ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 22. MARCA 1931 ŠT. 12
FR. KRAŠOVEC: SPOMLADI
94
Velika nesreča na Donavi med Belgradom in Pančevom. V noči od 6. na 7. t. m. sta trčila na Donavi dva parnika, »Zagrebe (glej sliko spodaj) in »Franchet d'Esperayc. >Zagreb< se je precej poškodoval, drugi parnik se je pa  takoj potopil, pri čemer je utonilo nekaj oseb.
Ob 10 letnici smrti dr. Iv. Oražna, velikega dobrotnika slovenskega diiaštva. Dne 11. t. m. je minilo 10 let, odkar je umrl v Ljubljani zdravnik dr. Iv. Ora-žen, ki je zapustil vse svoje lepo imetje za naše akademike. Iz njega se vzdržuje danes v Ljubljani! Oražnov dom, v katerem stanuje 50 revnih dijakov, mnogi pa dobivajo tudi brezplačno hrano. Spomin na tega plemenitega dobrotnika nam mora biti tem svetejši, ker je po vojni umrlo pri nas že precej prav bogatih ljudi, katere je narod obkladal z vsemi mogočimi častmi in ki so si vse svoje imetje nabrali iz ljudstva, a se v svoji zadnji volji niso niti najmanj spomnili naših vsenarodnih dobrodelnih in kulturnih ustanov.
Spodaj: Struga Ljubljanice med frančiškanskim in čevljarskim mostom, ki je bila toliko let v sramoto slovenske metropole, ki jo pa sedaj menda vendarle začnejo urejevati naprej.
Na desni: Iz razstave Toneta Kralja, ki yo je priredil od 8.—10. t. ni. na   zasebnem
stanovanju v Frančiškanski uli^-ci. Razstava je lepo pokazala nekaj najnovejših del tega odličnega našega umetnika, ki si je pridobil izmed vseh naših mladih slikarjev tudi v inozemstvu največ priznanja.
Na levi: Dr. Vladimir Ravnihar, znani naš javni delavec, ki je obhajal 6. t. m. šcstdesetletnico svojega rojstva. Dr. Ravnihar uživa v vsej naši javnosti splošne simpatije zaradi  svoje koncilijantnosti.
Spodaj:   Profesor  Ivanov  slika  našega berlinskega poslanika drja živojina Ba-lugđžića.
General D. Pav-lović, novi mariborski mestni poveljnik.
05
Spodaj: Mihael Osorgen, znameniti ruski pisatelj, ki živi sedaj kot iz-bežnik v Parizu in čigar dela prevaja v slovenščino Marija Kmetova. Ljudska knjižnica izda v kratkem roman »Sivčev vražek«, Mladika bo pa prihodnje leto objavila njegovo >Povest o sestric. Nekaj odlomkov je izšlo že tudli v >Slovenčevih« podlistkih.
Iz mariborskega gledališča. Tu je nastopila letošnjo sezono tudi »Gledališka družina mariborskih dijakov« z dvema francoskima komadoma in žela prav lep uspeh. Zgornja slika nam kaže prizor iz Gheonove >Igre o pohlepnem
mesarju«.
Na levi: Pevski zbor »Zvezda« v Mostah pri Ljubljani, ki je praznoval pred kratkim 10-letnico svojega marljivega delovanja. Predseduje mu g. Fr. Poženel, nje?ov pevovodja je pa prof. Mirko Avsenak.
Spodaj: Iz stndija našega radija: Magistri izpod Šmarne gor% ljubljenci  naših  podežel.  poslušalcev.
Spodaj: Rajhenbnrška gasilska godba, ki je obhajala pred kratkim svojo petletnico, a vkljub kratki dobi svojega obstoja slovi po vsem Posavju za eno najboljših. Za godbo izredno navdušene fante vodi g. kapelnik A. Šabec.
(Foto Bavec, Rajhenburg.)
Spodaj na desni: Pozdrav »Ilustriranemn Slovencn« in vsem njegovim bralcem iz kršne Črne gore od slovenskih fantov, ki služijo tam (v Podgorici) kralju in domovdmi. Fantje so vsi iz bivše Štajerske in že sedaj žele tudi vsem svojim znancem in znankam vesele velikonočne praznike.
96
97
Vaše domače obrti, ki izumirajo:
platnarstvo
v Valvasorjevih časih je zlasti kranjsko domače platno naravnost slovelo. Napredujoča tekstilna industrija pa je začela kmalu izpodrivati domače izdelke itn danes je izdelovanje domačega platna omejeno komaj na nekaj krajev. Največ se ga prideluje še v Beli Krajini okoli Adlešič, Preloke in Vinice. Posamezni tkalci so pa raztreseni po raznih krajih naše domovine in delajo navadno le še prav debele rjuhe iz debele lanene ali konopnene domače preje. Najboljše platno izdelujejo iz lanu ali konoplje. Lan je dvojen: jari in zi-mec. Dozoreli lan se popuka iti osmuka semena. Množino pridelanega lanu štejejo po kopah, ki ima 60 rukoveti (snopičev — tolikšnih, kolikor more! dlan objeti). Iz semena izdelujejo firnež in laneno olje. Lan se nato »godi« na rosi ali v vodi, da se lahko ločijo vlakna od stebla. Ko je goden, pride v sušilnico. Tu ga pri precejšnji vročini tako posuše, da postane popolnoma krhek. Še toplega dobe (na Belokranjskem najprej »tukačice« in za temi) terice, da ga otarejo s trli-cami. Potem, ko so odletela stebelca, ostanejo sama vlakna, ki so še pomešana s pezdirjem. Tega se predivo očisti in razčeše na železnih grebenih v »povesma«. To so iz prediva lepo razčesane kite, ki so pripravljene za prejo. Na sličen način se predelajo konoplje v konopneno pi edivo. Povesma se privežejo na preslice, ki jih zatikajo Belokra-niice kar za pas in predeio na roke, drugod pa jih zatikajo na kolovrate, ki jih gonijo z nogo. Ročno predenje gre počasi od rok, nekoliko hitrejše gre na kolovratih, najbolj urno pa predejo stroji v predilnicah. Edina predilnica za laneno prejo je pri nas v Grosupljem. Dobljena preja se previ ia na
>rašku< v štrene, iz katerih navijajo klopčiče. Iz teh se navija skozi deščico na veliko navpično moto-vilo, da se dobi »osnova«. Snovanje zahteva veliko pozornost in spretnost, ker se snuje s priprostim orodjem. V tovarnah snujejo s po-sebn mi stroji kar na železne valje, ki jih potem vpregajo v statve, kar olajša delo in prihrani mnogo časa. Osnova se nato »presnuje« na kro-sna. To se napravi tako: Najprej se osnova (glej sliko) razolete, da se lahko navija na sprednje vreteno. Nato se prepeljejo niti skozi dvojne ničalnice in greben na zadnje vreteno in se tam privežejo. Vdevanje jc precej zamudno, ker se mora vdevati navadno čez 1000 niti skozi ušesa ničalnic in zelo ozke prostore med zobci grebena. Ničalnice se premikajo gor in dol s »podnož-niKi«, da odpirajo »zev«, skozi katero meče tkalec čolnič z votkovo nitjo. Votkovo nit zabiia trdo pravokotno na osnovo, da postane tkivo gosto. V čolniček vtikajo »cev«, na katero je navit »votefc«. Tega nasuka pomagačica na cevi na kolovratu. Na vsakih krosnih aH statvah se je stkalo dnevno navadno do 6 m platna, med tem, ko se na-tke na pol mehaničnih statvah lahko do 18 m platna na dan. Takšna krosna se že uvajajo po deželi. Na njih se lahko tke poleg domačega platna tudi takozvana »konte-nina«, brisače, prti in tudi umetna 8%ila za letne obleke. Čolniča ni treba metati z roko, ampak ga mehanična priprava na brdu pregiblje hitro skozi zev sem in tja.
Z otvoritvijo tekstilne šole v Kranju bo našemu domačemu tkal-stvu zelo pomagano, ker se bodo na-Sla nova pota in viri, za katere so izrabljali v našo škodo ali v svoje sebične namene. B. R.
Sušilnica lanu (na levi) in terice pri trenju lanu (ua desni). Motiv s slovenske Koroške.
Dolenjska predica.
Predelava lanu v Beli krajini. V sredi tukačice (X), ki lan tolčejo, na levi te-rica pri trlici (XX), na desni česanje prediva na grebenu.
Od lanu do osnove. Od
zgoraj navzdol: popu-kan lan s semenjem, osmukan lan, otrt lan, povesmo prediva, preja osnova za tkanje.
Na levi: Adleiičke predice.
Koroške terice pri trlicah, v o/adju tipični stogi za su.?enje sena.
Sukanje cevi na kolovratu,    \ ozadju tkalka.
Predpriprave za tkanje platna na Vinici.
Predica prede na roke (1), naviianje štrene na rašku (2), navijanje preje v klopčiče (3), snovanje preje skozi deščico na veliko vreteno (4), vezanje ničalnic (5).
Belokraniska tkalka za starinskimi 7>krosni«.
Na desni: Ptdmebaiiična »krosna« novejšega tipa na roČBj pogon, ki jih uvaja pri nas banska uprava.
98
Irpini
izpod zemlje
Med vsem delavstvom ima rudar nedvomno najnevarnejše in najtežje življenje. Globoko v zemeljskih rovih koplje blaten in moker v večni temi, zgolj pri brleči rudarski svetiljki naš premog, železo itd., pri tem je pa še vsako minuto izpostavljen smrtni nevarnosti, saj nikoli ne ve, kdaj ga bo zasulo, kdaj ga bo zalila voda ali kdaj ga bodo zadušili plini. Komaj da si moremo predstavljati to hudo in težko življenje, zato ni nobenega dvoma, da bi morali imeti ravno rudarji znatno krajši delovni čas in znatno boljše plače nego katerokoli drugo delavstvo. V naslednjem objavljamo nekaj slik iz notranjščine angleških premogovnikov, katerim so precej podobni tudi vsi drugi rudniki drugod po svetu. Le nemški so urejeni mnogo modernejše.
iN'n levi: Rudarji se peljejo v šalit. — Zfrorar Kopač pri svoji-m posln.
Nalaganje vozičkov.
Vrtanje premoga v rovu.
Na desni: Po mnogih rovih prevažajo vozičke še s konji, ki ne bodo nikoli več vMeli božjega solnca.
Zgoraj na  desni: Priklopi janje vozičkov na podzemsko električno železnico. ^

99
Zgodovinski nspeh v razorožitvenih prizadevanjih. Vse človeštvo je prepričano, da je glavni korak k miru razorožitev, vendar so ostala doslej še vsa tozadevna prizadevanja skoro brez uspeha. Lanska konferenca za pomorsko razorožitev je rodila le sporazum med Anglijo, Japonsko in Ameriko, ker je Italija zahtevala enako tonažo kot Francija. Ve ika gospodarska kriza je pa sedaj na angleško posredovanje prisilila tudi Italijo, da je popustila in je bil dne 1. t. m. podpisan sporazum. Spodnja slika nam kaže angleškega zun. ministra Hendersona (i) in mornariškega min. Alexandra (2), ki sta uspešno vodila pogajanja z italijanskim zun. ministrom Grandi jem (3).
Nemški zun. minister dr. Curtius (X) je obiskal v začetku tega meseca Dunaj in imel ob tej priliki važne politične in gospodarske konference z avstrijsko vlado, zlasti z njenim zunanjim ministrom dr. Schobrom (XX). Dogovorjena je bila še nadaljnja poglobitev sodelovanja obeh bratskih držav. Umevno je, da je vzbudil obisk veliko pozornost v vsej Srednji Evropi, zlasti pa še v sosednjih državah.
Na desni: Nova prestolnica Indije. Zadnja leta so zgradili v osrčju Indije popolnoma novo mesto. Novi Delhi ime^ novano, ki je določeno za novo indijsko prestolnico. Angleški arhitekti so uporabili vse svoje spretnosti, da so uspešno združili evropsko smortrenost z indijsko arhitekturo. Dne 10. p. m. se je vršila slovesna posvetitev te najmodernejše prestolnice in vse osrednje indijske oblasti in institucije se preselijo sedaj sem. Slika na desni nam kaže prihod podkralja lorda Irwina pred novo vladno palačo.
Na levi in na desni: Prve izvirne slike katastrofalnega potresa na Novi Zelandiji, ki so prispele v Evropo. Kakor znano, je divjal meseca februarja na Novi Zelandiji silen potres, ki je povzročil milijonske škode in usmrtil nad 1000 oseb. Njegovo središče je bilo v mestu Napier. Leva slika nam kaže cesto Resting v Napiieru, kjer so bile dotlej najele-gantnejše trgovine, na desni pa vidimo cesto v mestni okolici, polno globokih razpoklin, da je na njej onemogočen vsak promet.
100
Iz najnovejših del kiparja Tineta Kosa
Tudi naš znani kipar Tine Kos je izvršil zadnje čase več isredno posrečenih cerkvenih naročil, izmed katerih objavljamo zgoraj dve. Leva slika nam kaže glavni oltar v saleziijanski cerkvi v Veržeju; na levi oltarja je kip sv. Frančiškega Šaleškega, na desni pa kip don Bosca. Desna slika nam pa kaže Marijo z Jezuščkom in don Boscom na salezijanskem nagrobnem spomeniku pri Sv. Križu v Ljubljani, ki je bil odkrit jeseni. Načrt za spomenik (dolg je 7.2 m, visok pa 3.8 m) je Izdelal kipar sam, skulpture so pa iz
nabrežinskega marmorja.
M. Males: sv. Koz-ma, lesena soha za Hočevarjev« lekarno na Vrhniki. Males je izvršil zadnje čase tudi že več pomembnih cerkvenih del.
Miha Males: sv. Damjan, lesena soha za Hočevar-jevo lekarno na Vrhniki. M. Males je nedavno jako posrečeno jrenovil tudi več aaročnih oltarjev za žuženber-ško cerkev.
Športni vestnik
Zgoraj na levi: Pisana dražba ob priliki velikih smnških tekem v Bohinju. Od leve na desno: K. Šir-celj, načelnik in ustanovitelj najstarejšega jugoslov. smučarskega kluba SK Iliwija; jugoslov. smučarski prvak J. Janša; L Kosec, športni referent »Ilustr. Slovencac; Norvežan Guttormsen; najboljši jugosl. skakalec Šramelj.
Zgoraj na desni: Lep skok češkega smučarja šimn-neka ob priliki smuških tekem.
Dva prvaka pretekle sezone na ledn.
Na levi: Sonja Henie, stara 1? let, svetovna prvakinja v umetnem drsanju.
Na desni: Class Thnnberg, »Nurmi na ledu< imenovan, svetovni prvak v teku na ledu.
nalCTOtialC Jugoslav,  ffakarne v Lfublfanl — Vonatt» po«cuao«iU4> allk aovol/vn le • prtvoltenl^m uređatUva