PRAVOPIS, P R A Y O R E C J E IN OBLIKOSLOVJE V SLOVARJU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA I b) Praoorečje Že uvodoma smo v zadnji številki SR izpisali iz uvoda slovarja (§ 5, str. XI) trditev, da je »o vsaki besedi pove/dano/, kako /...J se izgovarja«. — To načelo je gotovo pravilno, vendar ga uredniki v § 175, str. XXII I preklicujejo z besedami: »Izgovor besed se ravna po pisavi, le da je treba upoštevati osnovna pravila o izgovoru v, zvočnikov in izglasnih zvenečih soglasnikov ter o asi- milacijah soglasnikov po zvenečnosti. Prav tako je treba upoštevati, da se izgovarja e kot polglasnik v tistih primerih, kadar v drugi osnovni obliki izpada {pes psa = pas psa, dober dobra = d obar dobra) ter da se -/ izgovarja kot џ v ednini moškega spola deležnika na -/ (delal = delan), in to tudi, kadar je kot podgeslo v pridevniškem pomenu (došel — došau). Na vse to slovar ne opozarja.« Pred očmi moramo imeti še § 176, str. XXIV: »Vse druge posebnosti glede izgovora so zapisane v oglatem oklepaju /.../«, ter § 177. str. X X I \ : »Izgovor tujk in narečnih besed je podan po glasovnem sistemu knjižnega jezika. Ce pa velja beseda v tuji pisni obliki za citatno besedo, se lahko iz- govar ja judi po glasovnem sistemu jezika, iz katerega je prevzeta. Tudi besede, ki so kvalificirane z »»'•. se lahko izgovarjajo v narečni obliki, če veljajo za citatne besede (npr. bêteg belega lahko tudi bèleg betèga).t Kakšne so prednosti in s labe s t rani teh stališč za slovarski pr ikaz slo- venskega knj ižnega jezika? Kritični b ra lec vidi pozit ivnost v dejs tvu, da je v skladu s S 177 izgovor tu jk in narečnih besed / . . . / podan po glasovnem sistemu knj ižnega jezika«. To stališče je za SSKJ 1 I. 1965/66 formul i ra l pisec te ocene (prim. J iS 1969. 184—185 — Besede iz nareč i j in tuj ih jezikov v knj ižnem jeziku), svoj izvor pa ima v krit iki SP 1962 (prim. J. Toporišič. Fonet ika, fonologija in pravorečje v SP 1962. JiS 1962/63, str. 210—211). k je r je za besede, kot je weekend, p red- pisan čisto angleški izgovor, namreč z dvoustničnim o na začetku in zvenečim zobnikom d na koncu. — Prav tako je mogoče pozdravi t i zapisovanje izgovora č rke / (v položaju na koncu besede ali p red soglasuikom /razen j — v pri- hodnj ih zvezkih tudi pred samoglasnikom v sklopih t ipa polizdelek) le tedaj , k a d a r se izgovarja kot dvoustnični zvočnik (tj. ц), ne p a tudi takra t , ko zazna- muje zobno-jezični obstranski zvočnik (tj. /). SP 1962 je, «sicer nedosledno, zaznamoval t ako pr imere z izgovorom I kot tiste z izgovorom џ (prim. str. 255: gôl \göl] -a m sp. ф gôl g<>u/ -i ž). To gospodarno p isan je je v pravopisno- pravorečni komisiji p red laga l (kot a l te rna t ivno predlogu piscu te recenzije, da se zaznamuje le izgovor črke 1 kot glasu / v položaju ne pred samoglasnikom, izvzemši pred j) A. Bajee. S tem je implici tno podano splošno -pravorečno pra- vilo, da se v slovenskem knj ižnem jeziku črka / bere načeloma v vseli polo- žaj ih kot glas /, kot џ/и pa le iz jemoma oz. v dan ih kategor i jah. To seveda zahteva p re formulae i jo pravorečnih pravi l o izgovoru črke / tudi v naših slovnicah, ki bi namesto tega, k d a j se črka / na koncu besede ali pred soglas- uikom, ki ni j, vendar le ne izgovarja kot ц/и (torej tudi kot u, ne samo ц, kot piše v s lovar ju) , morale učiti, k d a j se sploh izgovar ja kot ц/и (prim. Sk j 1 (1965), str. 155—154, po starem pa v učbenikih, pisanih na podlagi Ss 1956 — Jalnova, Bunc, Jagrova. Kocbek, Kopčavar). Tretja hvale vredna odločitev v pravorečju je sorazmerna širina in smotr- nost v določevanju izgovora besed, ki imajo v končaju / bodisi na koncu besede ali pred soglasnikom (del — bralca, bralka, bralski. bralstvo, bralen, bralnica). Te stvari si je dobro ozavestiti, za to in ono pa bi bila primernejša tudi dru- gačna določitev. Poglejmo si po vrsti. 1. Besede na -lec so izpeljane bodisi s priponskim obrazilom -эе iz podstave. ki ima na koncu / (delec, črnošolec, goleč, fevdalec del. črna šola. gol. fevdalen + -эс) bodisi s priponskim obrazilom -lec (gledalec, davkoplačevalec gledati, davke plačevati + -эс). Besede prve skupine, izpel janke in zloženke, v večini pr imerov o h r a n j a j o glas I tudi v položaju pred soglasnikom. Od štirih izsamostalniških pr imerov imajo samo l: delca, barilca in grilca. samo dolca ima pod 1u(, i tudi var ianto doiica. Pri 11 izpridevniških izpe l jankah je v vseh pr imer ih možna tudi oblika na govorjeni le. in sicer v 7 pr imer ih samo ta ( f e v d a l c a . ferialca. gimnazialca, ementalca, homoseksualca, brezdelca, gverilca fevdalni (veljak), član ferialne zveze, ementalski sir ipd., npr . član gverile). Verjetno moramo imeti za izpridevniške zloženke črnošolec, črnočelec, (čudodelec), enakokrilec (tako še golo-, dvo-. brez-), drugošolec. pr i katerih je zapisan le izgovor le. Od preostalih izpridevniških besed (debelec, celec, gnile с, goleč, črni- kalec, čr пока lec, dvorilec) pa je možen izgovor ali цс ali le (pri raz- prto t iskanih џс na prvem mestu), le pri dolgorilec samo џс. Pri izglagolskih tvorbah (npr. livalec. bulec, čarostrelec. brzostrelec, čudodelec, bogomolec) pa je spet možen samo izgovor le. Na splošno se je s takimi pravorečnimi določitvami lahko le strinjati. Po- trjujejo nam namreč pravilo, da izpeljanke iz podstav, ki se končujejo na / (staro pravilo: iz samostalnikov na -la. -lo /prim. Ss štirih avtorjev, str. 42—43/), ta / ohranijo tudi v položaju pred soglasnikom. Varianto у с torej novi slovar dovoljuje le pri izpeljankah iz pridevnikov, ki jiim im./tož. ed. m. spola na- sproti drugim sklonom in oblikam alternira po načelu џ/l. Mislim pa, da bi sploh bolj ustrezalo trenutnemu stanju knjižnega jezika, še zlasti pa njegovi razvojni težnji, ko bi se bila na prvem mestu zmeraj pisala varianta z govor- jenim le. ne pa (v večini primerov) narobe. Spodrsljaj, ki se lahko vsakemu pripeti, pa je po unoji misli dolgori]fca, ko imamo istočasno dvorilca , u d i dvorišča. Sedaj pa o izglagolskih izpeljankah s priponskim obrazilom -lec. Iz odzad- njega slovarja SAZU (uporabljal sem ga tudi pri drugih priponah) sem si izpisal 50 primerov, nato pa po geslih kontroliral, kako je predviden izgovor. Stvar je precej zapletena: a) samo џс imajo: besedovalec, gospodovalec, glasovalec, dopisovalec, gle- dalec. dajalec, dirjalec, čakalec, bralec, črnilec, donašalec, davkoplačevalec, določevalec in dvobojevalec; b) цс 'n le imajo: dvigalec, delodajalec, brisalec, drsalec; c) цс tudi le: dirkalec, delojemalec, črpalec, čitalec; č) le i» цс: grelec; d) lc ,11(,i џс: gibalec. gasilec, godalec, blažilec (naprava); e) samo le: dulec. Potemtakem se isti besedotvorni kategoriji samostalnikov na pisni -lec iz- govor določa na 6 načinov. Komaj verjetno je, da si je to mogoče zapomniti. Tako se npr. dirjalec sme izgovarjati le z џс. brisalec z и с i" le, dirkalec z џс nul i Jc, grelec z le •» цс, blažilec z le tull i џс in dulec samo z le, čeprav je zame prvih pet skupin precej enakovrednih (dulec pa imamo lahko za neiz- peljanko). Izgovor teh besed bi bilo očitno bolje nasloniti na hierarhično višjo, tj . pomensko jezikovno kategorijo. Po tej bi ločili vršilca dejanja (ali nosilca stanja) od imena za orodje, sredstvo ipd.: pri prvih bi se zmeraj dovoljeval izgovor цс, pri drugih pa lc; variante bi se dovolile samo izjemoma (nemara gasilca z govorjenim lc). Vse to bi se, upam, res moglo dokončno uveljaviti v praktičnem, dejanskem pravorečju knjižnega jezika. 6 stopenj pa je preveč. (Ob tej priliki n a j omenim še pravopisni spodrsljaj , ki ga je po vsej verjet- nosti rodilo nagnjenje pisati vendarle rajši več besed na -вес kot na -lec: na- mesto glodaoec, hrkaoec in dremaoec v pomenu »tisti, ki vrši to in to dejanje« bi bilo prav pisati glodalec, lirkalec. dremalec. Tako so slovamiki pravilno prenesli med besede na -lec prvotno nastavljeno besedo čaraoec.) 2. Kar smo na koncu povedali o izgovoru izglagolskih izpeljank na -lec, bi seveda veljalo tudi za izpeljanke na - lka: izpeljanke s pripono -ka iz pod- stave na -/ na koncu n a j bi se izgovarjale le Ik. Sedaj je poleg izgovora samo z Ik (držalka, feodalka. fibralka. decimalka, generalka, fundamentalka. brazilka, drugošolka. četrtošolka, doodihalka, čudodelka. hudodelka, bistrostrelka. brzo- strelka. bogomolka) dovoljeno še dubletno z v с pri besedah belka in debelka. Pri izpel jankah s priponskim obrazilom -lka iz glagola pa naj bi se pripo- ročila za vršilke de janja izgovorjava џк ali Ik. za predmete ipd. pa le Ik. Sedaj ima od 33 izpisanih primerov samo Ik le 9 teh besed (dotekalka, drsalka, črpalka, držalka, drobilka, budilka, liodilka, gonilka in gasilka). Te primere, razen gasilke, lahko izpeljujemo iz govorne dvobesedne podstave s pridevnikom na -/.• črpalka črpalna naprava. Če so slovamiki zapisali izgovor и с tudi gasilcu, bi ga lahko še gasilki (prav tako pod tmli). Nič daleč od povprečne govorne rabe pa tudi ne bi bil izgovor za vršilko de janja uk l l l i Ik, saj je med 24 primeri le 10 takih, ki nimajo dovoljenega tudi izgovoru Ik (gospodooauka, gledauka, bralka, donašauka, daronauka, glasooauka, dopisooauka, detomo- riuka). Ali se tu res govori samo цк, nisem preizkušal z anketo; zanimivo bi bilo vedeti, ali so jo (in s kakšnim rezultatom) izvedli slovamiki. 3. Samostalniki na -lce imajo vsi izgovor lc: bodalce, črtalce, držalce, de- belce, čelce, delce, dekelce, dupelce, dolbilce, cedilce, darilce, berilce, grlce. Tu je torej 100°/o potrditev pravila, da se glas 1 iz podstave na -l(o) oh ran ja tudi v izpeljankah. 4. Poglejmo še pridevnike na -Ini (len), iz katerih so potem izpeljani samo-, glasniki na -ik (črnilnik, brzokulialnik) in -ica (čelnica, bralnica). Pridevnikov na -len je v slovarju sorazmerno veliko. Kolikor sem jih prekontroliral, med njimi ni primerov z izgovorom џп. Torej lahko pričakujemo, da tudi samostal- nikov na -unik ali unica, ki so vendar izpeljani iz teh pridevnikov, ne bo. Naše pričakovanje pa je le delno izpolnjeno: med 26 samostalniki na pisni -Inik namreč drvalnik, čebelnik, bezgalnik in basalnik nimajo dovoljenega izgovora In; poleg In pa imajo še izgovor џп (ali narobe) črtalnik — dihalnik, gugalnik, čolialnik. Za sodobni knjižnojezikovni čut so vse to izpeljanke iz pridevnikov na -len, in ker izgovor џп pri njih ni mogoč, ne more biti niti pri samostal- nikih, izpeljanih iz njih. Predpisovati nekaterim takim besedam samo izgovor џп pa je po naši misli popolnoma napačno (po tej logiki bi v slovar ^Jaliko spravljali tudi narečno še izpričan izgovor сеЬец za knjižno čebel ipd., še več takega pa je izpričano iz preteklih dob). — Prav tako nepotreben je predpis izgovora samo Ъокацтса, nepotrebna pa varianta gugaunica, ki zveni izrazito obarvano. 5. Poglejmo še izgovor črke l v konča ju -Istvo. Vseh besed, ki so izpel jane s pr iponskim obrazilom -stvo iz podstave na -l, je 14; med n j imi je samo pri dveh (gledalstoo, bralstvo) predviden izgovor -ystvo: to sta izpel janki iz imen za delujoče osebe s pr iponskim obrazilom -lec (gledalec oz. bralec); za t re t j i tak pr imer (gasilstvo) pa se zahteva samo izgovor -Istoo, pač na podlagi po- mena »dejavnost gasilcev«. Dejansko pa se tudi v s lovar ju ta beseda razlaga še kot skupno ime za gasilce: in če smo tem zapisali tudi izgovor џс, bi ga lahko tudi gasilstvu. Verjetno pa bi bila pri takih samostalnikih sploh boljša variantnost , t j . smeli bi j ih izgovarjat i ali z џ ali z l. Tako se mi zdi pravi lno rešen izgovor pr idevnikov s pomenom »nanašajoče se na delujočo osebo« oz. »na o p r a v l j a n j e dejanja« , t j . pri pr idevnikih na -Iski. Pr imerom, ki imajo vzporednico v samostalniku s pr iponskim obrazilom -lec, se v s lovar ju do- vol ju je izgovor ali z џ ali z l, le za gasilski je predpisan samo izgovor z l; jaz tudi tu ne bi izkl jučeval izgovora z џ (prav zato, ker ga dovol ju jemo samo- stalniku gasilec). Na splošno je mogoče reči, da je izgovor izpel jank (in zloženk) s pr ipon- skiini obrazili, ki imajo v pisavi I pred soglasnikom, v s lovar ju kar zadovolj ivo rešen; take rešitve si je želel tudi pisec te kri t ike, ko je v Sk j 1 (1965), str . 133—134, točka č—e, pisal o tem problemu. 6. Za konec ne bo nezanimivo pogledati še, kako se pisni I izgovar ja na koncu besede v imienovalniku ednine moškega ali ženskega spola in pri pri- slovih na -/. Tak ih samostalnikov je 162, izgovor samo na -џ pa je v s lovar ju zapisan le pri 6 (drgal, drhal, čepel, domisel, čebul, fižol), tudi џ pa pri 5 (bokal, globel, del, bil in dol). Razen pr i zelo pogostnem fižol bi tu povsod lahko dovolili tudi izgovor na -/ ; ka j t i če ima celo pogostni del va r ian tn i iz- govor -цЈ-l, bi ga lahko imela tudi drgal ali čepel ( p r imer j a j kopel). Rupel je v svojem Slovenskem pravoreč ju res dovoljeval celo drhal poleg drhau (in tako tudi pr i prislovih na -mal (dosega-, dotega-, doteh-, dosih-, dotistih-), ki j im SSKJ 1 vsem določa le izgovor na -џ (ne smemo pozabiti , da so to poleg tega še rodilniki množine, k je r je izgovor -l skora j v celoti prodrl) . — Pridevnikov na -l sem naštel 15; od tega se n a v a j a izgovor џ pri gol, gnil, dolgorasel, cel, debel in bel, pri preostalih 9 pa je zapisan izgovor -l, deloma ver je tno po pomoti, s a j bi jaz npr . pr idevnika crkel, dobrodošel izgovarjal z џ, ne z /. Prav pri tako imenovanem končnem -/ se zelo razločno vidi, da se izgovor na -џ v slovenskem kn j ižnem jeziku drži samo še v najpogostnejš ih s tar ih besedah (kolikor seveda niso zaobsežene v kategorij i deležnikov na -l, opisnih 15 — Slavist ična r ev i j a in s tanja , ter pr idevnikov na -al (o tem prim. J. Toporišič, Neka j stališč k od- prt im pravopisnim in pravorečnim problemom, J iS, str. 187). Slovarniki so imeli gotovo veliko t ruda z določitvami realne glasovne po- dobe nekater ih morfemov iz nareči j ali iz tu j ih jezikov, ali pa tudi posameznih glasov in glasovnih sklopov. Ker bomo o problemih t ipa cénter/cênter govorili v 5. delu te recenzije, si tu oglejmo probleme v zvezi s p renašanjem n a r e č n i h in t u j e j e z i č n i h glasov v slovenski knj ižni jezik. Za pr imer vzemimo narečni besedi bêteg belega in gostioanje. Cisto narečna oblika prve besede je bèteg betèga : naglašeni samoglasnik je kra tek v nezadnjem zlogu in širok, v knj ižnem jeziku pa je kratki samoglasnik v nezadnjem zlogu mogoč le pri predponah in na polglasniktt ter pri nekater ih sklopih. Načelo za obravnavo takih besed je: Ker je samoglasniška širina v slovenskem knj ižnem jeziku možna tudi naglašena, naglašeni narečni samoglasnik ostane širok tudi v knj ižni obliki, ne more pa ostati kratek, ker kračine v te vrste besedah v slo- venskem knj ižnem jeziku ni; torej se naglašeni samoglasnik »podaljša« in tako dobimo hmenovalnik bêteg. V rodi lniku in nap re j je pri besedah s premičnini naglasom sicer možna širina (tip rojen rojena), vendar je pri samostalnikih redko izkazana (Jernéja. je pa na o: topol topola), zato je pač pravi lno betéga, čeprav bi glede na oznako l lur- vzhodno mirno lahko ostali pri betèga. (S tega stališča se nam zdi čudna krač ina v nezadnjem zlogu besede bèkhènd, rod. bèkhênda (prim. SSKJ I, str. 89 pri backhand), k je r bi prvi e moral biti dolg po zgledu pešpot.) — Izgovor gostioanje za pisano gostiivanje pa nam ponazar j a pravilo, da se zaokroženi samoglasniki (ali sicer kako drugače modificirani , pr im, ruski y) izgovorilo realizirajo kot nezaokroženi (prim, še šartez, angstrem ipd.; glej listo tak ih besed v 1. delu te recenzije). Med novo pr iznanimi glasovnimi skupinami pomeni pr ib l ižanje k nor- malni govorni podobi našega knjižnega jezika dopusti tev izgovora ua poleg oa v besedah t ipa buržoazi ja (prim. SP 1962 153 in SSKJ I 228). Opozoril bi še na prenašan je nosnikov v slovenščino (coulomb kulon), t j . da se nosniki razvezujejo z V + n, kolikor seveda jezik pri tem ni šel kake druge poti (npr. pri tretma, kar pa je že oblikoslovni problem). S tem bi bile v glavnem izčrpane (več ali manj) pozitivne lastnosti pravo- rečnih določitev v novem s lovar ju . Zal je vse preveč tudi negativnih, oz. od- sotnosti pravorečnih določitev sploh. To je toliko bol j obžalovati , ker so po- manjkl j ivost i nepotrebne, sa j so bile pravopisno-pravorečni ktunisiji predložene rešitve, ki jih odprav l j a jo . Osnovna pomanjkl j ivost , ki ji poleg tega ne vem nikakršnega pametnega, neapriorncga opravičila, je, da v slovarju sploh ni podana tabela za deko- d i r an j e črkovnega zapisa besed. Tako pri samoglasnikih n ik jer ni povedano, kakšno glasovno vrednost imajo grafemi ii, i in it (samo za é in ê ter 6 iu ô je določena n j ih fonetična vrednost (S 179, str. XXIV, t j . v poglavju o naglasu)); prav tako ni povedano, kako se glede na kvali teto berejo h, i, ù, è in o, t j . k ra tk i naglašeni samoglasniki, in nič ne zvemo o glasovni vrednosti znamen j u, e, i, o in и, tj . ko zaznamuje jo nenaglašene samoglasnike (v poglavju o pra- vorečju, S 175, str. XXIII, je tu obravnavan le e, ko zaznamuje polglasnik). Uvod mi ugova r j a : »Izgovor besed se r avna po pisavi« (§ 175). Ker pa raz- mer je glas — pisava, kot smo že videli, v s lovar ju ni obdelano, bere vse to lahko vsak, kakor hoče. Konkretno: lahko izgovar ja prednj i , srednji ali zadnj i a; è in ô se lahko bere ta ozko. srednje, široko, le pred y se za grafem à p red- p isu je srednji izgovor (S 179. str. XXIV). Tudi nenaglašena e in o se bereta pol jubno, t j . ozko. nevtralno, široko, izkl jučeno je — se zdi — le to. da bi jih smeli brat i kot polglasnik, i, и ali a. — Ta pisana možnost b r a n j a črk za sa- moglasnike je še veliko večja za tujce, s a j v s lovar ju ni n ik jer rečeno, da ne sme bra t i črke tako kot v svoji materinščini (primi, g ra fem e ali и ali а za angleščino, и za f rancoščino ipd.). — Vsa ta b r a n j a niso izkl jučena, in sicer k l jub temu, da je v uvodu slovarja zapisano, da je o vsaki besedi povedano, kako se izgovarja«. Po pisavi pa lahko beremo tudi črke za mnoge soglasnike. Kadar črka 1 ii[>r. zaznamuje obstranski zobni jezičnik, torej ni važno, ali jo beremo kot navadni I ali kot trdi ali celo kot mehki. Črko r lahko izgovarjamo kot al- veolarno-jezični vibrant ali kot vclarni ali uvularni, v besedah tipa trd, rdeč, žanr ga lahko izgovarjamo s polglasnikom spredaj ali kar zložno. Za črko n (Ana. Anka) in dvočrkji tj in nj (polje, poljski — konja, konjski) pa moramo upoštevati »osnovna pravila«, toda katera? Ali naj v položaju pred samo- glasnikom ti dvočrkji berem dvoglasno ali enoglasno? In črke za zveneče ne- zvočnike v besedah, kot so brod, grob itd., komaj še zveneče, na pol zveneče, nezveneče? Kakšen absurd je vendar taka štednja s prostorom v uvodu, če je razlog za odsotnost dekodirne preglednice slovenske pisave res štednja s prostorom, iu ne kaj drugega, na primer dejstvo, da slovamiki enostavno niso hoteli za- pisati tistega, kar bi tli moralo biti zapisano (morda zato, ker ne bi bilo zapi- sano tako kot v SP 1962 ali v Ss štirih avtorjev). Stavku »Izgovor besed se ravna po pisavi« sledi v uvodu s lovar ja pr idržek le da je treba upoštevat i osnovna pravi la o izgovoru D. zvočnikov in izglasnih zvenečih soglasnikov ter o asimilaci jah po zvenečnosti« (S 175, str. XXIII). Le z a k a j ta »pitijnost«? Ali ne bi bilo to vsa j v oklepa ju lahko ponazorjeno: (v) = I. [о] — siva; 2. [у] — siv, siokast. bo ozel, bo osak; 3. [y "] — bro; i. Im/u\ oz. |m /u | •— ozeti. osak. pot t? desno/temi. — Pri p remenah soglasnikov bi prišlo v ok lepa j poleg \n/y\ še: ( l j ) = l . \lj\ — polje; 2. \T/l\ — polj. poljski in ( n j ) = 1. — konja; 2. | / i ' /n| — konj, konjski. Ali so tudi ta pravi lu iz- ostala zato, ker jih s lovamiki ne poznajo , ali pa morda zato, ker jih ne pr i - znava jo? Da bi bilo zan je v uvodu premalo prostora pr i vsej njegovi obširnosti. vendar ne more biti trezen a rgument . P rav tako je z izgovorom izglasnih zvenečih soglasnikov. Kako prav bi bralcu prišlo obvestilo, kot je nas lednje : ( d ) = 1. [t] — mlad. mlad mož. mlad oče; 2. [d] — od moža/očeta. Ali je ta ponazori tev izostala zato, ker se slovar- niki v taki izrecni formulaci j i niso mogli izreči za n a u k Škrabca, Breznika, Ramovša in Bezlaja (ter Toporišiča), da v teh pr imer ih govorimo nezveneči uezvočnik namesto zvenečega, in tako na t ihem podp i ra jo menda Šolarjev nauk, ki se od 30-ili let širi po naših jezikovnih priročnikih, da je namreč d v teh pr imer ih na pol zveneč oz. k o m a j še zveneč. (Kritiko nauka o na pol zvenečnosti izglasnih nezvočnikov in sploh problemov v zvezi z razvrst i tvi jo soglasniških var iant v Ss 1956 sem podal v razpravie i Sistemske premene so- glasnikov v kn j i žnem govoru, J iS 1957/58, str. 70—76; prim, še Fonetika, fono- logi ja in p ravoreč je v SP 1962, J iS 1962/65, str. 206—207.) — Končno bi bilo t reba ponazori t i tudi pr imere za asimilacijo nezvočnikov (uvod jih imenuje kar soglasnike); (glasba, sladka) = \glazba, slâtka]. Izgovorili problemi pa s tem niso izčrpani . Opozori t i bi kazalo v s a j še na dolge soglasnike v zvezah t ipa oddati, izstrgati (= \od:ati, isAargati]) in na zveze zobnega zaporn ika in p r iporn ika (tip odstraniti, odžagati) ter izgovor sič- nikov pred šumevci (sčasoma, s šibami, z žago). Ko bi bila p r ikazana vsa j ta problemat ika , bi bra lec s lovar ja res že precej na tančno vedel o »vsaki besedi, kako se izgovarja«. Ker pa so bili s lovarniki z in formaci jami o glasovni podobi slovenske be- sede tako skopi, jih je globalna trditev, da se »izgovor besed ravna po pisavi« (S 175), kolikor posebni pr imeri niso omenjeni v istem p a r a g r a f u oz. kolikor posebnosti v geslu niso podane v oglatem oklepaju , zapel ja la v pravo pravo- rečno d ik ta tu ro ob zapisih t ipa i -+- V, ka r nam po novem s lovar ju ili več do- voljeno izgovar ja t i z j med obema samoglasnikoma, a m p a k obvezno samo z zevom. (Nastavek takega po jmovan j a imamo že v SP 1962, kri t iko tega na- zora pa sem podal v oceni SP 1962 z naslovom Fonetika, fonologija in pravo- rečje v SP 1962, JiS 1962/63, str. 142—143.) Toda spomnimo se: v SP 1950 (kot smo videli v prvem delu te ocene) se p repoveduje pisava ija, ijo ipd. (nastala gotovo na podlagi govorjene besede), s eda j pa se na podlagi prvotno predpisane pisave suponira tudi enak izgovor! To jè doslednost, toda ne v pr id na ravn i obliki slovenskega kn j ižnega jezika. K o m a j r azuml j iv je tudi konservatizem slovarnikov v označevanju naših tonemov (str. 24), s a j jiin je a k u t »rastoča intonaci ja«; res je, da se tako ve- činoma govori in piše, p rav tako res je pa tudi , da je že prece j s taro tudi spoznanje , da pri naših tonemih ne gre za korelaci jo tonskega poteka, a m p a k za razliko v tonski višini. (Prim. J. Toporišič, Po jmovan je tonemičnosti slo- venskega jezika, SR 1967, 64—108, k j e r je navedena tudi r azprava Boža Vo- duška, Grundsä tz l iche Betrachtungen über den melodischen Verlauf der Wort- akzente in den zentralen slovenischen Mundar ten , Linguist ica IV (Ljubl jana) 1961 (izšlo 1964), str. 20—59; nato pa je izšla še obširna r azp rava J. Toporišiča Liki slovenskih tonemov, SR 1968, 315—393.) Na podlagi teli dejstev bi bil slo- var mirno smel zapisati vsa j še to, da aku t označuje nizek Цп . Na koncu še nekaj drobnosti. V § 175 se (z nespretno formulacijo?) izmed zvočnikov izvzema fonem D. Če ne gre za nespretno formulacijo, to pomeni, da iinui SSKJ 1 argumente, ki restavrirajo nezvočniški status tega fonema (prim. Ss 1964, 22). SP 1962 pa je zvočniško naravo tega fonema priznal, upoštevajoč argumentacijo mojega članka Sistemske premene soglasnikov v knjižnem govoru (JiS 1957/58, str. 70—76; dokazi za zvočniško naravo tega fonema so tudi v moji razpraviei Strukturiranost slovenskih glasov in predvidljivost njihove razvrstitve, J iS 1967, 92—96). Zvočniška narava fonema D se dokazuje na podlagi dejstva, da pred alofonom v lahko stojijo tako zveneči kot nezveneči nezvočniki, kukor v slovenskem knjižnem jeziku le še pred m n г l j in samo- glasniki. — V istem paragrafu je formulacija o izgovoru pripone -1 v del. na -l moškega spola ed. taka , kot da se v našem knj ižnem jeziku ne dovol ju je iz- govor -it v pr imer ih tipa drl; p r a v tako je prezr t izgovor и v pr imer ih t ipa a + џ (nesel, topel) ter v konča j ih -il, -el (nosil, vedel). (Prim. S k j 1/1965, str. 133, a.) — Za bridge je napačno zapisan izgovor dž namesto č v im./tož. ed.; p r av bi bilo tako: jbrlč -Idža}. Po mojem ušesu pa je slovenska govorna oblika besede blues [blûs -йга], ne blusa. — Pravorečna novost je tudi v izgovorjavi m o r f e m a {-n—эп-}. ki se v položaju za dvema soglasnikoma, k j e r nas topa neal terni ra joči alomorf an, s eda j mora izgovar ja t i le en (primer: umslven -a -o). Glede na to, da se zgodovinsko upravičeni polglasnik v drugih katego- r i j ah v s lovar ju prece j oh ran ja , je tu morda le p reu ran jeno opuščen a l terna- tivni izgovor s polglasnikom (torej umstvan). (Se bo nadal jevalo) Jože Toporišič Filozofska fakul te ta . L jub l j ana UDK 886.3.03 = 850 (048.1) IVAN CANKAR V ČEŠKIH P R E V O D I H IN V LUCI ČEŠKE PUBLICISTIKE D O KONCA LETA 1918 Prevodi dobre polovice pesmi iz Erotike, ki jih je pozneje dr. Mčrka zbral in izdal tudi v knjigi,134 pr ičajo , da je sedemnajs t le tni srednješolec pod vod- stvom svojega uči tel ja ka r dobro opravil zaupano mu nalogo, nekatere pesmi pa so prevedene naravnos t odlično. Sodeč po vsem, je pesmi na jp re j , po mož- nosti dobesedno, prevedel dr. Mčrka, mladi pesnik pa jih je potem prelil v verze, s a j je pod nekater imi prevodi navedeno »die p rek lada dra Mérky zver- šoval J i r i Wolker.«135 Občudovat i moramo, kako melodičen in neprisi l jen je verz mladega pesnika in kakšen smisel ima za pesniško kratico in metaforo . Ne enkra t se mu je celo posrečilo C a n k a r j e v verz izboljšati.130 Verje tno je imel dr. Mčrka kot velik p r i j a t e l j jugoslovanskih književnost i že od vsega začetka namen vzgojit i mladega, izredno nadar jenega učenca v p reva ja lca slovenskih pesnikov, sam pa bi se bil posvetil predvsem p r e v a j a n j u proze. Sa j je gotovo vedel, da ni bilo t eda j med Cehi niti enega dobrega pes- nika, ki bi bil znal naš jezik in bi umetniško p reva ja l slovenske pesnike. Zal se n jegova namera ni uresniči la; ko je Wolker leta 1919 odšel na univerzo v Prago, se s p r e v a j a n j e m iz slovenščine ni več ukva r j a l . Tudi prevod Treh povesti Bohuša Vybi ra la ni na višini, čeprav je sicer ne- koliko boljši od Kurenta . P reva ja lec jc posebno tam, k j e r se t rudi , da bi pre- vaja l čim bolj dobesedno, kur začetniško neroden: in še vesel je bil, da je našel kupca kar na cesti (10) — a by l ještč vesel, žc našel kupce t ak rka na ceste (188), čas je že in zadnju u ra (123) — je již kdy a posledni hodina (143), s pisa- nim oznanilom (167) — s pestrou wyhlaškou (54), posadili so nas na cesto (37) 131 J j r£ Wolkcr : Bra t r skâ poesie. Spolupraeoval prof . dr. Mčrka Vojtčch. Košice 11925], Tereza š tanglerova . 63, [2] str. J ihoslovanskâ knihovna, 1. 135 Pr im. Proudy , 8/1918, št. 79 (5. X.), str . 1. 1311 Podroben razbor prevoda prim, v č lanku O. Berkopeu Jir i Wolker, pre- va ja lec slovenskih pesnikov. — Prostor in čas, 1/1969, št. 11—12, str. 527—528.