The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIET VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) MAY 28, 1936 ''»'!»«'»" JL1* Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ŠTEVILKA (NUMBER) 127 SOCIALISTI SPRE" Zaplenjeni dokumenti razgalja- JELI PLATFORMO IN N0V0DB0R Razkol radi "Enotne fronte" se je preprečilo s sklepom, da se vprašanje izroči članstvu na referendum. jo značaj "Črne legije >> Vsak član te teroristične protisocialne organizacije je moral priseči, da se bo boril proti radikalcem, tujerodcem in katoličanom. Moley svari Roose- Industrijski magnati velta pred "radi-kalizmom" si delajo poklone CLEVELAND, 27. maja. — Sinoči so je zaključila 19. letna konvencija ameriške socialistične stranice, potem ko je sprejela platformo, vsebujočo 9 točk, na podlagi katere bi Norman Thomas vodil kampanjo za predsedništvo, ter izvolila nov ifcvrševalni odbor. Zadnjo seja konvencije je bila zelo burna. Baš pred zaključkom je Darlington Hoopes zagrozil, da bo odklonil sedež v eksekutivnem odboru, in da bo velik del sodru-£ov iz Pennsylvanije prisiljenih zapustiti stranko, ako bi dele-?atje odobrili resolucijo, ki bi cksekutivnemu odboru dala prosto roko, da sankcijonira združeno akcijo s komunisti. Grozeči razkol je preprečil Thomas, ki je predlagal, da se o vprašanju "Enotne fronte" vrši 1. decembra članski referendum, ter je bil njegov predlog tudi sprejet. Na zahtevo nekaterih delegatov iz Marylanda in Massachu-ss-iettsa se je tudi črtalo iz zapisnika obtožbe Centralnega bi-(Dalje na 2. atr.) Smrt v Madisonu Sinoči je umrl v Madison, O., dobro poznani slovenski farmer Frank Ulle, RFD No. 2. Doma Je bil iz Vrhovke. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Margareto, sedem sinov, Frank, John, Ludwig, Edward, Ernest in Stanley, hčer Molly vnuke in tri vnukinje. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj. Bodi mu lahka zemlja, fužini pa naše iskreno sožalje! Važna seja Jutri, v petek ob 7:30 zve-Cer> se bo vršila v Slov. Na-r°dnem Domu na St. Clair Ave., v starem poslopju, seja vseh društvenih zastopnikov za ak-ClJo glede Cankarjevega spomenika. Vse zastopnike se prosi, so navzoči. V bolnici Mrs. Rose Potočnik, 448 East 157 street, je bila s Svetkovo atnbulanco odpeljana v Mt. Si-nai bolnico. Ne bo lista Ker je v soboto legalni praz-^k, ne bo izšel list in tudi u-rad bo ves dan zaprt. Avstrijske homatije . Dunaj, 27. maja. — Državni 'n okrajni poveljniki Heim-kakor se nazivlja privat-11a armada princa Starhember-ki je bil v kabinetni revoluciji vržen iz avstrijske vlade, so Slnoči soglasno sklenili, da bo-"nadaljevali z borbo za dosego svojega prvotnega cilja". — •nano je, da je Starhemoerg do-3lval denarno podporo za svojo ^ttiado od Mussolinija in da njegov cilj, ustvariti državni ^stem po vzorcu italijanskega *aŠizma, medtem ko je kancelar JACKSON, Mich. — Med papirji in dokumenti teroristične organizacije "Črne legije", ki jih je michiganska državna policija zasegla na domu tukajšnjega jetniškega paznika Ray Erne-sta, "črnega legijonaša" z zvenečim vojaškim naslovom bri-gadnega generala, se je našlo tudi zanimiv obrednik za sprejemanje novih članov v to teroristično organizacijo, katere značaj in nameni so neprikrito izraženi v tem obredniku. ki se glasi: "Prostor (zborovanja): gozd ali taborišče. "Polkovnik, poveljnik straže, naj zbere svoje oddelke ter jih razporedi v krogu. "Službujoči častnik naj se prepriča, ali je vsem navzočim znano tajno geslo. "Polkovni pobočnik naj poroča, ali ima kaj novincev, ki bi radi pristopili k organizaciji. A-ko jih ima, naj jih podvrže običajnemu izpraševanju in ako jib pronajde za sprejemljive, jih naj zapriseže. "Preliminarna vprašanja so: "Ali si rojen domačin, bele polti, protestant, nežid in ameriški državljan? Ali ti je znano, 4a je organizacija, v katero želiš vstopiti, strogo tajna in vojaška po značaju? Ali si pripravljen vstopiti v organizacijo, ki jo naši sovražniki imenujejo protipostavno ? "Sledi preliminarna prisega: pred vami Črni vitezi pri svoji pred vami Črni viteri pri svoji časti obljubljam in prisegam, da ne bom nikdar izdal najmanjše potankosti tega obreda, s katerim se me sprejema v organizacijo, niti enemu edinemu človeku na svetu, razen če bi bil dobro poznan član te organizacije, o katerem bi bil absolutno siguren, da stoji v dobrih odnošajih s svojimi predpostavljenimi častniki. Dalje obljubljam in prisegam, da v slučaju, da se me bi našlo nesprejemljivega, ne bom izdal imena ali identitete nikogar izmed vas, ki sem ga spoznal, niti besed, ki sem jih slišal tu. Ako to svojo prisego prelomim, naj me zadene maščevanje Črnih vitezov, ki naj me kaznujejo z O." (Bržkone simbol organizacije za smrt. Urod.) Nato vzame "rekruta" v roke "polkovnik", ki vpraša kandidata za ime, poklic, kje živi, ože-njen ali samski, kateri cerkvi pripada, ali je dober protestant in veruje v višje bitje in pravično plačilo in kazen po smrti, ali zna jezditi, voziti avto in streljati, nato ga pa bombardira s sledečimi vprašanji: "Ali sprejmeš nebo za svojo streho, zemljo za posteljo in smrt za svoje plačilo? H kateri bil Sch ši2 usschnigg pristaš klerofa- ljenih tujezemcev? Si za ločitev cerkve od države? Ali boš rabil glasovnico in, ako bo potrebno, tudi orožje, da se prepreči vsak poskus, da bi dobila rimsko-ka-tcliška cerkev sredstva za vzdrževanje njenih institucij iz ljudskih davčnih skladov? Ali boš deloval z vsemi močmi na to, da bodo prišli v javne urade samo belopolti Američani protestan-tovske veroizpovedi? Ali bi se poslužil laži, ako bi s tem varoval člana organizacije in bi ti tvoj predpostavljeni to velel storiti?" Nato vzame kandidata v roke "polkovnik", ki ga vpraša: "Ko boš že delj časa v organizaciji, ti bodo morda poverjene važnejše naloge kot je običajno nočno četovanje. Izvršiti bo treba kako krvavo dejanje. Ali bi bil pripravljen podpisati tvoje ime z lastno krvjo? Kaj je tvoje mnenje o linčarskih zakonih? Si oborožen in imaš revolver ali puško? Ako ne—ali se boš oborožil čimprej mogoče'" Sledijo nadaljne ceremonije, besedo dobi tudi "kaplan", nato pa je kandidat ceremonialno sprejet v organizacijo in mora izreči sledečo prisego, ki jo navajamo v izčrpku: "V imenu Boga in hudiča . . . prisegam pri vseh nebeških in peklenskih silah, da bom posvečal moje življenje izvrševanju zapovedi mojih predpostavljenih ... da me nobena nevarnost 110 bo odvrnila od tega ... da bom porabljal vse svoje moči v svrho iztrebljenja anarhistov, komunistov in rimsko-katoliške hierarhije ... da ne bom pri tem poznal nobenega usmiljenja . . in da bom rajši pretrpel naj-groznejše muke, ki si jih je mogoče izmisliti ter umri najstrašnejše smrti, kakor da bi izdal e-no samcato besedico te moj« prisege! "Pvedno bom prelomil najmanjši del te prisege, naj ifia-ščevalni Bog in neusmiljeni hudič iztrgata srce iz mene ter ga scvreta nad žveplenimi plameni; naj se mi razkol je lobanjo ter razmeče moje možgane po zemlji; moje telo naj se raztrga in inesojedne ptice naj se goste z mojim drobovjem; moje ude naj se zdrobi s kamenjem, nato se lili pa reže proč košček za košč-Kom, da bodo hrana najogabnej-sim pticam-mrhovinaricam; moja duša naj bo izročena večnemu pogubljenju, moje telo naj se pa pogrezne v raztopljeno kovino in v peklenske plamene; in ta kazen naj bo moj delež skozi vso neskončno večnost! "V imenu Boga, našega Stvarnika, amen." , In kandidat s tem postane e-nakovredni član teroristične or- NEW YORK, 27. maja. — ----i George A. Sloan, predsednik in- Bivši svetovalec predsedni-, uustrij za konzumno blago, je ka kritizira administra- '^noči izjavil, da razveljavljen je. cijske tendence ter žago-™.™ NRA'. ki > odre<1lla varja kapitalizem. NEW YORK, 27. maja. — Raymond Moley, ki je bil v prvih mesecih Rooseveltove administracije eden najvplivnejših članov predsednikovega "možganskega trusta", sedaj pa je u-rerinik revije "To-day", katero izdaja multimilijonar Astor, je imel včeraj govor pred National Economy ligo, v katerem je svaril Roosevelta, da naj se pazi ra-dikalcev in radikalizma, ki se vtihotaplja v demokratsko stran ko, če noče, da bodo radikalci dobili oblast nad njim in nad stranko ter uničili njega samega ter "sistem, katerega on skuša izboljšati", to se pravi, kapitalizem. Moley je rekel, da obstoji nevarnost, da se bodo zvezne re-lifne ustanove spremenile v politične mašine, ki bodo osedlale deželo z vlado birokracije in lokalnih političarjev. Kot nevarnost za deželo je Moley označil tudi vsakovrstne preiskave, k« jih vodi kongres proti velebiz-niškim interesom, češ, da takšne orgije javnega obsojanja" pospešujejo edinole politične ambicije posameznih oseb, ki pa u-tegnejo "uničiti svobodo vsega naroda", Moley je branil kapitalizem, ter izjavil, da je kapitalizem v Ameriki zadostno poskrbel za razdelitev bogastva med ljudski mase. Obenem je svaril, da je povprečen človek, ki bo prej ali slej moral plačati račun relifnih stroškov, podoben "misijonarju med ljudožrci, katerega se redi za kanibalsko pojedino." Moley je napadal Roosevelto-vo davčno filozofijo ter je rekel, da se bogastvo v Ameriki hitreje deli kot pa v Angliji, in da. v deželi "ni dovolj ljudi z visokimi dohodki, da bi se z obdavčenjem istih zamoglo voditi vlado na način, kakor se jo vodi sedaj." Coughlin pridno meša že dovolj zmedeno politiko Radijski pridigar je proti New Dealu in pravi, da tudi Landona ne bo podpiral, pač pa upa, "da se bo republikanska stranka izboljšala." najvišja sodnija baš pred letom dni, ni imela nobenih pogubnih posledic za ameriške delavce, češ, da so delavske mezde danes na. isti stopnji kot so bile pred enim letom in da je zaposlenost J - v Ameriki danes skoro ravno to-1 V teku enega dneva je dal dvema časopisoma izjavi, ki likšna kot je bila leta 1929. druga drugo pobijata. Sloan podaja izjave raznih industrijskih magnatov, med katerimi so tudi sledeče: Paul S. Willis, predsednik izdelovalcev grocerijskega blaga: Naša industrija zaposluje 15 tisoč več ljudi kot jih je leta 1929. Nad 95 odstotkov delodajalcev NEW YORK, 27. maja. — R.ev. Charles E. Coughlin je danes dal dvema new-vorškima časopisoma dve izjavi o svojih političnih namerah, iz katerih je mogoče sklepati, da radijski WPA DELAVEC NAŠEL SMRT V NESREČI oziroma da želi že itak dovolj zmedeno politično situacijo še bolj zamotati. Prvemu časopisu je brzojavil, da bi z veseljem podprl republikanskega kandi- drugi tajni organizaciji spadaš ganizacije >.Crnih vitezov". Kaj ali si spadal? Ah bo naša orga-,čakf) izdajalce( če ,p-n dobc v ro. nizacija stala pri tebi nad vsemi ^ si gpričo pošastne sprejenine drugimi, h katerim spadaš, »»i prisege lahko mislite. Takisto, spadal ah kdaj utegneš spadati ? kam bi prišUi ako bi zavladali v Naša organizacija je prva! — : deželi taki norci H kateri politični stranki spa- _ daš ? Ali boš pripravljen pozabiti svojo stranko ter voliti ta-ko, kakor ti bo zapovedal tvoj; Visoka davčna kolekcija Okrajni blagajnik John J. ;}na. Omenjeno izjavo so por heimwehrovski voditelji po ,burnem zborovanju, toda! Jakfien je njihov "prvotni cilj", lzJavi ni izrecno povedano. predstavljeni častnik? Ali si pri- Boyle poroča, da je zadnja ko-pravljen sprejeti in izvršiti za-1 lekcija posetniških davkov za poved, ki bi pomenila zate smrt? Ali se strinjaš z fnešanimi zakoni med črno in belo raso? Ali si za strogo omejitev priseljevanja in za deportiran je vseh riezaže- prvo polovico leta 1935 znašala $26,651,176.70, oziroma 94 odstotkov od vseh razpisanih davkov ter.SI,651,176.70 več kakor pa sc je pričakovalo. Novi gostilniški prostori Splošno poznani Gerlovi na 756 East 200 St. naznanjajo, da so odprli gostilniške prostore. Postregli bodo z dobrim, svežim pivom in izvrstnim prigrizkom. Se priporočajo za o-bisk. V New York August Kollander, parobrod-ni agent v Slovenskem Narodnem Domu, odpotuje v soboto v New York, kjer si bo ogledal novo Cunard ladjo "Queen Mary," ki prispe v pristanišče New York prvič v nedeljo. Dražji krompir Zadnje dni je ostro poskočila cena krompirju. Krompir iz Idaho se prodaja na debelo po $3.75 za sto funtov, oziroma en dolar več kot je bila cena 1. maja. Oc! lani se je cena krompirju podvojila. Jugoslovanski radio Ako hočete zvedeti imena deklet, ki so v popularnem kon-testu radio koncerta, poslušajte Jugoslovanski radio program nocoj med 6:30 in 7. uro na postaji WJAY. Marion Mihaljevic bo bral imena. Igrali bodo tudi tamburaši Plavi Dunav. Trgovine zaprte plačuje iste ali višje mezde in|Piral v predsedniški kampanji, več kot 85 odstotkov jih upošteva delovne ure, ki so bile u-vedene pod NRA. Walter S. Townes, zastopnik" industrije železa in jekla: Naša industrija upošteva minimalne mezde in maksimalne ure, ki so bile predpisane v pravilniku. V minulem letu smo zaposlili okoli 30,000 novih delavcev. Alfred Reeves, predstavnik avtomobilskih tovarnarjev: Leta 1935 je bila produkcija 26 odstotkov nižja od one v letu 1929, toda v avtni industriji je bilo zaposlenih skoro ravno toliko ljudi kot v dotičnem letu. Tudi mezde in delovne ure so skoro iste." Približno isto trdijo tudi predstavniki gumijske, volnene in bombažno - tekstilne industrije. ATLANTIC CITY, 27, maja. — Miss Katharine F. Lenroot, načelnica otroškega oddelka v delavskem departmentu Zed. držav, izjavlja, da je preiskavo sedem mesecev po smrti zakona NRA odkrila, da je bilo v tistem času izdanih 55 odstotkov več delovnih dovoljenj za otroke med 14. in 15. letom, kakor pa tekom vseh dvanajst mesecev pod NRA. Otroci lahko upravičeno žalujejo ob prvi obletnici smrti zakona NRA, je izjavila Miss Lenroot, kajti danes jih je na tisoče, ki morajo garati dolge ure v zaduhlih tovarnah, ko bi drugače sedeli v šolskih klopeh, kamor v resnici spadajo. ALTOONA, Pa., 27. maja. -Včeraj se je tu zgodila nesre pridigar sam ne ve, koga bi pod-|ča> v katpri je velika plast zem- lje in kamenja zasula dva WPA delavca. Enega se je 40 minut po nesreči potegnilo izpod zemeljskega plaza s kritičnimi poškodbami. Našlo se ga je pod skoro desetimi tonami kamenja. data, v katerega bi mogel stavi-!Dve l,re kasneje so reševalci na- ' šli truplo 41-letnega Oscarja Benderja. Cez tisoč oseb je gledalo reševalno delo. Smrtna kosa Kakor je-bilo že poročano, je v torek zjutraj v Women's bolnici preminula Mrs. Rose Ter-ček, 15706 Holmes Ave. Bolehala je kako leto dni. Bila je vdova od februarja 1935, stara 42 let. Njeno dekliško ime je bilo Gregorčič in je bila rojena v Družinski vasi, fara Bela cerkev pri Novem mestu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča hčer Josephine in sina Franka, dalje sestri Mrs. Josephine Verhovec in Mrs. Agnes Kastelec in brata Louis Gregorčiča. Bila je članica društva Mir, št. 142 SNPJ in Slovenske Ženske zveze, št. 10. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v petek ob 9:30 zjutraj ter na ti upanje, ko pa ga je drugi list telefonično vprašal, če bo morda podpiral gov. L andona iz i Kansasa, ki ima po vseh zna-1 menjih sodeč republikansko nominacijo že v žepu, je odgovoril, da Landon ne bo deležen njegove podpore. "Nev York Sun" se je prvi o-brnil na radijskega pridigarja z vprašanjem, da pojasni svoje politične namere. Temu listu jo Coughlin brzojavno odgovoril iz Detroita ter izjavil med drugim tudi sledeče: "Obnovljena republikanska stranka, ki bi se pošteno skesala svojih starih grehov ter nomi-nirala poštenega kandidata, v Katerega bi mi bilo mogoče staviti upanje, je vse, kar je danes treba, da se deželo reši pogubnega Rooseveltizma." Zatem je "New York Times" telefonično poklical Coughlina, ter ga vprašal, kaj pravzaprav misli s svojo izjavo o "obnovljeni republikanski stranki". Rev.!protl organizatorjem in članom Coughlin je odgovoril, da je njo- i"Crne v Clevelandu. "Mi gova opozicija v prvi vrsti na NAPRAVA ZA PREPRE-ČENJE PLINSKE SMRTI DETROIT. 27. maja. — Danes je bil napravljen eksperiment z napravo za preprečenje smrti z gasolinskimi plini in se je izvrstno obnesel. V zaprtem garažu, kjer je skozi eno uro tekel avtni motor, je bila skupina moških, na katero pa plini niso imeli nikakega učinka. Brez te naprave bi bili moški v teku desetih minut umrli. Napravo je iznašel Rev. Lovius Vasil Fogas ki je leta 1928 prišel v Ameriko iz Romunije. Proti "Črni legiji" Clevelandski varnostni ravnatelj Ness je dal policijskemu načelniku Matowitzu ukaz, da začne z brezobzirnim pogonom nerjena proti New Dealu, v?5 kakor pa proti Rooseveltu osebno, da pa ne bo podpiral niti Roosevelta nitj Landona, ako bosta nominirana, temveč da bo koncentriral vso svojo energijo za izvolitev kongresmanov, ki so naklonjeni njegovemu programu ter čakal leta 1940, predno bo skušal izvajati vpliv na izid predsedniških volitev. Prvi časopis je Coughlina moj drugim vprašal, če namerava u-stnnoviti tretjo stranko, nakar je radijski pridigar odgovor.1, da za enkrat nima nič podobnega v mislih, akoravno bi z veseljem podprl "obnovljeno republikansko stranko." Glede Roo seveltove administracije se je izrazil, da je ne more podpirati, češ, da ista vodi v "birokracijo, diktaturo in ekstremni socijali-zem." ne bomo dovolili, da bi se ta tajna organizacija razširila v našem mestu." je izjavil Ness, "Temveč zatrli jo bomo v kali. Med tem se iz Detroita, kjer je 12 članov Črne legije na zatožni klopi radi umora nekega delavca, poroča, da se je tam našlo skrivno zalogo bomb in o-rožja in da je cilj teroristične organizacije bil, strmoglaviti vlado in upostaviti diktatorja po fašističnem vzorcu. V nekaterih krogih se trdi, da ima "Črna legija" širom dežele do šest milijonov članov. Vabi v Painesville Math Celežič vabi Slovence in Hrvate, kadar se peljejo na deželo, da se ustavijo pri njem na Rt. 83, pet milj iz Painesvilla, kjer jim bo postregel z pivom, vinom in prigrizkom. Smrtna kosa Včeraj popoldne je preminul Louis Kolenc, star 58 let in stanujoč na 801 East 156 St. pokopališče sv Pavla, pod vod- Podrobnosti poročamo jutri, stvom a. Grdina in Sinovi. Bo- di ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! Razprodaja pri Butali Prav moderne in trpežne čev- Pogreb Pinčuličeve Pogreb pokojne Elsie Pinču-lič bo v petek zjutraj ob 8:15 v cerkev Marije Vnebovzete ter na sv. Pavla pokopališče. Nočni klub John in Frances Pole, 16605 lje lahko kupite te dni pri Fr.: Waterloo road, sta dobila do V soboto je postavni praznik, I Butali, 6408 St. Clair Ave. Ima dan kinčanje grobov, in vse trgovine bodo zaprte. Nabavite si vaše potrebščine jutri ob času. razprodajo na najrazličnejših čevljih, posebno ženskih in dekliških. vol jen je za "night club" v svojih prostorih, Waterloo Tavern. Odprto bosta imela vsako jutro do 2:30. Belgijski položaj BRUSELJ, 27. maja. —Včeraj je pod pritiskom velikih socialističnih pridobitev pri nedeljskih parlamentarnih volitvah resigniral kabinet premier-ja Paula van Zeelanda, kateri bo mo-da pozvan, da sestavi novo koalicijsko vlado, ki bi se-siojala iz katoličanov in socialistov. Pri volitvah so bili prvič v zgodovini dežele izvoljeni v senat tudi štirje komunisti. I-zid senatnih volitev doslej je: socialisti 39, katoličani 34, liberalci 11, reksisti 8, frontisti 5, komunisti 5. Izvoliti se ima še 44 članov senata. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 28. maja, 1936 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE — HEndcrson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raxna&alcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ca 6 mesecev ....... $3.00; za 3 mcsece ..........$1.50 Po poŠti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 za 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ra 6 mesecev ........$2.50; za 3 mcsece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za cclo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1819. .104 Vabil o na Party' "Gala K DNEVNIM DOGODKOM Socialistična konvencija je za nami, Norman Thomas je zopet predsedniški kandidat svoje stranke, tretjič zaporedoma, strankina platforma je sestavljena, socialistična stranka pa s tem zopet stopa pred ameriške delavce in farmer je, da jih pridobi za svoj program in kandidate. Ali bo pri tem uspešna? Ali ji ne bo pri tem škodoval razkol, ki so ga povzročili newyorSki "starogardisti?" A-li ima dobre izglede, da bo oddano zanjo veliko število glasov? Da bi ji volil-ci poverili vlado, zaenkrat seveda ni še niti misliti. Važno pa je za stranko, da izide iz letošnjih volitev močnejša po številu zanjo oddanih glasov kot zadnjič. In pesimisti so mnenja, da so izgledi za kaj takega zelo slabi. Najprej kažejo na razkol, ki so ga v stranki povzročili ne\vyorški desničarji, ki se nemara nagibajo k Rooseveltu in to z geslom: "Roosevelt ali reakcija!" Na komuniste je tudi treba računati, da bodo potegnili za seboj revolucionarno marksistično usmerjene elemente. De-troitski radijski pridigar Cough lin in voditelj penzijskega gibanja dr. Townsend tudi mešata mase volilcev s sicer neizvedljivimi ali pa mazaškimi načrti, ki so pa zato za nevedneže toliko bolj privlačni. In naposled je tu — Roosevelt. Izgleda, da se bo letošnji bojni krik pretežne večine nasprotnikov povratka republikanske administracije glasil: "Roosevelt ali reakcija, fašizem, vojna itd." Takisto vse kaže, da bo večina pro-gresivcev vseh sort in organiziranih delavcev in farmerjev verjela temu geslu ter mu sledila čez dm in strn. Norman Thomas se te nevarnosti dobro zaveda ter svari pred njo. Roosevelt je prešibek, da bi mogel ustaviti pohod fašizma v Ameriki, pravi Thomas. Edina rešitev leži v socializmu, so njegove nadaljne besede. Vprašanje je: Socializem ali fašizem? Thomas in njegova stranka predlagata socializem. Verjetno je, da bo to svarilo pri veliki večini ameriških delavcev in farmerjev našlo gluha ušesa. Verjetno je celo, da bo Thomas dobil letos manj glasov kot pred štirimi leti. Verjetno je tudi, da bodemo dobili prej fašizem kot socializem. Vse to so možnosti, na katere je treba računati. Toda, poleg teh možnosti stoji tudi bodrilna gotovost, da bo prej ali slej prišla tudi sprememba na bolje, bilo pod takšno ali drugačno splošno označbo: prišla bo. Seveda ne sama. Delavci in farmarji si jo bodo morali priboriti. In to bodo storili, kadar bodo dorasli tej nalogi, ne prej. Zaenkrat pa tej nalogi niso še dorasli. Nam, ki jasno vidimo, kani drži odrešilna pot, je sicer včasih težko čakati, radi postanemo nestrpni ter se jezimo nad nezrelostjo mase, toda ne gre drugače, potrpeti bo treba, dokler klasje ne dozori. Butati z glavo ob zid je nesmiselno, nekoristno in škodljivo. Vse pride ob svojem času. » » * i * Stari zdravnik iz Californije je dobro zagodel kongresnemu odseku, ki preiskuje poslovanje njegove penzijske organizacije, ko mu je obrnil hrbet, da (Dalje v 6. koloni) V nedeljo dne 31. maja prire Zadružne Zveze AUlunftci; CL,,««^« lično močni svit povzročal sa- Aktivnosti olovenske mo dotik mojlh rok„ Leto dni je Billig to svojo nenavadno sposobnost po kate-Ker smo tako ustvarjeni, da " so mu žarnice vžarevale v di St. Clair sekcija komunistične' vnaprej določamo kam bomo šli rokah, hranil zase. Noben člo-atranke obširen program v j„ kam ne, je koledar zadružnih vek ni vedel zanjo. Pred krat-Knausovi dvorani. Začetek ob priredb na mestu že sedaj. Pa Je neki nurnberški list ."5:30 popoldne. Na programu boj Prijatelji zadruge, ki pozna- objavil članek, v katerem je veliko iger in zanimivosti za vse, jn postrežbo Ženskega Odseku, poročal o podobnih pojavih pri za staro in mlado. Vabi se vse vedo da bodo solidno postreženi nekem Grku. Tedaj je Zillig prijatelje in simpatičarje, da po-1 na njih pikniku na Stuškovi far- stopil v uredništvo tega lista setijo prireditev, ker s tem po- mj v nedeljo 14. junija. To pot povedal kako je z njim in ured-magajo delavski stvari. j bo nekaj novih posebnosti, ne- niki so napravili z njim nekoli- Program je kot sledi: Večer-:ke tekme in dirke v katerih bo 'to poskusov, ki so vse presene-ja za zelo nizko ceno, premika- j "Vse letelo" staro in mlado kot tili. joča slika parade Prvega Maja, j da bi se šlo za stavo. Ce bodo Žarnice za te poskuse je da-premikajov'3 slika iz Sovjetsko leteli tudi mački z revmatizmom lo uredništvo samo, tako da je Rusije, nastopi jugoslovanski' Se ni določeno. Sam bo:n tudi bila prevara izključena. Po-pevski zbor; Top in Ballvt ples' poskusil svojo srečo med "ta de- skusi so se vršili s 15-vatno na-| . ^ Rita Glass, govornik; bingo,belimi". Da ne bo kdo rekel, da vadno žarnico in 40 vatno pro-,M "omagal, (tombola); "Freiheit" Mandolin ne poskrbijo za pošteno godbo, zorno modro žarnico. Ob naj- 'lcima' naaroDi mi kru-orchestra: dramska predstava; bo igral Barbičev fant za stare strožjem nadzorstvu se je iz-' v K*v°> °P° tev Prosim » Je Auvilles, poje nove delavske pe- in mlade. Spocialiteta v kuhi- kazalo, da sta žarnici v vseh,°alJe suanovai jozeK, navajen, 'nji bodo menda sandwichi ka- primerih takoj vzžareli, če se ju.?« * vselej obvel->al° P° »W>-kršne dobite samo takrat kadar Je ZimS dotaknil z rokami. "Mamica, nadrobi mi kruha v kavo", je prosil razvajeni Jožek mamo. | "Le sam si da}," ga je zavrnila, češ, saj je že deset let star, Ta pojav so lahko opazovali! "Ce si no*eš Pomagati sam. ze - kadar one komandirajo v celo na žarnici k. so jo prej na- j £ ti tudi ne-bom" se je ujezila, menoma pokvarili, da z navad-|mau- lo P°r~ m Dlla Pn voiJ» štreči sinovim muham. Jožek je napravil veliko šobo. 'Alright, pa ne! Ampak, za- Zabava sc bo nadaljevala do „ . „ o .... J .so zraven ženske Zadružne Zve- 2. ure zjutraj m z«i prazne želodce in suha grla ne bo manj- ' kalo. Vstopnina je 20c, z ieta-iKU 1njl nim tokom ni svetila, kom kdor ga prinese seboj, pa j V "luftu" je precej prijetnih tamo 15 centov. iznenadenj za prijatelje, delni- Razlaga za ta "čudež" je v [čarje in odjemalce zadruge. Vso tem- da vsebuje človeško telo.^,^, ^ mama, da boš ti kriva, tc pride enkrat po 4. juliju, ko|električne energije. Vsekakove bom jaz lačen!" ' bo proglašena spet enkrat ne-jPa Jih vsebuje Zilligovo telo naj . ♦ . Odbor.' odvisnost nas vseh. Tako bomo 'neobičajen način, kajti drugače, Tonček se je spotaknil ob pre- ---'neodvisni, da ne morem poveda- bi moral bili vsak človek sP°-iprcgo ter telebnil po nji. In ka- SOCIAUSTI SPREJELI PLAT-' ti kako. V glavni trgovini se pri- soben- da bi s samim dotikom fcor navadno, se je začel neusmi- Pridite vsi na to prireditev in pripeljite svoje prijatelje. FORMO IN NOV ODBOR (Dalje is 1. str.) Opravlja nekaj novega, nekaj kar ovojih rok prižigal električne 1;jeno ,ireti) 5eprav se mu ni bilo i. .i - - -. . ------^ — ( (ni bilo v nji od njenega po-1 zarmce-, Stanka. Vse sorte namigavajo. roja židovskih socijalistov proti ho to, bo ono, in spet cd kraja. "Židovskemu Soc. Verbundu". Glavni poslovodja Ižanec pravi, ceš. da je vodil no-etičen in ne da bi to že preje storili, pa da socijalističen boj proti stranki'smo mogli upoštevati, da bi mo-in njenim voditeljem. ;goč« zaradi zadruge otroci ne'Qr(rutcn Konvencija je sprejela rebolu-1i,odili v *ola Taki modri cijo glede "oboroženo vstaje", v!Vori ne P°jasnij° kaJ bo? Bom kateri sc stranka izreka proti |poCakal 111 se oglasil Pravočas-rabi sile za dosego svojih ciljev. < r'0> pa čeprav v obeh listih ~ a" oač pa naglaša, da stranka ne!ko bo vredno kar z lePimi bo nikdar ceneno izročila Človek S1, tl,dl na obeh radio ProSra- Med življenjem in smrtjo ki h svobod ščin in demokratskih I mi,h v °°!rlck in nedelj°- Am" p.-tk oglasil se ne bom, ako ne bo res vredno. No za 12. julija je stvar ma- pravic. za katere so rodovi a-meriških delavcev plačevali tako visoko ceno, niti ne bo dovolila, da bi fašistična diktatura lo lažja. Takrat bo piknik n:i uničila voljo ljudskih mas." Re-1 Močilmkarjevi farmi. Takrat se sohjcija poživlja delavstvo, da bo spet zbrala vsa naša velika 30 v obrambi delavskih pravic 'Iružir.a prijateljev, odjemalcev proti nasilju reakcije bori z in delničarjev. Ne pozabite re-vsemi sredstvi, ki so na razpo-' zervirati si ta dan, mi bomo pa • kočtrune, dobitke in peštrno za- doiivljaj pilota, ki se v-j mu je zlomilo krilo pri letalu ^.srodilo prav nič hudega. Mati je skušala potolažiti: "Saj ni nič hudega, sinček. Na, tu imaš penny, samo nehaj 'j=e dreti." Tonček se je ozrl kvišku, pomislil za trenutek, nato pa izja- in se pobesilo. Letalo je izgu-1 tem času ni poljubil. Izjavila Strankina platforma izraža Ibe™- Potem ne vem- 1{o se bilo ravnotežje in se je začelo'je, da ga ima sicer zelo rada naklonjenost delu za organizi-' bo'j ziasni bom tudi -iav: ranje farmersko-delavske stran-''ahko ve5 pojafcnil kako in kaJ bo. ; ke, nkoravno je letos očividno i prepozno, da bi se ustanovilo tako stranko. Platforma se daljo i izjavlja za 30-urni delavni teden brez znižanja nlač; zu organiziranje zadrug, ki bi pomagu-! ie farmerjem in konzumentum; | za vladno zavarovanje proti uni-! cen ju farmo rsldh pridelkov; za I javno lastništvo naravnih virov | in temeljnih industrij; z a dra Za Slovensko Zadružno Zvezo Joseph A. Siskovich, taj. Električen moški Natakar, ki mu v rokah izžarevajo žarnice 35-letni nurnberški višji na- s kljunom navzdol vrteti proti vendar pa ji je to njegovo rav-zemlji. Zdelo se je, da je iz- nanje uničilo srečo. Njegov od-" gubljeno in z njim tudi pilot, por proti poljubom jo tudi zelo Toda v zadnjem trenutku se je žali. Mož, ki ni prišel osebno k letalcu vendarle posrečilo, da razpravi, je dal sodniku po svoje dobil oblast nad strojem in jem zastopniku povedati, da ču-' ga položil na tla brez hujše ne- ti že od mladega gnus do po-sreče. Gledalci so še vsi v gro- ljubovanja. Po večurni razpra-zi pritekli k njemu in letalec vi je sodnik odločil tako, da se sam se še dolgo ni mogel zbra- zakon loči, in sicer po krivdi ti. Pozneje pa je pripovedo- moža. val o svojem doživljaju nasled-' - nje: "Ko se je krilo prelomilo, sem Deklica brez oči stično zvišanje davkov r.n vi«o-' fni,.._ no« n u • ke dohodke: za vladno pomoč' t" 9"°. Z.fB prihaJa,zav°- bil ves iz sebe. S takšnim do-, v .. . ^____ odražajoči mladi* v LSoTj 1 sluŽbe ^lo po-lgodkom niscm bii nitj od dale6J V neki vasi v bhžmi švicar- lanja in^ odnravo CCC u ZiTč ^^T Pred letoni,dni- ko računal. V istem trenutku pa Skega ^ Cha"z Po»dsa za odpravo vseh Xiov "^ 1 " mal° hlŠa Je že padal stroj z rastočo br- f Jf rod.la pred kratkim krep- virajo ^ ^ ° t'kJfer PreblVa 3V0J° m,lad° I" -»o proti zemlji. Na višino- ka dekhca:kl Jf V ^ zborovanja za ^okopo^^ CV' T-^ , T'1'"'™ °d" meru ^ kazak'c kar preskako-,91^^' priSla oči »a svet-organizacijo dl^ev T tar i ' f' ^ J° " J ' Val številke" Dih > ^alJ Na meftu ,oče8a ma komaJ merjev v vrho borbe proti ti Vedel sem natančno, da je mo-,°paZ"0 odprtl,no' dočim > šistiim tendencam ra^nJ "Ko Sem ^^ v spalnici jega življenja konec in da je ^tran popolnoma g.adka^ No-tev prijateljskih odnošaiev luč, sem opazil, da rešitev nemogoča. Hotel sem v°rojenko so v boln.snici takoj Sovjetsko Rusijo, in za oiaeenje1 mora biti žarnica ^varjena, samo vedeti, ali bom umrl na ZZ u T™!^ ^ zakonov ki bodo čuvali amerte iker ni zaSorda- Stopil sem kratko in brez bolečin ali pa brezuspešno, ker zdrav- ko kalnost in k »OČQi ™ic1' da bl bom ^rel pri živem tel.su. nlk' n,so -ogl, odkriti nobenih nenje Amerike v voino j menjal žarnico na njej za po- Ljudi na letališču sem dobra orf °trok »im« d™' J ' kvarjeno žarnico. Bil sem v videl in premišljeval sem ali gace nobemh telesnih napak In V novem eksekutivnem odbo-'temi, ko sem odvijal visečo me tudi moja žena gleda. Upal ie' kakor rečeno Z(>hl kroPek-ru stranke sedijo: Župan Daniel žarnico in ko sem jo odvil ter sem, da se je bila med tem že obenem tudi znatno težji nego R. Honn iz Milwaukee, Devero držal v roki, sem se hudo pre- odpeljala domov, da ne bo vi- 0tl'°cl v tej dobi" Po zdravniš-Allen iz Connecticuta, Maynard strašil, ko sem opazil, da mora dela katastrofe. Nenadno sem sc k'.mu mncnju ni nobene?a uPa" C. Krueger iz Cikaške univerze. | biti v njej še tok. Občutil ni- tudi spomnil, da sem se bil za nja' da bi mogla doklica kdaJ Albert S. Coohdgt iz ITarvard' sem ničesar, opazil sem pa, da dve uri pozneje domenil za ne- sPreSledati in je obsojena v univerze. Franz Daniel od A- je svetila še potem, ko sem jo ki sestanek in sem sc jezil, da,Vein° temo" ;n a Iga mated Clothing W< rker^. vzel iz okova in je bila torej mi ne bo več mogoče tja. Isfo-^^-------- Pnv/ers Hopgood od United brez zveze z napeljavo, v čudni časno so moje roke delovale sem zdrav, živ, niti ne pohab-Mine Workers, in državni posla- slabotni luči. Moj strah je bil skoraj avtomatično pri instru- ljen. Zdelo se mi je, da je pre-ne.c Darlington 1-Ioopes iz Penn- tem večji, ker sem vendar ve- mentih in v glavo mi je šinila teklo mnogo časa, od kar sem .\vlvanije. Novi člani so Max del, da je žarnica pokvarjena misel, ali bi pristanek vendar- bil doživel to grozoto. Ko sem nelson, odvetnik iz New Yorka; in da nima nobenega stika z le. ne bil tako mogoč, da bi se se pa ozrl na kronometer, sem Max llaskin iz Milwaukee, in napeljavo. Ne da bi si umel otel samo s polomljenimi noga- ves zmeden spoznal, da ni bil George Rhodes, predsednik sve- razlagati, njeno svetlobo sem jo mi. Kajti hotel sem še živeti padec do trenutka pristanka ta delavskih unij v Rcadingu, vrtel v rokah sem in tja in pri- in ne umreti tako nepriprav- trajal niti poldrugo sekundo Pa- tem sem odkril, da je nje raz- ljen. Hipoma sem pristal in bil to je bil trenutek smrti." "Dva pennyja mi daj, pa bom | nehal." Neki angleški pilot je prejel te dni nalogo, da preizkusi no- Ločitev, ker je ni ho-vo letalo. V prisotnosti števil-] . i. i i. nih gledalcev, med katerimi je Tel poljubljati bila tudi njegova žena, se je - dvignil v višino 2000 m in se jej Nekemu sodišču v Parizu je tam v strmem padu spustil pripadla te dni naloga, da odlo-proti tlom. Nekoliko sto me- ei o redkem ločitvenem vzroku, trov nad zemljo je hotel apa-|Neka žena je tožila za ločitev rat spet prijeti v roke in prista- svojega zakona in je navedla ti po vseh pravilih. V trenut- kot vzrok za svojo tožbo to, da ku, ko je hotel to napraviti, pa je mož, s katerim je bila poro-se je prelomilo eno izmed kril čena že dve leti, niti enkrat v Velesila premog Premog so odkrili v 14. stoletju na Angleškem kot kurivo. Ko so ga iz Xewcastla prvič prepeljali v London in se je dvignil premogom elim iz prvega dimnika v zrak. so se oglasili najbolj ostri protesti, kakor skoraj dosledno ob takšnih novotah, ki .so preobrazile svet. Nasprotniki premoga so zahtevali — in tudi dosegli, dn so s kraljevim ukazom prepovedali njegovo rabo. Ta prepoved je bila na Angleškem v veljavi do 1. 1M.'!0, potem pa so nastopili parni .stroj, železnica in parnik svojo zmagoslavno pot po svetu in /. njimi tudi premog. Njegovega razvoja ni bilo mogoče zadržati z ničemer več. Od 1. 1870 do izbruha svetovne vojne, torej v komaj 44 letih, se je svetovna produkcija premoga pošostorila. Gospodarska kriza, ki je nastopila okrog 1. UCJ0, je v naslednjih dveh letih potisnila to proizvodnjo za h. odst. pod predvojni nivo, toda v splošnem je HK!.", dosegla spet višino iz I. 1 *» 1 :>, na Ruskem in na Japonskem pa jo je celo presegla. Ce upoštevamo, da je premogu v povojni dobi nastal velik konkurent v petroleju in v vodi (vodne energije), moramo ugotoviti, da prehaja svet čedalje bolj h rabi strojev, pri tem pa potrebuje 'čedalje večjih e-nergij. Ta povišek energije gre v prvi vrsti na račun večje produkcije olja, ta produkcija pa se je od 191,'J do danes početvorila-Premog, ki je prej dobavljal 95 odstotkov vseh potrebnih energij na svetu, jih daje (bines samo 70 odstotkov. A vendar jo črno zlato slej kakor prej najsigurnej&i steber energijskegu gospodarstva, kajti eloeim bodo svetovne petrolejske zaloge v kakšnih 40 do 56 letih izčrpale, bodo trajale zaloge premoga pri sedanjem izkoriščanju še okroglo 700 let. To velja h' za zaloge, ki jih poznamo. CpoKtevati pa moramo, da smo preiskali geoiogieno doslej samo :J4 odstotkov zemeljske površine. Iz premoga in katrana ter bencola, ^ ju pridobivamo iz njega, proizvajamo »lanes poleg energij nešteto drugih dobrin, kakor barve, zdravila, lake, razstrelivo tel' druge temeljne snovi vojne industrije, umetna gnojila in končno tudi že bencin, kar jo velikega pomena, ker nam to kolikor toliko ohranja naravne vire bencina. Nemčija pridela n. pr. že >'5 odstotkov bencina, ki ga potrebuje, z destilacijo iz premoga, v kakšnih treh letih pa bo postala, kolikor je videti, sploli neodvisna od uvoza bencina. Izračunali so, da odpade najmanj polovica premogove vrednosti na delavske plače, tako da preživlja vsak vagon premoga prilir-no 13 delavcev in njih svojcev. V tem je pomen smotrne energijske politike, ki upošteva poleg političnih I udi socialno zrelišče in tega v naprednih državah tudi ne zanemarjajo. O KOLESARJENJU Kolesarenje je zdravo, če ga ne pretiravamo. Ker utegne škodovati posebno srcu. smejo le tiste osebe brez pomisleka jr0' jiti ta spori, ki imajo zdravo srce in zdrava dihala. Otrokom v prezgodnji mladosti nt' sinemo dovoljevati vožnje s kolesom, ker u-fegne baš doraščajočemu organizmu vsak napor za stalno škodovati. Samo zelo krepki in zdravi otroci in št' ti le od desetega«, petnajstega leta dalji'« smejo gojiti kolesarenje kot sport, ki .H' vendarle nekaj enostranski in ne razvija mišičja enakomerno. Telovadba in plavanje sta za mladino z zdravstvenega stališča vedno koristnejša nogo kolesarski sport. gibraltafTza CEVTO Dunajski "Echo" priobčuje vest svojega madridskega dopisnika, po kateri so baje britski vojaški krogi že od 1. 19'_'5 prepričani, da je trdnjava Gibraltar popolnoma brez pomena. Že od tistega leta dalje niso v tej trdnjavi namestili nobenega novega topa-Dopisnik pravi dalje, ela se Velika Britanija v zadnjem času trudi pripraviti Španijo do tega, da hi ji odstopila pristanišče O*'" to na afriški strani. To pristanišče bi potem Anglija spremenila v silno oporišče za >vo' jo vojno mornarico in letalstvo, Španija P" bi v zameno dobila Gibraltar. (Dalje iz 1. leolone) zdaj ubogi kongresniki ne vedo, kaj storili. Dali bi ga aretirati, pa si tega n« upajo, ker se boje, da ne bi napravil1 Townsend a s tem mučeni ka v očeh množice, še bolj pa, da ne bi bili tepeni P1'1 volitvah. Toliko grmenja in tako pohle' ven deželi ... 28. maja, 1936 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Odpr+o pismo Mr. F. E. Lunkatu in delničarjem Come-Back Mining Co. družba bi ne imela sredstev, da bi torej skupaj $78.50. Saj se Človek rad en mesec predno bo kaj produkcije v 000.00 dividende, $7,000.00 pa bi bil ."majna. niso kanarčki in ne tipke na May 22, 1936 Poročilo o finančnem stanju in o-peraciji rudnika Come-Back je bilo odposlano menda na vse delničarje z namenom, da se čim več peska na-trese v oči delničarjem. Mr. Lunka, odnosno njegov namestnik in pomočnik, skuša prefrigrano vreči senco na bivšega tajnika-blagajnika Dr. C. C. Fairchilda. Oba ta gospoda si prizadevata pokazati v svojem poročilu, da je Mr. Lunka, ko je prevzel urad in vodstvo rudnika august lanskega leta, prevzel okrog $1,500.00 dolga, pozabil pa je povedati, da ni bivši taj-nilt-blagajnik Or. C. C. Fairchild v svojem poročilu omenil inventarja, to je rude, katera je bila izkopana, in za katero Je plačala bivša administracija produkcijske stroške, in katera je bila deloma poslana koncem julija, deloma pa jo je odposlal v topilnico 'akoj po seji Mr. Lunka, in pozabil •ie povedali, da je ta ruda prinesla Mr. Lunkatu "gross" najmanj S7,000.00. V dolgu, katerega se je naprtilo bivši administracij je tudi Bedal-Smith za Umber. Ta dva sploh nista delala na "timbru" ne v juliju in ne v juniju, ampak sta delala zgodaj spomladi, in za to delo sta bila plačana do zadnjega ficka. Za ostale male račune pa so bili izdani čeki, toda Mr. Lunka je te čeke na dan delniške seje ob uri ustavil, da se ne smejo plačati, tako so ostali neplačani, denar pa bil na banki in sicer dovolj, da se Plača vse te male račune. V svojem Poročilu v juliju 1935 sem poročal, da bo treba plačati samo tekoče strode za julij in Gordon Smithu za de-lo' katero bo imel še v zvezi z "pa-te»t drawing," in to delo, popolnoma ločeno od ostalega njegovega dela, je Vključil šele avgusta, toda čudno se 1111 zdi, kako to, da ni plačan Gordon Smith in Boise Basin Merc. Co., ko smo vendar pustili Mr. Lunkatu dovolj J'Ude. da poplača te obveznosti in še b| Hu moralo ostati najmanj $1,500.00 na roki, da bi lahko brez vsake skrbi obratovaI rudnik? Bedal in Smith sta Načela delati za Lunkata v septem-,'u 1935 in zelo čudno se mi zdi, ka-0 je mogel Lunka v svojem poroči-" javno zapisati, da sta Bedal in Smith delala v juliju za družbo? Ka-0 ste mogli, Mr. Lunka, zapisati, da le bivša administracija pustila Vam d°lg za Mrs. Thomas, Bob Williams n Koppes (okrog $120.00) ko pa so za te račune izdani čeki in za *atere je bilo več kot dovolj denarja )a banki? Zakaj ste ustavili čeke in ste potem zapisali v svojem po Pioneerville, Idaho i Mislim, da se Rockefeller v tem po- gledu pred Vami skrije. Potem pa mesecev? Leta tevalo izpremeilibe lisa, če ste Vi sa- tisti, ki je priredil za časa sodrlijske mo "metla v rokah gotove osebe," obravnave v Oxford hotelu nožno za-Vam bom povedal jaz. "Zaradi tega, bavo, na kateri ste "kronali Mrs. Corker so hoteli Gornikovi "šaft" in ru- nik za kraljico Come-Backa in Mr. "traveling expense" kar $2,935.77 lil d0 za sv°je " °sem mesecev sta mo- Gornika za kralja Come-Backa." Ce intendenta," po $150.00 na mesec, to-' čemer smo razmotrivali že leta 1932. vsa ta ogromna svota 'v teku osmih sinova delala ne da bi zaslužila en bi bil jaz na mesto obeh slavljencev, i rej $1200.00. Administrativnih stroš- | Ker pa je Mr. Lunka mož "brez hrb-1932 se je nakazalo'sam cent' pole® te8'a pa sta morala bi Vas položil preko kolena ter bi | kov bi ne bilo, ker bi tajnik-blagajnik ' i r\1 q r-oiio t i rlrtln n An \7 r% »-v^ 11 V-\ i^n p i nI m ^ .. A . i — « .. A J .. ^ J A J 1 _ * . 1 1 , . ______» _ *___ u i svoj delež. Stroški za majno znašajo ki denar, da se odpre nove zaloge ru- glasoin Lunkatovega poročila SAMO de, ali pa bi se teh $7,000.00 rabilo $2,258.05. Prištejmo tem stroškom še kot fond, da se odpre nov 4000 čev-osemmesečno plačo za "Mine Super-, ljev dolg rov pri Grimes Creeku, o našim direktorjem za štiri leta potni-! plačevati dvema delavcema po $5.00 Vam jih naštel nekoliko na zadnjo. in predsednik delala "brezplačno" do-ške stroške, do leta' 1929 nazaj am- ! 11 a dan' V juli-iu 1935> torej mesec dni plat, ako bi skušali briti iz mene ta- j kler se ne vrne Clevelandskim delni-pak ti direktorji čepra"v so potrošili jpredno ste prišIi Vi v Idaho' sta po-j kega norca. Grdo je norčevati se najčarjem, ki so kupili prvih 100,000 del-svoje lastne novce, niso prejeli de-hIada prv0 ™do' in denar za t0 ru" tak način iz narja, ampak "delnice," pa je bil takid° S„te obdrzali vi> Lunka. 3 ------ "hallo" vsled tega, da ste bili Vi in Vaši prijatelji vsi zeleni od jeze. Ampak $3,000.00 potrošiti v teku osmih mesecev za "lust rajze" z "luft šifom" in to ža advokate in druge privatne osebe, veste Mr. Lunka, to presega pa res vse meje. Ali niste mogli potrošiti denarja na kak drug, lepši in koristnejši način? Glejte, Mr. Lunka, če še ne veste, Vam bom povedal: v Clevelandu je 60 mož in žena, ki so plačali za delnice Come-Back Mining Co. "cash po 25c." Vidite, ti delničarji so zgubili precej svojega težko prihranjenega denarja v neki zmrzli banki. Zakaj, hudiča, niste poslali teh $3,000.00 rajši tem delničarjem kot di-videndo, če jim niste hoteli poslati tri tisočake "za good time?" In, verjemite mi Mr. Lunka, da so ti delničarji bolj potrebni teh novcev, katere ste Vi zafrčkali s svojimi advokati in z "luft šifom," kakor pa ljudje, ki zastopajo Vas in družbo samo zato, da si polnijo žepe na račun "bo-hunkov." — in — $9,051.43 ste zbasali v žepe advokatov samo zato, da bi tega prokletega Trugerja pognali po hribu, da bi potem lahko mrcvarili oktobra sta imela 141 vreč dobre rude. Vprašala sta Vas, če jima boste plačali za rudo, katero sta poslala julija; rekli ste, da NE in fanta sta rekla, pa tudi rude ne boste odposlali toliko časa, da nama plačate kar nama gre. Ob šesti uri istega dne pa ste Vi in Vaš advokat, dobesedno rudo ukradli fantoma ter jo poslali na Vaše ime, ne da bi moja sinova o tem obvestili. Na vsak način ste hoteli uničiti mene, kajti, vedeli ste, da bom stal na strani svojih sinov, in da me boste najboljše in najgloblje zadeli, če uničite moja sinova finančno. Ampak pravica je še nekje. Menda ja ni ves svet en sam lopov! Tako ste Vi, Mr. Lunka, prisilili moja sinova, da sta iskala pravice na sodniji, in dobila sta jo. Vi pa hočete goniti stvar še naprej na najvišje sodišče, ne za to, da bi od tega imela družba koristi ali da varujete družbine interese, ampak zato, da bo Vaš ljubljen-ček-advokat imel priliko zaslužiti še nadaljne mastne tisočake, mesto, da bi jih razpisali kot dividendo. Ako hočete spraviti majno na "kant," le naprej, Mr. Lunka, dolgo itak ne bo, nic, ves denar. Plačanega tajnika-bla-Well, pa pustimo "špase" pri miru i gajnika sedaj, ko imamo uveden "leasing system," ni potreba, ker je tako malo dela z računi in knjigami, da lahko opravi vse delo v enem dnevu, to pa zato, ker skrbi "superintendent," da so računi in plačilne Come-Back. po svoji dragi in mili vo-|Tk° b° zapel.,boben' delničarji, tudi lji. Ker niste bili dovolj moža da bi I 1 Gornlkovl in Jaz' bomo lah!{0 se skopali na mene samega, ste vzeli | Come-Back delni<* rabili za "deko- za tarčo iz samega maščevanja popoi- 'T, "»mesto stenskega pa- noma nedolžne ljudi, kateri niso niti P Vja' Vedlte da' "kdor se enkrat za" Vam, niti Gornikovim, niti enemu del- plete z odvetnlkJ' ki "imajo srca, je že ničarju storili najmanjše krivice, am-|V napreJ berač-' pak so z svojo pridnostjo in trdim ' Ne morem kaj, da bi se ne dotak-delom. pomagali družbi, da je zamo- 1111 še ene točke v Vašem poročilu, in gla plačati svoj dolg v letu 1935 in sicei': Entertainment "Extra ordinary" da ste mogli producirati Vi in Gor- 53600 in menda "ordinary" pa $42.50, nikovi $64,000.00. Vi, Mr. Lunka, kateremu sem junija meseca 1935 natančno opisal vse težkoče in boje, katere sem vodil skozi štiri leta, kateremu sem popisal natanko vse mož- Pozor Slovenci in Hrvati. Kadar se peljete ob nedeljah nosti našega rudnika, kateremu sem, ven iz mesta na deželo se ustavi-na Vašo lastno prošnjo, podal celo- 1 »0 nr: Pi. Qr ,, „ . _ tem program operacije rudnika za «« nas Rt. 86, South East 5 dobe petih let, kateremu sem natan-!mil3 od Painesville. ko označil vse faze produkcije, mož- | Ter se okrepčate z dobrim pivom in vinom in okusnim pri- administracije vrnile na staro pot zapravljanja ljudskega denarja; Vi, kateri ste se nazivali mojega prijatelja in kolega, ker sva nosila enako unij-sko karto, Vi niste imeli toliko pogu- grizkom. Se priporočamo za obisk Math Celezich r°(ilu, da ste morali Vi te račune jma' da bi Pričeli boj z menoj SA Mačati? Kaj pa je z. denarjem. zalyij ;MIM' temveč ste se skopali na moja "'ste potem pošteno zapisali, da ste \ s'nova, da ju uničite finančno in da Prevzeli na banki denarja dovolj, da i Ju Poženete po hribu potem, ko bi ju 80 se te svote pokrile? Da so bili pla- j oropali še tistega denarja, katerega {ani vsi računi bodo dokazali čeki in sta sl s težkim delom v "jami" za-' voucherji," kakor tudi vknjižba biv- ! služila. Gospod Lunka, takega človeka tajnika-blagajnika. Ika nisem srečal v vseh svojih 47 le-vse je sicer malenkost 'in bi niti neitih- Pa sem videl ]iudi vseh ras in K°mentiral tega poročila, toda ker narodnosti. Kaj ste to delali na ljubo na kak način se hoče diskre- I ^Pe Gornikove, katera bi me rajši d'tirati bivšega tajnika-blagajnika, ker danes kot jutri živega spekla na raž-llc trobi v Gornikov rog in mene, ker ' n^u> ali ste to delali zato, ker nisem "jočem imeti nikakršnega stika z Lun- | vklonil tilnika pred Vami in Gorni- niti ne z Gornikoyimi, ker|koviml in sem zastopal stališče, da nice, št. 55; Naslov naj pusti v J h Poznam, hoče Mr. Lunka na zvit;Prl(|e v upravo mož, ki ve kaj je maj-{'ačin vsaj nekaj blata vreči na ose- inn in kateremu so vsi delničarji ena- Barber Prvovrstni brivec dobi takoj stalno delo pri George Kovacie v Hrvatskem Narodnem Domu, 6332 St. Clair Ave. bo in seveda 1{i. vključivši Gornikove? Se spomi- ! od moje strani ne bo opozicije, am-I pak bom vedno pripravljen delati z IV v Isce se France Lunka, doma iz žerov- uradu "Enakopravnosti". Pozor balincarji Vabimo vse balincarje, da se udeležijo balincarske tekme, ka- °r. c. C. Fairchilda.........., vsem name. Mr. Lunka, povem nJate, kaj sem izjavil takoj po delni-ban> samo to-le: prišel bo čas, pa če,ški seji lanskega leta? Dejal sem: ste Prav tri leta pri koritu, da boji10 videli delničarji tudi "KNJIGE ' ne samo "poročilo." Potem, Mr.' nov'o administracijo za dobrobit del "nka, bomo govorili pa povsem dru- | ničarjev in korporacije. Vi ste na del- (tera se bo vršila ?ate- Ce se ne motim, Mr. Lunka je niški seji prodali VSE delničarje za a ubogi Come-Back rudnik že Vaša : tri 'eta Gornikovim. Kaj boste pre- | j u8a nameravana žrtev. Ali ne? Od daIi ob koncu treh let delničarjem? | j*le6a podjetja ste nekako hitro zbe- Majno ste prejeli čisto dolga, čeprav | Pri tem se še držite, ker ni v' pravite da ne, ali boste zmožni pre-'eveiandu nobenega, ki bi Vam sto- |dafl ob konc^ Vašega termina majno. J"! na prste, in ker je podjetje 2400 itak0 kakor ste jo prejeli? Kakor vse ^ Proč od Clevelanda, lahko "far- ', kaže ne boste v stanu, zdi se mi pa, u - KUC oa uieveiunua, miiKU j™— —- —----- — rt, e svoje sodelnlčarje kakor Vam da ne b0ste imeli kaj vrniti delničarko;" oni si ne morejo pomagati,1 Jem, ker, če boste šli tako naprej, T med njimi nobenega, ki bi po- jne boste imeli kaj vrniti, ker boste | * . I * •• • - dri ker «e«ai in poglejmo malo, kakšno poročilo bi lahko bilo, če bi bili nadaljevali delo, katero ste prevzeli za Dr. C. C. Fair-childom in menoj. Ce bi bili Vi, Mr. Lunka, res "hoteli delati v prid korporacije in delničarjev," bi nikdar ne bilo tožbe, ker tisti, katerim ste Vi zadržali izplačitev za njih delo, so bili največji producentje, ker pa ste hoteli na vsak način z glavo skozi zid ste vedoma ovirali produkcijo, kajti, vsi liserji so se bali, da ne bodo dobili svojega denarja, kakor ga nista dobila moja sinova. Jasno je torej, da ni mogla biti produkcija takšna kot bi morala biti in fakt je, da sta zmu-diia moja fanta in delavci na njiju lisu več kakor dva meseca dela za štiri delavce, torej okrog 240 dni. Ce bi ne uganjali takih bedarij, bi bili v No. 1 developing tunelu že pred meseci v rudi in produkcija bi bila narastla za nadaljnih $40,000.00, tako pa bomo morali čakati najmanj še tenice in nesposoben zapopasti zah- teve rudniške industrije," je denar rajši zafrčkal za advokate in tožbe, namesto da bi dal delničarjem upravičeno in zasluženo dividendo ter pre-skrbel možnost nadaljnega razvoja rudnika. Posledice Lunkatovega vodstva bomo čutili vsi delničarji brez razlike. delavcev in malih trgovcev in ti ljudje, Mr. Lunka, jako pogrešajo tisto dividendo, katero sem jim obljubil lanskega leta in katero ste Vi tako nepremišljeno zafrčkali. Delničarjem pa le par besed: Ce imate še kpj hrbtenice, potem se postavite na bran svojih pravih, ker gospod Lunka Vam jih «e bo branil. S pozdravom, L. F. Truger, delničar. (Advertisements Lunkatovo poročilo pokaže naš rudnik in vso upravo v zelo slabi luči. nakaznice redno vsaki mesec v rokah To lahko razvidi vsak delničar ne da tajnika. Tako se je delalo leta 1934-j bi mu bilo treba še istega pojasnje-35. Prištejmo tem stroškom še $2,000,- vati. Iz njega se natanko razvidi za 00 za nepredvidene stroške in nadaljnih $4,000.00 za poseben fond za pro-spektanje ali iskanje nove zaloge rude in morebitne stroje. Recimo, da bi bili skupni stroški in fond za pros-pektiranje $10,000.00. Družba je prejela $32,243.30, odštejmo od te svote $10,000.00, ostane torej absolutno čistega denarja še vseeno $22,243.30. Ce Roi4i , , bi bil Mr. Lunka imel poštene in res-l^f f ^'T' ^ katG ne namene, da družba napreduje in | ** laZUm°S m kanarčkih' ^ da se da delničarjev po tolikih letih j nekaj tisočakov kot dividendo, bi bil Mr. Lunka za božične praznike lahko in brez vsake težave nakazal eleve- j landsklm delničarjem najmanj $15,-' koliko so bili naši delničarji prikrajšani. Koncem bi še opomnil: sedaj, ko se Lunka nahaja v Clevelandu, bi bilo dobro, ako bi ga delničarji pozvali. da jim raztolmači in pojasni zakaj in kako se je denar potrošil. Lunkatu pa blagohotno svetujem to-le: August Kollander Čistimo, likamo, popravljamo ženske in moške obleke. DONALD AVE. DRY CLEANING Zvonko Mohorie, lastnik 1169 E. 72 St. Domači mali oglasnik 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu. PRODAJA parobrodne listke za vse prekoinorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. ■Utttwttmtmwmntmmtwwffluinmt: j BEER GARDENS FR. MIHČIČ 7202 ST. CLA1U AVENUE Gostilna 6% pivo, vino in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk ummjmnnmtwnmtntm^mntmmnt CVETLIČARNE mmmmmtnmntrnnwmwttitaiwa Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Frank Jelerčič 15302 Waterloo Road KEnmorc 0195 LYON DAIRY 116G E. 60th ST.—HEndcrson 5832 Joseph Gfavan, lastnik Pri nas dobite vedno čisto in zdravo mleko EDNA DAIRY 6302 Edna Ave.—IIEnderson 79G3 Anton Znidaršič, lastnik Pijte naše mleko, ker je čisto in zdravo Ignac Slapnik, st. CVETL1CAR 6102 ST. CLAIR AVE. IIEnderson 1126 v soboto 80. ma«ja 198(5 pri Big Tony Tomažič CHERRY ORCHARD INN 22550 ST. CLAIR AVE. Pričetek ob 2. uri popoldne Določene so tri nagrade in si- Uri vsaj malo "back bone." Kar ni' i majno spravili na boben, čemu je „ vašemu učitelju, bo najbrže treba tožb? Zakaj niste plačali lju- ;1 ^ dru§d ln treCJfl sI>ei0 vam. kot učencu. "Jajce več dem tega kar jim spada? Zakaj ste! " Upozarjamo tudi rojake, ^ Putke ve," pravi naš pregovor. Pa , hoteli predrugačiti lis (najemninsko : kateri ima jo listke za Novak '"f'i'no to za sedaj, prišlo bo na dan pogodbo) potem, ko sta moja sinova i B zavratni krr/nh rln <=,, ■Uk'at vseeno, bo pa takrat tem tež-, zadela po svoji lastni inlcijativl po- Z!U ratni k0Zun' da SO 'opnilo. | polnoma novo žilo, katera je produci- , Ko sem prejel to Vaše poročilo, me >ala preko $100,000.00 petim liserjem? uj PoglUbila taka sveta jeza, da bi Ce bi moja sinova ne zadela te žile, J najraje Vam sledil v Cleveland. bi danes Come-Back ne imel takoj Vit'!03 po vsem trudu in delu, pritego- j produkcije, če bi jo sploh imel, kajti ' iti Bmmmtnffittmmtmmmtmtmmmta GASOLIN timtttmntmmmnmmmmmmmmm MIKE POKLAR E. J,3 St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Pennzoil Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. PAPIRAR nmm»m?mtTfflm»m»w»wtmn:uttt John Peterka Papcrhauger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0658' • RAZNO .atlJu na potrebščinah, na materijalu [ ««ttn»mtmmimtmttu»»»:»»>m»w PO NAJNIŽJIH CENAH in z najboljšimi pogoji Frigi-daire, Maytag Washers, White šivalni stroji, Electrolux ledenice, radija in pohištvo JERRY BOHINC 6614 Bliss Ave. Endicott 4613 KEnmorc 1282 t lla strojih, katere so naši liserji; 0 krvavo potrebovali, samo, da bi ^ iznebili dolga, smo zopet v dolgu. J 0Jub tako velikanski produkciji, $64,- ; •00 V toln« /-»c-»-»-» i V* mocnpou cmn '7 C\- I »et v Ali ste ga jedli s "ta velko v teku osmih mesecev, smo zo jfcir« do'eu. Kaj ste delali z denar Co, 11- ali pa ste ga razsipali kakor toaz"i? $1200.00 za plače uradniku,! , ste menda Vi, v teku 8 mesecev. ! k®n8ko leto. je znašala plača uradni- j ^ v- Predsednika in tajnika-blagajni- , CU $0.000.00 ali "nič." (To je Dr. C. 193 ^irebild in jaz.) Plača za leto j <-1935 rudniškega predstojnika in ^Ja je bila $1,500.00, Vi pa ste dali ' ^edsiojntkom ali Superintendentom sec k° Pa Je Wlo?) za osem me-delev kar $1,930.00. delavcem, ki niso j u ali v rudniku $2,297.28; gasa in o-! s Sle Porabili za $777.78 za zunaj, in ; trj10 Za ®3-20 za rudnik; za prevoz s! lla^kom ste, plačali $1,591.77 za zu-'. ega materij^la. Kaj; pa ste če smem vprašati? '' Za telefon in t smem vprašati? sa leieion žjo afe ste Plavali $198.15. Za bo- 1 dai V01^0' pa menda ja niste vsak ji " govorili z svojo družino ali s ,sVof-'| ^UUč; Prijatelji v Clevelandu na račun ivrjev? To je pa res drag špas.' JUGOSLAVIJE BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BRE-MERHAVEN, ZAJAMCI UDOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki. C O L U M B u S HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK Isborne železniške zveze, od Cherbourg^, bremena »ali iinniburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LIKE NORTH GERMAN LL0YD 1130 EUCLID AVE., CLEVELAND, OHIO RESTAVRACIJE s::wfflmwttttfflfflwmww8tt:mtma PAULICH'S RESTAURANT 5238 ST. CLAIR AVE. Vsakovrstna domača jedila in najboljše pivo I JENNIE STERLE Slovenska restavracija (1216 ST. CLAIR AVENUE | Postrežemo z dobro domačo hrano, «mm:tnttmnnntnmn««ttttt:mtt««{> i dobrim pivom m vinom, imamo tudi _ i lep prostor za balincanje. KROJAČI :«:»«»:??t}»»tt«Jtttm«»J»«t«ttii;tst:« JOHN SUSTER 1148 EAST OGth STREET Krojačnica in čistilnica moških ln ženskih oblek. Se priporočam. I ttm»:::m:tmttmmtimi!Rmum8tttim MLEKARNE mntumnmmmtmtnttmmmmmnm; j NICK SPELIC olovenska moderna mlekarna 1007 EAST CGth TLACE IIEnderson 2Uti Vedno prvovrstno mleko in smetana fflwfflfflainmimiixwnwwwwmm SLIKARJI ittitttituxnttitmniitmxtttittututxtnnutt BUKOVNIK. STUDIO 702 EAST 185th STREET V lastnem- modernem fotografskem ateljeju. Pokličite KEnmorc 1100 SGMRAK'S PlIOTO STUDIO 1126 East 61 st St. ^delujemo vsq vrste slike po nizkih . I cenah. - Proda se Hiša za eno družino v Collin-woodu na E. 159 St., blizu Holmes Ave., z dodatnim 40 čevljem širokim lotom, skupaj 80 čevljev širokosti. V fari Marije Vnebovzetje. Cena je $2100 z malim plačilom takoj. Bančna iinanca. Poizve se pri Charles Kins, v uradu, GLenville 5551 a-li na domu PO 6875. Paradižniki (Tomatoes) Lepe sadike za paradižnike (tomatoes) so na> prodaj pri C. Jevec, 815 East 250 St. OTVORITEV - Decoration Day Vabilo na velik domači piknik na Hartman Picnic Grounds, North Royalton, Ridge Road, milje južno od Albion Road. Prost ples, prosta vstopnina. Prinesite lahko vaše beskete. Pripeljite vašo družino in vaše znance. ODSTRIŽITE TA OGLAS IN DOBITE ČAŠO PIVE FREE! POGREBNIŠKI DOM Za one družine, ki imajo v hiši bolj tesno s prostorom, je jako pripravno, ako se poslužijo našega lepo opremljenega pogreb-niškega doma v slučaju smrti v družini. Mi vse lepo preskrbimo za pogreb in žalujoči nimajo prav nobenih sitnosti in nič skrbi. Le zanesite se na nas in prepustite vso skrb pogreba nam. LOUIS FERFOLLV SLOVENSKI rO'GREBNIK 3515 EAST 81st ST. Michigan 7420 Dnevna in nočna postrežba. •T« dolar-razprodaja Razprodaja čevljev Naša mala razprodaja se nadaljuje. Več sto parov ženskih čevljev in čevljev za dekleta bomo razprodali po zelo nizkih cenah. Manjše številke so po 65c, 95c, $1 in boljše pa po $1.95 in $2.45 Se priporočamo. Butala Shoe Store 6408-6410 St. Clair Avenue OTVORITEV GOSTILNE Cenjenim Slovencem in Hrvatom prijazno naznanjamo, DA SMO OTVORILI GOSTILNIŠKE PROSTORE. Pri nas vam bomo postregli z dobrim svežim pivom in okusnim prigrizkom. 6. junija bomo imeli fino kokošjo večerjo (Spring Chicken) po 30c krožnik. Igrala bo godba Bled Lep prostor za balincanje. Vas vljudno vabimo v poset. GerFs Cafe 756 EAST 200th STREET \ STRAJ? i 25. maja. Carica Katarina Zgodovinski roman — Mar ni bila njegova dolžnost, da mi prihiti na pomoč, ko je videl, da sem se zgrudila? Mar ni bila njegova dolžnost, da mi stoji ob strani, ko me je nasprotnica smrtno ranila? — Zapustil me je, Žrtvoval me je sijaju in bogastvu, ki ga čakata na strani Katarine! Zavrgel je malo zvezdo in se je podal k solncu! — — To je pa zato, ker je zvezd mnogo, solnce pa je samo eno, — vzklikne Aron Katz. — Vzemite tisoče in tisoče moškim iz vseh poklicev, vsi se bodo odločili za solnce! — Zato Potem-kin ni toliko kriv, kakor mislite vi, Elizabeta! — Prisegel bi, da vas Aleksander še vedno ljubi, četudi je caričin miljenec! — — Če bi me v resnici ljubil, bi se vsemu odrekel in bi prišel k meni ter rajše z menoj živel v bedi in pomanjkanju! — — Toda kdo vam pravi — odvrne Aron Katz, — da Po-temkin, caricin miljenec ne hrepeni za tem? — Ne pozabite E-lizabeta, da carica Katarina ne zna samo ljubiti, — temveč zna tudi sovražiti. Ce bi se ji izneveril, bi ga preganjala s svojim sovraštvom celo na konec sveta! — Tega se Aleksander Po-temkin dobro zaveda; zdaj ga s Katarino ne veže več ljubezen. Ne veže ga z njo njegova strast, temveč samo — strah! — — Mar se mož sme bati? — vzklikne jezno Katarina. — Zaničujem strahopetce! — — Tudi pogum mora imeti svoje meje! — odvrne stari A-ron Katz. — Moški rajše kljubujejo sovražnim kroglam, kakor ženi, v kateri so zbudili ljubosumnost in sovraštvo. — — Torej ni nobenega sredstva da bi ga iztrgala nasprotnici? — vzdigne Elizabeta. — Poslušajte me, Elizabeta reče starec in si pogladi belo brado. — Nekaj bi vam hotel predlagati, pa Vam bo morda potem mogoče najti ono sredstvo, ki ga iščete. — Gotovo se vam bo zdelo čudno, če vam povem, da sem si to jaz izmislil, toda verujte mi, da je to edina možnost, ako hočete premagati svojo nasprotnico! — Toda obljubite mi Elizabeta, da mi boste tudi v bodoče o-stali prijateljica, četudi se morda ne odločite za moj predlog, da bova tudi v naprej ostala dobra in zvesta prijatelja, ki se spoštujeta in si vedno pomagata. Elizabeta ponudi prisrčno roko starcu, ki se je nekako čudno vznemiril. — Gospod Katz, to vam rada obljubljam, moja ljubezen in, hvaležnost napram vam ne bosta nikoli prenehali. Ce se morda nekoč usoda spremeni in boste vi potrebovali pomoči, bodite prepričani, da bom vse storila, da vam pomorem. — Toda hvala Bogu, nikoli ne bost.e potrebovali moje pomoči. Vi ste se pokazali napram meni tako plemenitega — — — Prosim vas, ne začnite zopet znova! — vzklikne naglo starec. — To, kar sem storil doslej, je bil samo začetek! Kako pravijo igralci, kadar igrajo uvod k neki drami? — Predigra! — reče Elizabeta. — Da, predigra, Elizabeta. — Mili moj otrok, kar sem doslej storil za vas, je bila še-le predigra. Glavno dejanje bo šele sledilo! — — Preplašili se boste, ker se je začelo kakor žalostna drama. Toda prisegam vam, da se bo razvila komedija! Vsi se bomo prisrčno smejali. Vi, jaz in cela publika! — — Gospod Katz, jaz posta jem žc radovedna! — vzklikne Elizabeta. — Obljubite mi torej še enkrat, da se ne boste jezili! — — Obljubljam vam — da se ne bom jezila! — Poslušajte me torej — reče starec, ki se mu je poznalo, da je zelo razburjen, — postanite moja žena! — Elizabeta se je tako začudila, da ni mogla odgpvoriti besedice. Globoka žalost jo prevzame. Tudi ta človek je bil torej napram njej plemenit samo iz sebičnih vzrokov! Smatrala ga. je za svojega edinega in odkritosrčnega prijatelja, njemu pa je bilo samo na tem ležeče, da si zagotovi njeno trajno hvaležnost. Najel ji je to elegantno hišo, dal ji je vse, karkoli ji je srce poželelo, sedaj pa — ko mu je morala biti hvaležna — sedaj je zahteval plačila! — Torej, gospodična Elizabeta, — jo vpraša Aron Katz, — mar mi nočete odgovoriti? — — Odgovoriti? — Da, gospod Katz, ne morem vam odgovoriti! — Vi veste, da hočem biti na- pram vam vedno odkritosrčna. Mar mi boste zamerili, pa naj vam rečem karkoli? — — Da vam zamerim? — odvrne smehljaje stari Aron Katz. Le govorite! — Aron Katz je doživel v svojem burnem življenju že mnogo težkih trenutkov, pa je vedno pripravljen na vse! — Moje besede vam ne bodo in ne smejo povzročiti trpkih trenutkov! Gospod Katz, vi ste mnogo storili zame! Morda pričakujete, da vam bom iz hvaležnosti rekla: Vzemite me — vaša sem! Toda jaz vam moram odgovoriti: zahtevajte, da u-mrem za vas, da prelijem svojo kri za vas — rada bom storila. — Postati pa vaša žena, — ne tega ne morem storiti! Pripadam namreč onemu, kateremu sem nekoč prisegla večno zvestobo! — — - Zvesti hočete biti torej možu, ki se je vam izneveril? — vpraša začudeno Aron Katz. — - Da, smatram, da ne smem delati hudega, četudi me drugi žalijo! — odvrne deklica. — Toda četudi Potemkina ne bi več /ljubila, četudi bi ga že pozabila, vendar vas ne bi mogla izbrati za svojega moža. Gospod Katz, nočem vas morda s tem žaliti, nočem vas niti opozoriti na razliko v'najinih verah, ker zame obstoje samo ljudje, brez razlike. čc so Židje ali kristjani. Gre samo zato, da-li so medsebojno vredni ljubezni. — Vi, gospod Katz, bi v resnici zaslužili toplo in zvesto ljubezen, ko bi se me žene mogle po-vzpeti do one popolnosti, da bi mogle ljubiti v človeku samo plemenito dušo in dobro srce. Toda me žene smo slabotna bitja, ker zahtevamo tudi telesno lepoto, a ne samo duševno! — Gospod Katz, pomislite samo na to, kaj bi bilo, če bi kot vaša žena nekega lepega dne srečala Potemkina. Da se mi vrže Potemkin pred noge in me poprosi odpuščanja! Ko bi zagledala njegov lepi obraz in krasno postavo, vam ne bi mogla ostati zvesta! — — Mar da vas potem preva-rim? Oh, potem ne bi bila vredna, da ste me rešili smrti iz naročja. — Ne, gospod Katz, hvaležna sem vam za vse, kar ste storili zame, toda dovolite mi, da odidem zvečer iz te hiše, kjer ste me negovali in varovali z brezprimerno ljubeznijo. — Čutim, da sem dovolj močna, da se podam zopet v življenje in da si sama služim ^voj kruh. Vi pa me boste ohranili v dobrem spominu! — Elizabeta ponudi svojo roko staremu Katzu, ki je stal mirno se smehljaje poleg nje. Toda on ne sprejme njene roke. — Elizabeta, mar ste res mislili —, vzklikne Katz — da vas želim za ženo v navadnem pomenu besede ? Mar ste res misli- li, da bo stari Aron Katz tako neumen, pa, bo zahteva! od vas, da,- mu postanete prava žena'' Mar sem vam sploh kdaj pokazal s kakim dejanjem, da sem domišljav bedak? — Ne, Elizabeta, hotel sem vas samo preizkusiti, da-li boste ostali tudi v tej zadevi tako odkritosrčni, kakor vedno doslej! — Da, potrebno je, da postanete moja žena, a samo navidezno. — Potrebno je, da sprejmete moje ime in svet naj misli, da ste resnično gospa Katz. -1— Nikdar ne bom prišel v vašo spalnico, nikdar ne bom zahteval kake pravice! Nikoli se vas ne bom dotaknil niti z malim prstom! Biti mi hočete svetinja! — Ne, biti mi hočete več nego svetinja! Biti mi hočete dete, kojega hočem ljubiti, kakor da sem vam resnično oče. — Sedite, Elizabeta, pripove- dovati vam hočem kratko po- j vest, pa bodete potem razumel; J moje namene. — On prime Elizabeto za roko ter jb pelje do divana. Potem pomakne stol bliže, sede in začne: — Še nikoli nisem govoril z vami, Elizabeta, ali to kar vam hočem pripovedovati sedaj, morete slišati v celem Pelrogradu. Vsakdo vam more pripovedovati, ki pozna prilike odkar je carica Katarina ukradla carstvo, narod in prestol. — Predno se je to zgodilo, bil sem dvorski bankir carja Petra III., nesrečnega človeka v vsakem oziru. — Nesrečen je bil prvič zato, ker ni bil nadarjen, da bi vladal Rusiji. Drugič, bil je pijanec, a največja nesreča je bila, da je poročil Katarino. — Vprezite pred voz osla in arabskega konja! Od tistega ča- sa, ko je Katarina stopila čez naše meje, je bil car izgubljen. Takrat, je bil on še prestolonaslednik, edina nada Rusije. — Narod ga je ljubil kljub temu, da je imel pogreške. Pa Katarina je umela vzeti mu narodovo ljubezen. Po njeni zaslugi so krožile med narodom najgrše povesti o njem. Znala je doseči, da je pripravila cara k prepiru ob navzočnosti gostov. Ti so seveda potem razglasih, kako je Peter nestrpljiv in kako muči svojo lepo in mlado ženo. — Povzročila je sama, da je veliko pil. Sama mu je potisnila v roke otroške igrače, s katerimi se je igral, namesto da bi vladal. Za njegovim hrbtom pa gaje varala s svojimi ljubimci. — Bil sem, kakor sem že rekel, njegov dvorski bankir in u-pravljal njegovo veliko premoženje. (Dalje prihodnjič) Fina hiša naprodaj 19000 Kewanee Ave. V okrožju E. 185 St. Lesena hiša za eno družino in garaža, kopalnica s ploščami, izdelano tretje nadstropje; veliko dobrih izboljšav; morate jo videti, da jo cenite. Samo $5200; se bo financiralo odgovorni osebi. JACK in ANTONIJA SUŠEL 1301 East 54th Street Vabita prijatelje in znance, da jih posetijo v petek zvečer ko bosta imela dobro ribjo večerjo in v soboto na Decoration Day ko bosta postregla z dobro kokošjo večerjo. — Tudi dobro pijačo se bo serviralo, fino pivo, vino in žganje. Godba bo prve vrste. — Se priporočamo za o-bilen obisk. NICKEL PLATE Vožnja znižana ^ milja v dnev-^ ^ n i h vozovih 3c MILJA V PULLMAN (SPALNIH) VOZOVIH Znižana cena za prostor. Pokimte MAln 9000 fyficK&j-PATE ROAD ŽENE IN DEKLETA! Ta teden pa le po lepe o-bleke! Zaloga je izredno velika lepih pralnih in svilenih oblek. Te obleke se vam garantirajo. Karkoli bi ne bilo prav, se vam jo zamenja za drugo. Zakaj bi hodili v mesto podpirati milijonarje, ko lahko kupite pri trgovcu, ki se muči, da si napravi življenje in vam pomaga kadar ga potrebujete. Iz mesta pa veste, da ne dobite nobene pomoči od trgovcev. Pridite, zalogo imamo res veliko. Vse mere in barve' in v ceni od dolarja naprej.' Se vam priporočamo. ANZLOVAR S 6202 St. Clair Ave. vogal 62. ceste. V petek pri the MAYco. Izberite si iz naše nenavadne izbere Moških modernih čevljev, $3.90 do $14 Športni čevlji — Cestni čevlji—Praznični čevlji Več kot 100 različnih vzorcev . . . $3.90 do $14 Tisoče moških novih nizkih poletnih čevljev od znanih izdelovalcev. Vse bele, dvo-barvne, z luknjami in Bučko športne. Fini črni, in rujavi za vsaki dan. Več kot 100 vzorcev. Student Hi-Value čevlji.........3.90 Master - Built čevlji............5.00 Surety - Six čevlji..............6.00 Walk - Over čevlji......6.75 do 10.00 T. M. C. čevlji..................8.50 Edwin Clapp Custom čevlji $12 in $14 Moški čevlji . . . drugo nadstropje the Dajemo Eagle znamke MAY co. VAŽNO NAZNANILO Naj emnikom naših busov Zaradi večje zahteve za najem naše busne postrežbe, prosimo naše naročevalce, da letos oddajo svoje naročilo prej ko mogoče. Ako ne, vam ne bomo mogli postreči na dan ko hočete imeti izlet, piknik, konvencijo ali kako drugo prireditev. Popularnost te postrežbe je postala tako velika, da se bojimo, da ne bomo imeli zadosti busov in voznikov za ustreči vsem našim novim in starim posetnikom. V slučaju pomanjkanja, bomo. postregli najprvo našim starim naročnikom, ker njih naročila v preteklosti so napravila, da je danes ta postrežba tako velika. Toda imeti moramo vaše naročilo zgodaj. Veliko skupin že ima rezervacije za julij in avgust. POKLIČITE MAIN 9500 IN VPRAŠAJTE ZA CHARTERED SERVIC1 ] The Cleveland Railway Company NORGE ANNOUNCB^ 1 O "YEAR WARRANTY ^L^jI on roll at OR compression un iT ■ Come in. Let us give you the details of this 10-Year Warranty — the most convincing evidence of superlative ' | merit. Never before has such a warranty been offered. There are many reasons for choosing Norge—beauty, convenience, dependable performance, economy. Now here's another reason — a 10-Year Warranty. Come in, see the Norge. Get the details regarding the 10-Year Warranty. N NORGE NO DOWN PAYMENT Cene od naprej Predno kupite kje drugje oglasite se pri nas in oglejte si to fino trpežno NORGE ledenico, ki vam bo služila celo vaše življenje. Ne odlašajte. Pridite, da vam pojasnimo vse podrobnosti te ledenice. Pri nas dobite vedno najboljše pogoje, ki vas bodo zadovoljili. Damo na lahka mesečna odplačila ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO ROAD KEnmore 1299 VABLJENI STE NA PIKNIK DRUŠTVA "NA JUTROVEM" št. 477 SNPJ se vrsi V NEDELJO, 31. MAJA, 1936 pri Joseph Zorn-u na Bradley Road. Truck odpelje izpred Slov. Del. Dvorane ob 1:30 uri popoldne. Fina pijača — izvrsten prigrizek — dobra godba jj