka nastala prav v Trstu, kjer je bilo ozračje manj utesnjeno in provincialno kot v Ljubljani. Dovolj je, da se spomnimo Marice Nadlišek Bartol, ki je, kot vemo, tudi avtorica prvega slovenskega tržaškega romana Fata morgana.
Grajenje kulturnih mostov med tu živečima narodoma je ena značilnosti vašega dela. Naj omenim samo vaš najnovejši izbor novel Alojza Rebule La vigna dell'imperatrice romana, ali vaše monu-mentalno delo L'altra anima di Trieste, s katerim ste skušali slovensko dušo mesta približati italijanskemu bralcu. Kako ocenjujete odnose med slovensko in italijansko skupnostjo?
Kulturno ozračje v Trstu je danes gotovo bolj ugodno, kot je bilo v preteklosti. Vendar se mi zdi, da pretiran optimizem ni na mestu. Naklonjenost do nas Slovencev je zaznati predvsem v intelektualnih krogih, in še to ne v vseh. Povprečno italijansko meščanstvo in nižji sloji pa so do Slovencev še vedno v glavnem ravnodušni, v nekaterih primerih celo nasprotni. Stvari se premikajo počasi in mržnja, ki so jo sprožili ire-dentizem, fašizem, povojne horde, istrski begunci, še ni povsem zamrla. Vendar so premiki kljub temu vidni in za nas Slovence zelo pomembni, zato se moramo toliko bolj angažirati, da se odnosi med našo in italijansko skupnostjo okrepijo. Dobro je to, da so se začeli tudi italijanski someščani zavedati, da je znanje slovenskega jezika pridobitev in da je smiselno učiti se slovenščine. K temu so seveda prispevali tesnejši odnosi v trgovstvu, podjetništvu, športu in kulturi, kar je zelo opazno od osamosvojitve Slovenije naprej.
Knjigo L'altra anima di Trieste ste baje pripravljali cela tri leta ...
Knjigo Laltra anima di Trieste sem v resnici pripravljala dolgo časa. Glavni njen namen je bil omogočiti italijanski javnosti na Tržaškem globlji pogled v slovensko resničnost tega mesta in pri tem zarisati njegovo malo znano »drugo dušo«, če uporabim Slataperjeve besede iz začetka 20. stoletja. Sprva sem nameravala prevesti v italijanščino Tržaško knjigo, ki je izšla pri Slovenski matici leta 2001. Ko pa sem se lotila italijanske verzije, sem postopoma spoznala, da jo moram prilagoditi ciljnemu bralcu in njegovi kulturi. Zato sem jo začela preoblikovati, dodajati nova besedila in črtati tista besedila, ki se mi za italijanskega bralca niso zdela zanimiva ali primerna. Želela sem, da bi naši someščani ob branju an-
tologije spoznali, da smo Slovenci v Trstu in okolici od nekdaj tu doma.
Drug problem je povezan s prevajanjem. Tako obsežnega dela nisem mogla opraviti sama. Pomagala mi je cela ekipa prevajalcev, v glavnem tržaških Slovencev, in pri tem se je marsikdaj nekoliko zataknilo. Mislim, da so prevodi, če že ne najboljši, vsaj dobri, sprejemljivi.
Zdi se mi, da se predvsem na dvojezičnem območju prevajalsko delo večkrat podcenjuje. Kako gledate na to vi, ki ste več let poučevali na Visoki šoli za prevajalce in tolmače?
Strinjam se z vami. Prevajanje je zelo trdo delo in prevajalec mora odlično obvladati oba jezika, imeti dobro teoretsko pripravo, določeno znanje, pa še nekaj umetniške žilice, če hoče, da je njegov prevod sprejemljiv. Seveda je pri tem pomembna tudi ustrezna izobrazba, denimo prevajalska šola. To je pokazala na primer Martina Clerici, ki se je slovenščino začela učiti prav na tržaški prevajalski šoli, kjer sem poučevala. V italijanščino je dobro prevedla vrsto pomembnih slovenskih pripovednih del, npr. Rebulo, Pahorja in še koga, in tudi Italijani sami ji priznavajo, da je kot prevajalka uspešna in suverena.
Zdi se mi vsekakor, da je najbolje takrat, ko pri prevodu sodelujeta Slovenec in Italijan, ki dobro obvlada svoj jezik in slog. Je pa najprimerneje, če vsakdo prevaja v svoj materni jezik. Pri tem seveda ne gre pozabiti, da prevodi zastarijo in da je treba po tridesetih letih delo prevesti na novo. Jezik je nekaj živega in spremenljivega, zato po nekaj desetletjih res učinkuje zastarelo ali vsaj nesodobno.
Kako gledate na sodobno slovenščino, nad katero se marsikdo zmrduje, češ, da je v njej na primer preveč tujk?
Pretirani purizem se mi zdi odveč. Tega mnenja sta bila že Matija Čop in France Prešeren. Spomnimo se samo njegove satirične pesnitve Nova pisarija.
V	njej s sredstvi ironije, humorja in sarkazma udarja v obe posledici Kopitarjevega nauka: v purizem kot izhodiščno načelo v presoji slovenskega knjižnega jezika in v kmečki slog kot edini vir pri normiranju knjižne slovenščine.
Ob tem bi dodala, da je pomen jezika še posebej v našem prostoru, vendar ne samo tu, zelo velik. Jezik je, kot vemo, temeljno znamenje obstoja neke narodne identitete, njene zgodovine in kulture. Hkrati pa moram poudariti, da mora biti jezik funkcionalen, tak, da deluje na vseh ravninah komunikacije, od kulturne, izobraževalne, znanstvene, praktičnosporazume-valne do poslovne.
Samo narečna raven jezika je za današnjo civilizacijo nepopolna in nezadostna.
V	tem primeru so funkcije jezika zamejene, čeprav moramo priznati, da lahko knjižni jezik narečje tudi bogati, dopolnjuje. Denimo sintaktično, terminološko itd. Pomislimo samo na Rezijo in predvsem Benečijo, kjer se položaj jezika sicer izboljšuje - zasluge za to ima predvsem dvojezična šola v Špetru - vendar je pot do suverenega obvladanja standardne slovenščine še dolga, predvsem pri starejši generaciji.
Sicer pa imamo tudi na Tržaškem s slovenščino večkrat težave ...
Seveda, ker je uporaba slovenščine pri nas okrnjena.Če greste v katerikoli urad ali javno ustanovo, ne morete skoraj nikjer govoriti slovensko. To pa gotovo ne pripomore k suverenemu obvladanju lastnega jezika. Seveda do sporazumevanja ne more priti, če se ne naučimo jezika someščanov. Najbolje bi bilo, ko bi bili vsi dvojezični. To pa so želje, ki se še dolgo ne bodo uresničile, če se sploh kdaj bojo, čeprav moramo priznati, da doživlja slovenščina opazen napredek tudi med italijanskimi someščani. Dejstvo, da se v slovenskih osnovnih šolah veča število neslovenskih otrok, se mi zdi nadvse spodbudno.
Marsikdo nad tem ni zadovoljen, saj naj bi se s prihodom neslovenskih otrok nižalo tudi jezikovno znanje slovenskih
Tega se dobro zavedam, kot se zavedam težav, ki jih imajo slovenski učitelji pri pouku otrok s tako različnim jezikovnim znanjem. Potrebna so seveda nova jeziko-vno-pedagoška znanja, ki morda niso pri nas dovolj razvita. Učiteljem bi bilo treba pomagati z nasveti, seminarji, predavanji in raznimi tečaji, da ne bi vsa odgovornost visela na njihovih ramenih. Če pa gledamo na ta problem širše, se mi zdi, da moramo to dejstvo sprejeti z odobravanjem, ker je dokaz zaupanja naši šoli in posredno naši skupnosti v celoti.
V življenju ste se posvečali zelo različnim intelektualnim figuram, od Primoža Trubarja do Brune Marije Pertot, da ne omenjam Kosovela, kateremu ste posvetili tudi diplomsko nalogo. Kaj je v teh letih usmerjalo vaše delo?
Mislim, da si literarni zgodovinar ne more dovoliti, da bi se omejil na enega samega avtorja. Še vedno menim, da je potreben celovit razgled čez literarno dogajanje skozi stoletja. To sem v svojih raziskavah tudi počela. Pozornost sem posvetila tukajšnjim piscem, kot denimo Pahorju, Re-
buli, Košuti, Kravosu, Pertotovi, Grudnu, Kosovelu, Šorlijevi in še komu.
Vendar tržaška književnost ni edino področje mojega raziskovanja. Obravnavala sem dela slovenskih pesnikov in pisateljev iz različnih obdobij, od Trubarja, ki ga omenjate, mimo Linharta, Prešerna do Kersnika, Voranca, Zidarja in še koga. Ob zgodovini slovenske književnosti so me zanimala tudi nekatera tipološka vprašanja. Tako sem se npr. v knjigi Dvoje izvirov slovenske književnosti (Slovenska matica, 1997) osredotočila na notranjo dvojnost, ki se kaže takoj ob vzniku posvetne literature pri nas, v času razsvetljenstva. Gre za nihanje med dvema smerema, med domačijstvom in svetovljanstvom. V času razsvetljenstva se je najprej uveljavil opazen val učene poezije z Damascenom Devom na čelu, kmalu pa je prodrl drug val, močno usmerjen v domačijsko pesništvo. To smer je utrdil Valentin Vodnik. Tudi romantika je razvila obe smeri. Populistično smer predstavlja Anton Slomšek, ki je, kot vemo, postavil trajne temelje za uveljavitev poučnega slovstva in kulture branja na Slovenskem. Visoko, estetsko zahtevno in idejno svobodno literarno smer pa zastopa France Prešeren, ki si je prizadeval, da bi se njegova poezija lahko merila z razvitim evropskim pesništvom.
Ste morda na katerega izmed teh avtorjev posebno navezani? Vam je kateri bolj všeč kot drugi?
To ni preprosto vprašanje, saj sem navezana na več avtorjev. Med njimi bi na prvo mesto postavila Srečka Kosovela. Na tržaški Leposlovni fakulteti, kamor sem se po klasični maturi vpisala, sem med drugim poslušala tudi predavanja iz slovenščine. Na koncu študija sem si za diplomsko nalogo izbrala prav Srečka Kosovela. Morda sem to storila iz nekakšne kljubovalnosti, saj sem spoznala, kako zapostavljena je na fakulteti prav slovenščina. Naloga je bila dobro sprejeta, kasneje je izšla tudi v knjižni obliki pri Založništvu tržaškega tiska in moje tedanje zanimanje se je nadaljevalo in z leti poglabljalo. Žal takrat še nisem imela v rokah Ocvirkovih Integralov in mi je bil kar dobršen del Kosovelove avantgardistične poezije neznan.
Omenila bi seveda Borisa Pahorja, ki sem mu posvetila kar nekaj esejev in študij, z Vero Tuta Ban pa sva v okviru Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm leta 1993 pripravili Pahorjev zbornik ob njegovi 80-letnici. Vendar so bile takrat razmere take, da smo se morali potruditi, da je zbornik lahko izšel.
Izdala ga je Narodna in študijska knjižnica, kajne?
Tako je. Izdala ga je NŠK skupaj z dvema zasebnikoma, iz česar lahko sklepate, da razmere našemu pisatelju niso bile naklonjene. Kasneje sem si tudi prizadevala, da je italijanski prevod njegove Nekropole, ki ga je pripravil Ezio Martin, izšel pri tržiškem konzorciju (Consorzio culturale Monfal-conese). Vendar se takrat za Pahorjevo knjigo ni zmenil skoraj nihče. Šele mnogo kasneje, leta 2008, je doživela v Italiji izjemen
uspeh. Založba Fazi iz Rima je izdala okoli sto tisoč izvodov. Kaj takega ni v tujini dosegel še noben slovenski avtor.
V	ponedeljek bo v Kopru predstavitev drugega Pahorjevega zbornika, ki pa je izšel v čisto drugačnih okoliščinah. (o njem smo obširno poročali v včerajšnji izdaji dnevnika; op. nov.)
Vaše najnovejše delo so Tržaški književni razgledi. Po čem se razgledujete v njem?
V	tej knjigi, ki bo kmalu izšla pri tržaški Mladiki, sem zbrala 18 literarnozgodo-vinskih esejev in razprav s tematiko od baroka do sodobnosti. Večina jih je nastala v zadnjih desetih letih, starejša sta samo dva. V glavnem so bili objavljeni v slovenskem in italijanskem znanstvenem in strokovnem tisku. Težišče raziskovanja je na slovenski tržaški književnosti 20. stoletja. Sem spadajo študije o Rebuli, Kosovelu, Grudnu, Ljubki Šorlijevi, Bruni Pertot in drugih. Eden od esejev je posvečen požigu Narodnega doma v Trstu, kot se nam kaže v leposlovnem delu Srečka Kosovela, Borisa Pahorja in Alojza Rebule. Prvi tematski krog zaključuje študija Obdobja slovenske književnosti na Tržaškem od 16. do 20. stoletja. Ne gre namreč prezreti, da je bila literatura na skrajnem zahodnem obrobju slovenske zemlje literarno manj avtonomna in v večji meri odvisna od družbenozgodovinskih silnic. Moj poskus periodizacije tržaške književnosti je zato bolj vezan na zgodovinska obdobja in zareze kot pa na stilne formacije, denimo na romantiko, realizem, modernizem itd. Pomembno se mi je tudi zdelo vprašanje, kdaj se je v našem prostoru pojavila idejno in estetsko razvita književnost.
Prispevki drugega razdelka so usmerjeni na vprašanje moderne, individualizirane narečne poezije. Prepričana sem, da moramo gledati na narečno pesništvo drugače kot doslej in sicer kot na integralni del slovenske literature. Rezijan Renato Quaglia je pri tem dober zgled. Prav tako rezijanska pesnica Silvana Paletti in že pokojni beneški pesnik Giorgio Qualizza, ki ju obravnavam v svojih esejih.
V	tretjem in četrtem razdelku sem posegla še na druga področja slovenske književnosti - od baroka in romantike do sodobnosti. Kljub raznovrstnosti prispevkov obstaja črta, ki jih povezuje. Pri tem me vodi »tržaški vidik«, se pravi pozornost do obravnavane problematike z zornega kota dveh sosednih literatur in njunih stoletnih srečavanj.
Imate že kak nov načrt?
Imam kar nekaj člankov in študij o slovenski literaturi, objavljenih v italijanskih revijah in zbornikih, ki bi jih bilo morda vredno zbrati in ponuditi v branje italijanskim someščanom. S takimi izbori pa je kar nekaj dela, če hočeš ustvariti kolikor toliko zaokroženo celoto.
V	prihodnje bomo torej morda priča »izgradnji« še kakega mostu med slovensko in italijansko kulturo. Naši skupnosti jih še kako potrebujeta.
Poljanka Dolhar
Zgoraj Marija Pirjevec, desno pogled na delček njenega studia in nekatere izmed njenih knjig
kroma
KULTURA	Nedelja, 5. februarja 2012
STALNO GLEDALIŠČE FJK - La Cage aux Folles
Uspešen muzikal spet osvaja občinstvo
Leta se mu ne poznajo - Še danes z nadvse prepričljivimi interpreti
La Cage aux Folles oziroma mednarodna zgodba o uspehu. Začela se je leta 1973 v gledališču v Franciji z istoimensko komedijo, ki jo je napisal Jean Poiret, nadaljevala se je leta 1979 na filmskem platnu s francosko-italijanskim filmom, ki so ga v italijanščini naslovili Il vi-zietto, ter se zaokrožila v ZDA ob desetletnici gledališke uspešnice z muzikalom, ki sta si ga zamislila Jerry Herman (glasba-teksti) in Harvey Fierstein (libreto).
V	vseh inačicah je delo poželo pohvale, nagrade in navdušen odziv občinstva, verjetno pa se je najbolj zapisal v splošen spomin film, ki ga je režiral Edouard Molinaro in v katerem sta odlično zaigrala Michel Serrault in Ugo To-gnazzi.
V	ZDA so musical ponovno postavili na oder leta 2010, itali-
janska inačica pa v tej sezoni osvaja gledalce v številnih mestih. Od prejšnjega torka pa vse do danes tudi tržaške, saj je postavitev v režiji Massima Romea Pipara z Massi-mom Ghinijem in Cesarejem Boc-cijem v nosilnih vlogah pristala v Rossettiju.
Med glavnimi razlogi za uspeh je nedvomno vsebina. Gre za ironično in z lahkotno roko podano pripoved o istospolnem moškem paru, ki vzgoji sina, sad kratke hetero zveze enega od dveh, vendar se mladenič odloči za poroko z dekletom (»le kje sva zgrešila«, se užaloščeno sprašuje Albin, »ženski pol« para), in to z dekletom desni-čarsko-konservativnega očeta.
Stvar se zaplete, ko želijo dekletovi starši spoznati fantove, a kaj ko gre za povsem nekonvenciona-len par, ki med drugim živi od no-
Utrinek iz nove italijanske postavitve svetovne uspešnice
čnega lokala za transvestite v mon-denem Saint Tropetju.
Lahkotnost pristopa pa ne more (in noče) zakriti izzivalnosti vsebine, zato npr. uspešen film velja tudi za enega najbolj relevantnih političnih filmov tistega obdobja. Minilo je nekaj desetletij, pa vendar se strpnost do »drugačnih« še ni zakoreninila.
Vsebinsko ogrodje je torej v tem primeru neobičajno »angažirano«, vendar pa muzikal nujno potrebuje razkošno »obleko«. In v tej italijanski postavitvi jo je dobil. Ob glavnem paru - Massimo Ghini (Albin-Zaza) in Cesare Bocci (Renato) - so enako prepričljivi vsi ostali. Vsaj bežno omembo pa zaslužijo plesne točke, v katerih v ženski preobleki blestijo, v dobesednem in prenesenem pomenu, odlični interpreti. (bip)
ZGODOVINA - Neraziskano poglavje
Knjiga o Italiji -
• I v	v v
pribežališču avstrijskih Judov
Zdi se čudno, a je resnično. Italija je za časa fašizma, ki je, kot znano, razglasil rasne zakone in bil dejansko v sozvočju z nacistično Nemčijo, sprejemala kot begunce osebe, ki so jih na ozemlju nemškega Reicha preganjali. Številke so dovolj zgovorne: od prihoda Hitlerja na oblast (1933) se je na Apeninski polotok zateklo 18 tisoč oseb, od katerih je večina bila Judov; vsaj 5 tisoč le-teh je prihajalo iz Avstrije.
O tem zgodovinskem poglavju, preučevanju katerega naj bi se stroka doslej ne posvečala, govori knjiga, ki je izšla pri založbi Forum z naslovom Ri-nasceva una piccola speranza. Lesilio austriaco in Italia 1938 -1945 (Zraslo je majhno upanje. Avstrijsko izgnanstvo v Italiji). Knjigo sta uredila zgodovinar Klaus Voigt in raziskovalka Christina Koestner, v četrtek zvečer pa so jo predstavili v tržaški knjigarni Minerva.
Fašistična Italija je bila le ena od držav, v katero so se za časa nacional-socialističnega režima zatekli begunci iz Avstrije in Nemčije. Iz Avstrije, je na srečanju obrazložil zgodovinar Trista-no Matta, se je po letu 1933 skupno izselilo pol milijona ljudi (po Anschlus-su 135 tisoč). Za številne begunce je Apeninski polotok predstavljal tranzitno deželo na poti v Palestino, ZDA in Južno Ameriko.
Fašistična vlada je v zgodnjih 30. letih sprejemala judovske begunce. Razmere so se za le-te bistveno spremenile z vstopom v veljavo rasnih zakonov (1938). Oblasti so izdajale čedalje manj dovoljenj za bivanje na italijanskem ozemlju; začelo se je njihovo psihološko in dejansko preganjanje, spodbujalo se je odhod Judov v tujino.
Z začetkom druge svetovne vojne so se življenjski pogoji teh beguncev še poslabšali: oblasti novih prišlekov niso več sprejemale; pričela se je fašistična de-portacija v taborišča ali v majhne in oddaljene kraje (soggiorno obbligato). Po 8. septembru 1943 doleti Jude, ki se znajdejo na ozemlju Salojske republike, are-
tacija in internacija v taborišča.
Publikacijo, ki je izvorno izšla v nemščini, sestavlja več različnih prispevkov, ki so nastali izpod peresa nemških, avstrijskih in italijanskih avtorjev. Gre za delo interdisciplinarnega značaja, saj se v njem z omenjeno problematiko ne ukvarjajo le zgodovinarji, pač pa tudi književniki in drugi strokovnjaki. Knjiga vsebuje tudi pričevanja preživelih beguncev z osvetlitvijo njihovih življenjskih poti.
Iz objavljenih prispevkov izhaja dokaj pozitivna slika o odnosih, ki so jih judovski begunci izpostavili s civilnim prebivalstvom in osebami, ki so znotraj fašistične birokracije zasedali srednje-nižje položaje. Je bilo res tako, se je v svojem posegu izzivalno vprašala tržaška zgodovinarka Tullia Catalan in opozorila na dejstvo, da je italijanski naslov knjige različen od izvirnega, bolj nevtralnega, in naj bi torej težil k temu, da prikazuje Italijane kot »dobre ljudi.«
Po njenem mnenju bivanjske razmere teh beguncev na Polotoku »niso bile rožnate.« Antisemitizem, je spomnila, je bil med prebivalstvom dokaj zakoreninjen in rasne zakone so oblasti res izvajale. S tem v zvezi je izpostavila široko razširjeno ovaduštvo na Tržaškem (knjiga ga ne obravnava), ki je odločilno pripomoglo k preganjanju Judov za časa vojne. Precej hujše so v tem pogledu bile razmere na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, o katerih je na predstavitvi spregovorila zgodovinarka Cinzia Villani.
Kot zanimivost naj navedemo, da knjiga vsebuje pričevanje, ki govori o tem, da se je skupina približno 90 avstrijskih Judov, ki se je pred vojno najprej zatekla na Hrvaško, kjer so ljudje bili antisemit-sko nastrojeni, kasneje dobro počutila v bližini Ljubljane, kjer so jim domačini zelo pomagali. To dejstvo je v odkritem protislovju, je podčrtala Catalanova, s slovenskim zgodovinopisjem, »ki govori o antisemitizmu slovenskega ljudstva.«
Matej Caharija
STALNO GLEDALIŠČE FJK
Dacia Maraini odkriva Picassov pogled na umetnost in življenje
Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine je prve februarske dni posvetilo Pablu Picassu: od srede, 2. februarja, je namreč v mali Bartolijevi dvorani Rossettijevega gledališča na sporedu drama Picasso e la ragazza rapata (Picasso in obrito dekle), za katero je besedilo posebej za to priložnost spisala Dacia Maraini. Osrednja deželna gledališka hiša jo je postavila na oder v sodelovanju z avtonomno gledališko ustanovo iz Messine.
Predstava spada v abonmajski niz alternativne scene in dopolnjuje ambiciozni projekt Cercando Picasso, ki sta ga poleg drugih ustanov uresničili Stalno gledališče FJK in Verdijevo mestno operno gledališče. Obe predstavi bosta na sporedu do 12. februarja.
Besedilo Dacie Maraini je osredotočeno na Pi-cassovo gledanje na svet in na njegovo pojmovanje umetnosti. Slovitega slikarja prikazuje med vojno v zasedenem Parizu; v svojem ateljeju se posveča sliki, za katero je kot model izbral mlado dekle, ki se med pogovorom razkrije kot mlada slikarka, ki hoče od občudovanega mojstra izvedeti, kaj je zanj bistvo umetnosti. Dialog, ki si ga je zamislila Dacia Ma-raini, prikazuje radoživega Picassa, strastnega glede umetnosti, zapeljivega do žensk, nekoliko ciničnega, a po svoje igrivega, samozavestnega. Predstavo je režiral Antonio Calenda, v njej nastopata Angelo Campolo in Adele Tirante.
Svoj nastop igralca dopolnjujeta z branjem odlomkov iz dveh ameriških dram, ki sta prav tako posvečeni Picassovem liku, in sicer A Picasso Jef-freyja Hatcherja, v katerem dramatik prikazuje slikarjev pogovor z nemško umetniško kritičarko na sedežu Gestapa v Parizu, ter Picasso at the Lapin Agile hollywoodskega zvezdnika Steva Martina, ki prikazuje slikarjevo srečanje z Albertom Einsteinom v pariški kavarni. (bov)
SSG - V petek ob 21. uri v tržaškem Kulturnem domu
Siddharta, slovenska skupina evropskega formata, kmalu v Trstu
Februar bo v Slovenskem stalnem gledališču mesec mladih ne samo zaradi številnih otroških in mladinskih predstav na sporedu, a tudi zaradi izjemnega koncertnega dogodka. V petek, 10. februarja, bodo zvezde evropskega rocka ponovno blestele na odru Kulturnega doma z enkratnim koncertom skupine Siddharta, ki je nastal v sodelovanju z zadrugo Bona-wentura-gledališčem Miela.
Skupina Siddharta je nastala leta 1995 in si je za ime nadela naslov romana nemškega pisatelja Hermanna Hesseja. Kmalu je začela ustvarjati svojo glasbo, svoj zvok, v katerem sta kitaro, bas in bobne obogatili barvi saksofona in klaviatur. Do konca leta 1996 so Siddharta že imeli 14 lastnih pesmi za snemanje prvenca ID, ki je dosegel platinasto naklado, saj je bil prodan v več kot 13.000izvodih. A to je bil šele začetek, sledila so leta uspešnih koncertov in zelo dobro prodajanih plošč, predvaja-
nih videospotov na priljubljenem glasbenem kanalu MTV Europe, MTV-jeva nagrada EMA za najboljšega izvajalca in še marsikaj.
Leto 2011 se je začelo s pripravami na koncert v ljubljanskih Stožicah, kjer sta nastali tudi nova plošča v živo in dvd. Koncert je obiskalo 11.000 ljudi. Novembra lani je skupina predstavila novo ploščo, ki je naslovljena VI (vi kot oboževalci in VI kot 6 oz. šesti album). Le nekaj mesecev po njenem izidu bo skupina Siddharta srečala tržaško publiko z izborom samih hitov; to bo za manj veščo publiko priložnost, da se seznani s skupino, ki se je zapisala v zgodovino slovenske in evropske rock glasbe.
Predprodaja vstopnic za tržaški koncert skupine Siddharta (ki spada tudi v abonmajska sklopa super-sod-obni in mega) poteka pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure. Spletna prodaja na www.vivaticket.it.
8. FEBRUAR
Janez Vrečko in Tatjana Rojc o Kosovelu
Hiša sanjajočih knjig, ljubljanska knjigarna založbe Sanje, bo dan slovenske kulture proslavila s Kosovelovim večerom. V sredo, 8. februarja, ob 19. uri bodo namreč v prostorih na Trubarjevi ulici predstavili knjigo Janeza Vrečka »Srečko Kosovel. Monografija«.
Profesor Vrečko je dolga leta snoval monografijo o enem najbolj prodornih in še danes aktualnih besednih snovalcev v slovenskem jeziku, tomajskem pesniku Srečku Kosovelu. Njegova obsežna študija je izšla znotraj zbirke Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev.
Knjigo bo avtor v sredo predstavil v Hiši sanjajočih knjig v pogovoru s Tržačanko Tatjano Rojc, ki je med drugim zapisala, da Monografija »predstavlja monumen-talno in izjemno natančno sliko Kosovelovega življenja in opusa in preko njega razlaga celoten miselni proces in definira kontekst ter sintetično in natančno procesira posamezne aspekte, strnjene v posamična poglavja, ki povsem na novo odkrivajo določene aspekte ter kritično, čeprav spoštljivo, dekon-struirajo dosedanje analize. (.. )
Delo, ki ga je prof. dr. Janez Vrečko pisal sedem let, predstavlja enega velikih slovenskih dosežkov s področja literarne kritike in literarne zgodovine nasploh.«
5	Sobota, 4. februarja 2012
VREME, ZANIMIVOSTI
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16
Dolžina dneva 9.54
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 14.53 in zatone ob 5.25
BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Obremenitev bo v drugi polovici dneva postopoma slabela. Priporočamo večjo previdnost.

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.57 najnižje -13 cm, ob 8.45 najvišje 45 cm, ob 15.30
najnižje -63 cm, ob 21.57 najvišje 36 cm. Jutri: ob 3.29 najnižje -17 cm, ob 9.15 najvišje 47 cm, ob 15.57 najnižje -66 cm, ob 22.26 najvišje 40 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin / Na Žlebeh . . . .70	Piancavallo............45
Vogel..................70	Forni di Sopra.........50
Kranjska Gora.........40	Zoncolan..............50
Krvavec................75	Trbiž...................60
Cerkno................90	Osojščica..............50
Rogla..................70	Mokrine...............90
Mariborsko Pohorje . .45	Podklošter ............35
Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . .80
_
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
_,_ _(NAPOVED ZA JUTRp
> .i, i-
Povsod bo rahlo oblačno do spremenljivo vreme. Dopol- Jutri se bo oblačnost spet povečala, čez dan bo občasno
dne bo mrzlo. Na obali bo pihala močna do zelo močna naletaval sneg.
Burja, ki bo v ravninah zmerna. Zvečer se bo pooblačilo.
DOPIS IZ PARIZA - V nasprotju s splošnim prepričanjem
Računsko sodišče dokazalo, da je jedrska energija zelo draga
PARIZ - Francija obrača pomembno stran: računsko sodišče, La cour de compte, je izdelalo statistko, iz katere izhaja, da je jedrska energija zelo draga! »Konec je 50 let laži«, »Konec dogme o jedrski energiji«, so pisali levo usmerjeni in ekološki časopisi. Kajti v Franciji je jedrska veljala za čisto energijo, ki državi zagotavlja energetsko neodvisnost. Zadnja leta in predvsem po Fukušimi se je vedno več Francozov začelo spraševati, ali to res drži, vendar je bil pritisk države na javno mnenje zelo močan.
Heksagon ima 19 central oziroma 58 reaktorjev. Število postavlja Francijo na drugo mesto med »jedrskimi državami«, takoj po ZDA. Tako je, Francija sodi med jedrske države, torej med tiste, ki »odločajo« o usodi sveta. Francija je bila dolgo mogočen imperij in nikakor noče izgubiti stolčka v mednarodni areni. Poleg tega pa gre seveda tudi za ekonomske interese: nuklearni lobi je v Franciji močan, tako močan, da so francsoki mediji, ko je leta 1986 radioaktivnost iz Černobila preplavila Evropo in svet, zatrjevali, da »ta val zaradi visokega pritiska ne bo prišel nad državo«, vlada pa ni dala nobenih napotkov, da bi zavarovala zdravje svojih državljanov. Rezultat? Danes je v Franciji zelo razširjen rak na ščitnici, veliko več kot drugod.
Toda poglejmo statistiko računskega sodišča. Študija kaže, da bo jedrska energija draga, tako v primeru obnove starih central - s tem se jim delovanje podaljša za deset ali dvajset let -, kot če bi zgradili drugih 11 reaktorjev. Stare reaktorje pa bo naposled le treba zapreti in tu se računi astronomsko dvignejo, saj je odstranjevanje radioaktivnih odpadkov zelo draga reč, ki naj bi stala približno 18,4 milijarde evrov.
Preteklost kaže, da je bilo do sedaj za proizvajanje jedrske energije porabljeno 288 milijard evrov. To so cifre, da te kap! Sarkozy pa je še pred kratkim govoril, da »ne moremo nazaj k sveči«, da gre za razvoj. Sveče? Saj ni govora o svečah, ampak o energiji, ki je človek sploh ne obvlada in je nevarna za pri-
hodnje rodove. Černobil in Fukušima nista spametovala politikov in lobistov, ki pri tem služijo lepe denarčke.
Statistiki Cours de compte lahko dodamo še nekaj podatkov: danes čaka na sklačiščenje več ton izrabljenega jedrskega goriva, razpadanje urana traja 4,46 milijarde let(!), Francija ima 1100 skladišč jedrskih odpadkov. Med najbolj znanimi skladišči je La Hague (Normandija), kjer predelujejo radioaktvine odpadke iz 27 držav. So ta skladišča varna, ali strokovnjaki res vedo, kako odpravljati radioaktivne »smeti«? Glede na
dogajanje v centrali Brennilis tega ne bi mogli trditi: leta 1985 so jo zaprli in začelo se je čiščenje radioktivnih odpadkov, ki traja še danes ... Med tem je prišlo do manjših nesreč, podobno kot tudi v nekaterih drugih centralah in skladiščih. Vlada trdi, da gre za manjše spodrsljaje, ki za zdravje niso nevarni ...
Stvari se gotovo ne bodo spremenile čez noč, toda narejen je pomemben korak. Tema jedrske energije je že na seznamu kandidatov za predsedniško tekmo.
Jana Radovič
V. BRITANIJA - ARGENTINA - Napetost
Jedrska podmornica pred Falklanskimi otoki
LONDON - Velika Britanija je po poročanju britanskega časnika Daily Mail pred Falklandske otoke na jugu Atlantskega ocena poslala jedrsko podmornico, ki naj bi v tamkajšnjih vodah ostala do aprila. Britansko obrambno ministrstvo novice ni potrdilo, dejali pa so, da ministrstvo načeloma ne komentira premika podmornic. V zadnjem času je prišlo med Argentino in Veliko Britanijo do novih napetosti zaradi britanskih naftnih vrtin pred obalo Falklandskih otokov. Argentina si še naprej lasti te otoke, ki so sicer od leta 1833 britanski.
Po poročanju britanskega časnika Dail Mail je misijo jedrske podmornice osebno odobril britanski ministrski predsednik David Cameron. Novica o napotitvi podmornice je v javnost prišla le dva dni potem, ko je tja na šesttedensko misijo kot helikopterski pilot odpotoval vnuk britanske kraljice Elizabete II., princ William.
Drugega aprila bo minilo 30 let od britansko-argentinske vojne za Falklandske otoke, ki je zahtevala skoraj tisoč smrtnih žrtev. Takrat je ena od britanskih podmornic med drugim potopila argentinsko vojaško ladjo General Belgrano, čeprav je ladja plula izven varovanega območja, ki so ga vzpostavili Britanci. Umrlo je 323 ljudi. V tokratni napotitvi člana britanske kraljeve družine pa Argentina vidi novo izzivanje, čeprav London zatrjuje, da gre za običajno urjenje helikopterskih pilotov za reševalne akcije. (STA)
Iran v bližini Hormuške ožine začel novo vojaško vajo
TEHERAN - Iranska revolucionarna garda je včeraj v bližini strateško pomembne Hormuške ožine začela z novimi vojaškimi vajami. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP gre za pomorske vojaške vaje, po navedbah nemške tiskovne agencije dpa pa za vojaške vaje kopenske vojske.
Vojaške vaje naj bi trajale mesec dni, do njih pa prihaja v času, ko je Zahod okrepil svojo pomorsko prisotnost v Zalivu. Med drugim je tam ameriška letalonosilka USS Abraham Lincoln.
Vojaške vaje, ki so jih pripravljali več tednov, so se začele le dan po strogem opozorilu iranskega verskega voditelja, ajatole Alija Ha-meneja pred morebitnimi ameriškim ali izraelskim napadi na iranske jedrske zmogljivosti.
Hamenej je v petek na tak način odgovoril na nekatere navedbe izraelskih predstavnikov, da je možnost vojaškega napada na Iran večja, če sankcije proti Iranu ne bodo dosegle pričakovanega učinka. ZDA in njene zaveznice so v preteklosti tudi dale vedeti, da bodo ostro odgovorile na kakršen koli poskus blokade Hormuške ožine, ki je pomembna oskrbovalna pot za prevoz nafte, čeprav Iran tega doslej še ni poskušal storiti. Hamenej je še dejal, da bi kakršen koli napad na Iran "10 krat bolj škodoval ameriškim interesom na Bližnjem vzhodu" kot samemu Iranu.
EU je konec januarja sprejela odločitev o naftnem embargu za Iran. Na tak način naj bi vlado v Teheranu prepričali, da pristane na mednarodni nadzor svojega jedrskega programa.
Zahod je zaskrbljen predvsem zaradi iranskega jedrskega programa, za katerega se boji, da bi ga Iran lahko uporabljal za izdelavo jedrskega orožja. Teheran sicer stalno zatrjuje, da je njegov jedrski program namenjen izključno v miroljubne namene. (STA)