XIV. KONGRES ZVEZE ZDRUŽENJ FOLKLORISTOV JUGOSLAVIJE
V PRIZRENU
Slavko Kremenšek
Za tridnevno delo XIV. kongresa Zveze združenj folkloristov Jugo-
slavije v plenumu in po sekcijah je bilo prijavljenih 105 referatov. Med
referenti, ki so napovedovali svojo udeležbo, je bila skoraj tretjina (33) iz
tujine. Tako rekoč vsi priglašeni prispevki so sodili k dvema vnaprej iz-
branima temama: 1. folklora Kosova in Metohije, 2. skupno in specifično
v folklori jugoslovanskih narodov in Balkana. Kaka dobra četrtina refe-
ratov je ostala zaradi odsotnosti referentov neprebrana (med njimi vsi
priglašeni slovenski prispevki). Kljub temu je bil program še vedno ob-
čutno natrpan. Popoldan tretjega dne je bil namreč namenjen še za letno
skupščino zveze in za ogled znamenitosti Prizrena.
Četrti dan kongresa je bila ekskurzija v smeri Prizren—Sredska—
Prizren—Dakovica—Decani—Peć—Rugovska klisura—Peć. Med potjo so
si udeleženci kongresa ogledali folklorne nastope vaščanov Sredske in
nastop znane folklorne skupine »Rugovo«. Za folklorne nastope pa so or-
ganizatorji poskrbeli tudi ob večerih ostalih kongresnih dni, za to jim prav
gotovo gre vse priznanje.
Zaradi velikega števila prispevkov k delu kongresa, zaradi njihove
mnogostranske podobe in ne nazadnje tudi zavoljo dela po sekcijah si je
nemogoče ustvariti enovitejšo podobo o rezultatih tako široko zastavljene-
ga dela. Nekaj dejstev pa se vendar zdi neizpodbitnih. Sestanki s tako
množično aktivno udeležbo imajo sicer vrsto senčnih strani, prav gotovo
pa spodbujevalno delujejo na številne strokovne delavce. Nedvomno so
zelo koristne izmenjave izkušenj s tujimi strokovnjaki, ki se v tako šte-
vilni meri udeležujejo jugoslovanskih folklorističnih kongresov. Neprecen-
ljiv je neposreden stik folkloristov z raznimi jugoslovanskimi območji in
njihovo ljudskokulturno podobo, ki bi jim sicer ostala za številne pokra-
jine iz različnih razlogov le slabo poznana. Zato je vsekakor prav, da so se
udeleženci skupščine kljub gmotnim težavam zavzeli za nadaljnje tra-
dicije vsakoletnega kongresa.
XIV. kongres folkloristov (10.—13. IX. 1967) je bil organiziran tako,
da so imeli udeleženci dokaj neposredno zvezo z IX. posvetovanjem Etno-
loškega društva Jugoslavije v Vršcu (od 16. do 20. IX.). Takšen sporazum
med društvoma članstvo samo pozdravlja; zaželeni bi bili še drugačni in
185
Poročila
drugi sporazumi. V Vršcu je bilo precej udeležencev kongresa fokloristov.
Razni prozaični razlogi (predvsem gmotne narave) so nekatere zadržali,
da niso mogli potovati v oba kraja. Kljub temu pa ne gre prezreti dejstva,
da ima folkloristika tudi v Jugoslaviji že dokaj izoblikovano interesno
območje, da se njenih kongresov udeležujejo številni specialisti, tudi za-
stopniki drugih strok, ki jih širša etnološka problematika v ničemer ne
razburja in posebej ne zanima. Zdi se, da se sicer etnologi in folkloristi v
marsičem res neogibno dopolnjujejo, da so številna vprašanja enaka, da se
pa lahko zanimanja kljub temu tudi močno razhajajo. To zlasti velja za
razne meddisciplinske probleme in s tem povezano sodelovanje z drugimi
vedami. Zato bi bilo res najbolj prav, da so predmet sodelovanja in pove-
zovanja predvsem konkretni strokovni problemi, pri tem pa bi se bilo
treba zavedati, da vsi njuni problemi niso vedno tudi identični. Takšne
ali drugačne organizacijske sheme pri tem ne bi smele imeti večjega po-
mena.
RÉSUMÉ
QUATORZIEME CONGRES DE L'UNION DES ASSOCIATIONS DES
FOLKLORISTES YOUGOSLAVES
Le Congres eut lieu du 10 au 13 septembre 1967 a Prizren. On y présenta
105 rapports, dont 33 dus a des auteurs étrangers. Ces rapports traitaient des
questions relatives a deux themes choisis d'avance: a) le folklore du Kosovo et
de la Metohija, b) les éléments communs et spécifiques dans le folklore des peu-
ples yougoslaves et des Balkans.
186