MAM
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 8.MAREC 2012 / ŠTEVILKA 950, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČ^^ffif-R^ŠTI 6310 IZOLA
Okrepčevalnica
anos«
tople malice od 3,70 €
alje in
dnevna ponudba po ugodnih cenah telefon: 05 922 31 32
■mrtUl*
. 5/
___	^y-//
Sončno nabrežje 2 ^V/
»irtw
S'
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
po »(okh^iče
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
KOSILO-7€ 05/ 64141 05 030239 790
El pueblo unido, jamas sera vencido
“Združeni ljudje ne bodo nikoli premagani” so prepevali čilski delavci in kmetje ko je general Pinochet strmoglavil socialista Salvadora Allendeja, bila je tudi himna ukrajinske Oranžne revolucije. Zdaj jo posebej odločno prepevajo naše Kombinatke. Ali nam hočejo kaj povedati?
(Mef) Če bi misel iz te čilenske revolucionarne pesmi držala, potem se nam Slovencem slabo piše. Kajti, če nam gre kaj slabo, nam gre združevanje, enotnost, še slabše. Brez zunanjega sovražnika smo tako lepo razbiti, da lahko z nami počnejo kar hočejo. Pravzaprav smo Slovenci sami sebi največji sovražnik, ki povrhu vsega uporablja še partizansko, diverzantsko obliko bojevanja, ki je dokazano najuspešnejša. Pravzaprav niti vemo ne, kdaj prileti kakšna gra-natica ali osamljen strel kakšnega ostrostrelca iz onega ali drugega tabora in zadene nič hudega slutečega, ki je pogledal iz rova.
In, kot je v vsakem spopadu že običaj, potegnejo ta kratko nič hudega sluteči, nedolžni ljudje, ki postanejo takoimenovana kolate-ralna škoda. Dovolj je, da nisi na pravi strani, ko bi moral biti, pa si že odpisan kader. In v tej raboti ni ne levih in ne desnih, ni ne demokratov ne konzervativcev.
Menda so es d ejevski funkcionarji zamerili Borutu Pahorju, ker ni dovolj poskrbel za zaposlitev mladih strankarskih kadrov, dokler je še bil predsednik vlade. In se jim to, kljub levičarstvu, zdi nekaj povsem normalnega. Tako kot se bo zdelo janševim normalno, da zaposlijo svoje kadre.
In isto se dogaja na lokalni ravni, tudi v naši občini, za povrh celo javno in deklarativno. Postalo je nekaj samoumevnega in mnogi razumejo strankarstvo kot pot do službe v javnem sektorju. Kombinatke pa ne. Vse bolj glasno prepevajo, da združenih ljudi nihče ne bo premagal. Toda, kdo so ti ljudje in, kako naj se zdužimo, če smo razslojeni vertikalno in ne horizontalno. Če so desni od kmeta do bogataša in levi od delavca do kapitalista. Za revolucijo se mora zgoditi horizontalno razslojevanje na izkoriščane in izkoriščevalce.
V resnici se je že zgodilo, le da se tega nočemo zavedati.
Boste postali naš naročnik?
040 211 434/05 64 00 010
l---1 a	a	tajnistvo@mandrac.si
|nnn| BAinICA KOPER uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1, 6310 Izola
WWW.NAKUPI.NET
Dan žena
Draga mama!
Za tvoj praznik ti želim, da se najprej zdrav rodim, da se pri tebi podojim, škrlatinke ne dobim, se na noge postavim, vse črke spoznam, vsakega lepo pozdravim, po hiši ne divjam, v vrtcu ne nagajam, po mestu ne pohajam, v šoli se učim, da čepico dobim.
Zdaj sem že velik, skoraj mož, zato ti bom za praznik prinesel šopek rož.
Pridih sezone
Po hladnih dnevih je tudi v Izoli zadišalo po pomladi in po prvih turistih. Osvežili so se hoteli, na Sončnem pa smo dobili še eno tipsko teraso. Razpletel se je namreč spor lastnikov treh objektov in zdaj bo tudi Bariera dobila fiksno streho nad teraso, terasa ob morju pa bo tudi naredila svoje.
Izokartice za naročnike
Do konca tega tedna bodo vsi naročniki, ki so že poravnali naročnino za letošnje prvo polletje prejeli nove Izokartice. Dela so v teku.
Za ZAČETEK
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
k X
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
HRABROST REČI NE
»Hrabrost reči NE« je moto japonskega humanitarnega gibanja Senri no michi, ki je začelo delovati 4. februarja 2011. Zbiralo je pomoč japonskim nesrečnikom, ki jih je februarja lani zadel potres, pa katastrofalni tsunami, da bi vse kulminiralo marca lani s tragedijo v Fukushimi.
Hrabrost reči ne zlu, ki je, posredno ali neposredno, direktno ali indirektno, zavestno ali zavestno proizvod človekovega delovanja ali mišljenja, je gibanje prikazalo sfotografijo iz davnega leta 1936 preteklega stoletja. Posneta je bila v Hamburgu. V hamburški ladjedelnici so takrat splovili veliko ladjo Blohm & Voss. Dogodku so prisostvovali povabljeni gosti, delavci ladjedelnice, ki so ladjo naredili in - Fuehrer. Vsi so se dvignili in pozdravili Vodjo, zapeli najlepše nacistične, od Horst Wessel Lied do Deutchland uber alles in vsi so stali in držali iztegnjeno desnico, v pozdrav največjemu med velikimi, Adolfu Hitlerju.
Vse so posneli, zabeležili in arhivirali, saj bo Reich trajal tisoč let, pa naj se ve kako se je začelo. In prav eno takrat posnetih fotografij je za svoj simbol vzelo gibanje Senri no michi v akciji z motom »Hrabrost reči NE«. Na fotografiji, med stotinjo ljudi, ki stojijo z roko iztegnjeno v nacistični pozdrav, samo eden sedi z rokami prekrižanimi na prsih.
Fotografijo je v svet prenesel Facebook, Fasena, informativna stran koncentracijskega taborišča Auschwitz, jo je naslovila: Hrabrost. Možakar s prekrižanimi rokami med nacističnim pozdravom je August Landmasser. Bil je član nacistične stranke od leta 1930. Potem se je leta 1935poročil z Irmo Eckler. Stara je bila 23 let in je bila bitje z napako. Bila je Židinja. Partei-kameradi od Augusta Landmassera zahtevajo ločitev, ker »žali in sramoti raso« a delavec iz hamburške ladjedelnice jih zavrne. Z Irmo živita skupaj še naprej, rodita se jima dve deklici, Ingrid in Irene. Potem August in Irma končata v koncentracijskem taborišču, deklici pa v sirotišnici. Ingrid je na fotografiji prepoznala očeta in napisala knjigo o »družini, ki jo je raztrgala nacistična Nemčija.«
August Landmasser je 72 let po smrti (umrl je v taborišču leta 1941) postal simbol hrabrosti, na Japonskem in v Ameriki. Samo v Evropi hrabrosti, da bi rekli NE, še ne premoremo. Nacistične, desničarske, neofašistične stranke se razraščajo in so že parlamentarne stranke od skandinavske demokracije, do Francije, Italije, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Nizozemske, Belgije..., da o Sloveniji ne govorimo.
Kdo bo prvi izrekel NE?
Namesto korekcije
TAKO TO DELAMO V IZOLI...
V	Mandraču (četrtek, 1. marec 2012) ste lahko prebrali povzetek razgovora med podpisanim in novinarjem Mandrača, ki je bil opremljen s pomenljivim naslovom: Ljudje smo oblasti preprosto odveč. Z naslovom se popolnoma strinjam, vendar menim, da je treba bralce kljub temu seznaniti z nekaterimi, v članku neomenjenimi dejstvi, sicer lahko kdo vsebino mojih izjav označi za neutemeljeno “nerganje”.
Že takoj v začetku moram poudariti, da oklevanje občinske oblasti pri uvajanju in uporabi evropsko primerljivih metod načrtovanja proračuna ni tako kritično za občino, kot je to vztrajanje pri uporabi času in okoliščinam povsem neprimernih metod in tehnik načrtovanja, odločanja in vodenja občine, značilnih za neke druge čase in druge okoliščine iz petdesetih let prejšnjega stoletja.
V	Uradnih objavah občine Izola (št. 1, Izola, 26. januar 2012) smo lahko občani prebrali razglas župana mag.Igorja Kolenca o Odloku o proračunu občine Izola za leto 2012. V tekstu srečamo pojme kot so proračunska reforma, programska in ekonomska klasifikacija. Kakšen je namen omenjanja teh pojmov, mi ni znano.
Kdor vsaj v obrisih pozna načela proračunske reforme ve, da je eno od bistvenih načel ta, da morajo biti s proračunom jasno določeni merljivi cilji in nameni proračunske porabe, prav tako kot pričakovani rezultati te porabe v korist občank in občanov (takoimenovani logični okvir). Temeljni cilji te reforme so zagotoviti odgovore na tri ključna vprašanja javne porabe: Kdo (katere institucije) uporabljajo proračunska sredstva (institucionalna klasifikacija)? Kako jih uporabljajo oziroma kaj se plačuje iz javnih sredstev (ekonomska klasifikacija)? Za kaj se porablja javna sredstva (programska klasifikacija)? Javnofinančni prejemki in izdatki so z namenom poenotenega iskanja odgovorov na navedena vprašanja strukturirani preko Klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov (funkcionalna klasifikacija po modelu COFOG). O tem je govora, ko omenjamo proračunsko reformo.
Kako se to konkretno odraža v izolskem proračunu ?
V	rubriki pod kontom 40 preberemo, da načrtuje občina Izola tekoče odhodke (plače in drugi izdatki zaposlenim, prispevki za socialno varnost, izdatki za blago in storitve, plačila domačih obresti in rezerve ) v višini 7.157.667 Eur. To ni malo denarja!
V	kolikor bi se res želeli poslužiti načel proračunske reforme, bi župan oziroma občinska uprava morali v proračunu podati naslednje odgovore :
1.	Katere probleme občank in občanov (občine) nameravajo organi občine in občinske uprave razrešiti za ceno 7.157.667 Eur davkoplačevalskega denarja?
2.	Katere učinke nameravajo organi občine in občinske uprave kot neposredni uporabniki navedenih sredstev doseči v smislu reševanja problemov občank in občanov (občine) ?
3.	S katerimi kazalci (merili, metodami !) bomo merili učinke in rezultate?
In tako naprej za vseh načrtovanih 23.640.164 Eur proračunskih odhodkov. Jasna, nedvoumna vprašanja.
Kje v proračunskih dokumentih lahko najdemo jasne, s klasifikacijami usklajene odgovore na navedena vprašanja? Kje so predvsem merila, metode merjenja učinkov?Ali oblast res ne priznava drugega, kot argument moči? Skratka, kaj bomo občani in občanke pridobili (vsi, ne le posamezniki), ko bo ves ta denar porabljen in bomo odgovore iskali v zaključnih poročilih?
Ker teh in takšnih odgovorov občani in občanke v obsežnih, vendar ne-transparentnih dokumentih, ki jih objavlja oblast, ne najdemo, je težko verjeti, da oblast s svojim predlogom zasleduje cilje proračunske reforme. Ali pa zasleduje oblast nam občanom in občankam neke skrite, le izbrancem znane, drugačne cilje in rezultate?
Ni še tako dolgo, kar smo lahko v medijih prebrali diagnozo župana, “da Izola umira na obroke”. Tega cilja do sedaj nismo zasledili v nobenem od proračunov v Izoli, žal pa rezultate tega občutimo vsak dan. In to je jasen kazalec neučinkovitega in neustreznega, od občanov odmaknjenega načina proračunskega načrtovanja! Proračunska reforma naj bi omejila tovrstne zablode in drage nesmisle!
mag.Mitja Podgornik
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
„	MAVJDRM 3
Racionalna stran ———---------------------------
Kdo bo dobil delo na Centru
Direktor Centra za kulturo, šport in prireditve, Boris Požar, odhaja v pokoj, skoraj dve leti pred koncem mandata. O kandidatih za njegovega naslednika se nič ne ve.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni imela veliko dvomov glede odhoda dosedanjega direktorja Centra, saj so dobili pojasnilo, da odhaja na lastno željo zaradi upokojitve.
Seveda je to povsem mogoče, čeprav je res, da se je položaj Centra in njegovega direktorja, s spremembo oblasti, precej zamajal, slišati je bilo celo pobude o ukinitvi Centra in končno si je Občina omislila tudi anketo, ki so jo izvedli med športnimi društvi o tem, kako ocenjujejo delo Centra. Rezultati jim verjetno niso bili pogodu, saj je večina društev menila, da je Center potreben in da je treba le izboljšati njegovo delo in organiziranost.
Suverenost Centra je bila zamajana tudi s prenosom organiziranja različnih prireditev na turistično organizacijo in če dodamo še poskuse zmanjševanja sredstev, ki so jih lani športniki odbili s pomočjo Športne zveze, je jasno, da pogoji za delo, tudi direktorja, niso bili optimalni. Čeprav se v takih primerih zgodaj začnejo pogovori o tem, kdo bo nasledil odhajajočega direktorja, je tokrat teh govoric zelo malo, poleg nekaterih znanih imen, ki pa ne izpolnjujejo formalnih pogojev, je zelo verjetno, da bo pot tja vodila koga iz županovih kadrov. Seveda pa ne bo šlo brez razpisa, za katerega je potrebnega kar nekaj časa, za povrh pa odhajajočemu direktorju pripada še letošnji dopust, kar pomeni, da se lahko poslovi še preden bo imenovan novi direktor. In to ravno sredi obdobja največjih prireditev.
Zapletov pa še ni konec, saj	d.m.
Za več reda na vstopu v Izolo
Izvedeli smo, da se Komunala Izola in Kraški zidar, eden od lastnikov zemljišča pred ladjedelnico, dogovarjata o tem, kako urediti to območje, ki ga zasedajo številni avtodomi, osebni avtomobili, avtobusi in celo tovornjaki, vmes pa so tudi nekateri odsluženi avtomobili. Občinski redarji na “tujem” zemljišču pač ne morejo delati reda, zato je najbolj verjeten predlog, da bo Komunala, v dogovoru z lastniki zemljišča, območje zaprla s klasičnimi količki.
Ženske in vino v Manzioliju
Danes vabijo na prireditev Ženske in vino, ki se letos odvija že šestič. Organizatorja večera sta Cantina vinicola Žaro in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola. Na dražbi bo 200 steklenic cabernet savignona 2009, vino, ki ga je komisija žensk izbrala v letu 2011. Karton s šestimi steklenicami bo prodan za 60 evr. Dobiček iz dražbe bo namenjen Društvu za boj proti raku, katerega predsednica je dr.Jadranka Vrh Jerman-čič, ki je v letošnjem letu dobila nagrado kot Osebnost Primorske. Vljudno vabljeni na sodelovanje ob 19.00 v Manziolijevi palači v Izoli.
Volitve in Dan žena
Člane Dl Izola vabimo 10.3.2012 na VOLITVE v ORGANIZACIJSKE ODBORE društva in praznovanje dneva žena v hotel Delfin. Predvsem zaradi VOLITEV vas pričakujemo v čim večjem številu.
Gremo na Štajersko
Za prijatelje Izole organiziramo enodnevni izlet v Gornjo Radgono (Mele) in Maribor v soboto 10. marca 2012. Podrobne informacije pri Tončku na 041 807 800 . Akontacijo za majski izlet (16 -20) začnem pobirati prve dni marca.
Ureditev parkirišč v Livadah
V ponedeljek je javno podjetje Komunala Izola pričelo z urejanjem parkirišč ob Partizanski ulici v Izoli.
Dela, ki bodo predvidoma zaključena do konca naslednjega tedna, obsegajo obnovo betonskih tlakovcev. Drevesne korenine so namreč betonske tlakovce poškodovale do te mere, da je bilo parkiranje oteženo. Javno podjetje bo po zaključku del na parkiriščih ob Partizanski ulici podobno sanacijo izvedlo tudi na parkiriščih ulice O F.
Sanacija parkirišč ob Partizanski ulici in ulici OF je bila ob ogledu župana na terenu v decembru zabeležena kot ena izmed prioritetnih nalog, ki jih je potrebno izvesti v Krajevni skupnosti Livade.	Občina Izola
£ Monte Carla v Izolo
Tinetova risba bo na vabilu
Konec februarju je Komunala Izola zaključila nagradni natečaj izolskih vrtcev, s katerim se je želela približati najmlajši a hkrati pomembni skupini pri ozaveščanju o pravilnem ravnanju z odpadki. Tako so v izolskih vrtcih risali na.temo Očistimo Slovenijo, nato pa so izmed prispelih risbic na Komunali izbrali najlepšo, ki bo krasila vabila na vseslovensko akcijo staršem, sorodnikom, znancem in medijem.
Seveda je učenje o pravilnem ravnanju z odpadki bistveno lažje, če se otroci pri tem zabavajo, pri osveščanju odraslih o pomenu čistega okolja pa so otroci pomembni zato, ker so dovzetni za novosti, spoznanja pa prenašajo na starše, sorodnike, znance in prijatelje. Poleg Ekokaravane kot priprave na akcijo Očistimo Slovenija, ki se je 3. februarja začela ravno v Izoli in v kateri so sodelovale predvsem šole, je torej februarja potekal nagradni slikarski natečaj za izolske vrtce.
Otroci so na temo Očistimo Slovenijo risali risbice in najlepšo iz vsakega vrtca poslali na Komunalo. Zmagovalna risbica avtorja Tineta Božiča z mentoricama Majo Koda-rin in Karin Kozel je bila izdelana v skupini Ostržki. Poleg tega, da je bila risbica nagrajena, bo krasila tudi vabila na vseslovensko akcijo v Izoli.
---------------------------------- Delo---------------
Oljke so združile našo družino
Mirjana Klodič iz Družinske kmetije Olea iz Izole pravi, da dela po 15 in tudi več ur na dan, vendar seji to ne zdi nič posebnega, saj enako delata tudi soprog in hčerka. Čeprav opravljajo po več služb naenkrat jim v oljčniku ni nikoli težko, še posebej ko vidijo, da je vse v najlepšem redu.
Zunaj je že pozni večer, v kleti pri Klodičevih pa gori luč. Mož Marjan nekaj ureja okrog filtra za olje, z Mirjano sediva v tistem delu kleti kjer hranijo olje, vložene oljke in druge izdelke z oljkami. Temperatura je okrog 15 stopinj Celzija, v zraku je čutiti vonj pomladnega oljčnika.
-	Koliko ur ima vaš dan?
-	Nič več kot pri ostalih ljudeh. Delovnih pa je gotovo tudi več kot 15 ur dnevno. Vstajam ob šestih, grem v složbo, po službi, ki se včasih zavleče tja do srede popoldneva pa sledi drugi del dneva v povezavi z oljkami, češnjami, figami ... Zaposlena sem na SGS v Kopru, to je kontrolna hiša za kontrolo različnih proizvodov in jaz vodim koprsko enoto. Kontroliramo vse, od atomobilov do nafte in rudnin, tako da je kontrola že del mojega razmišljanja, tudi pri teh naših domačih izdelkih.
-	Na koncu dneva ste verjetno zelo utrujeni...
-	Moram priznati, da oljčnika in dela s tem v zvezi ne jemljem kot klasično delo, razen ob špicah, ko je treba res zavihat rokave. Tisto, ko obrezujemo oljke ali vežemo češnje, opazujemo za oljčno muho, preverjamo zrelost sadežev in čistimo okrog dreves, tega ne jemljem kot delo ampak bolj kot rekreacijo. Pravimo, da gremo namesto na sprehod raje v oljčnik.
-	Oljke imate tukaj, nad Izolo
-	Imamo jih na Mali sevi, v Koster-lagu, v Strunjanski dolini in najbolj oddaljene so na Valeti.
-	Bi lahko živeli zgolj od oljk?
-	Lahko bi, če bi imeli zadostno število oljk in pridelali dovolj olja, potem bi lahko živeli zgolj od tega. Vendar pa mislim, da imamo v Sloveniji samo enega poklicnega oljkarja. Vanja Dujc se ukvarja samo z oljkami.
-	Koliko oljk bi morali imeti?
-	Težko ocenim. Naše oljke so mlade, stare največ devet let in so še v fazi pridobivanja na rodnosti. Mislim pa, da bi se dalo s kakšnimi 1.500 oljkami, starimi okrog 20 let kar normalno živet.
-	Seveda je treba imeti ustrezno znanje.
-	Danes brez tega ni mogoče imeti dobrega pridelka in izdelka. Zelo pomembno je, kdaj so oljke ravno prav zrele in takrat je treba pač organizirati pravo delovno akcijo. Časa namreč ni veliko, Morda lahko zamudiš dva ali tri dni, več pa ne.
-	Kako ugotavljate, kdaj je pravi čas za pobiranje oljk?
-	Ena od možnosti je laboratorij, kjer ugotovijo sestavo in približno definirajo čas obiranja. Svetovalne službe pač to počnejo v laboratoriju, mi pa si pomagamo tudi na star način in sicer tako, da se oljka vzame v roke, sejo stisne med dlani in pomečka. Če je lomljiva še ni čisto zrela, če pa je kremasta in ni več lomljiva je pravi čas za 'obiranje. Pri črnih oljkah pa se odstrani kožica in preveri kako globoko je prišla rdeča barva v sad. Ne sme biti preveč od povrhnice in ko oljko še stisnemo v dlani in ugotovimo, da je dovolj kremasta je pravi čas.
-	Kje ste dobili največ znanja?
-	Pri nas nimamo kakšne posebne tradicije. Res je da so naši starši in stari starši imeli oljke a so olje delali na stari način. Takrat so vsi začeli pobirati okrog 29. novembra, neglede na to, kaj se je pred tem dogajalo z oljkami. Mi pa smo se učili na novo, pri naši svetovalni službi pa tudi v Italiji. Predvsem pa smo poslušali in opazovali tiste, ki imajo ta znanja.
-	Eni imajo družinsko podjetje vi pa družinsko kmetijo.
-	Začelo se je takrat, ko sem še hodila v službo v Ljubljano. Takrat smo bili cel teden nekako raztepeni naokoli in smo se dogovorili,
da moramo biti vsaj za vikend bolj supaj in to po možnosti, v naravi. Tako se je rodila ideja o oljčniku in ko smo posadili prve nas je zagrabilo in smo posadili nove in tako naprej, vse do danes, ko imamo 950 dreves. In ker to ni več le zabava smo si tudi razdelili delo, oziroma, se je delo razdelilo med nas. Mož Milan, ki je strojnik, skrbi za mehanizacijo in strojna dela v oljčniku, hčerka Martina je vir novega znanja, saj je doštudirala agronomijo in zdaj dela magisterij iz agronomije, jaz pa sem po poklicu univerzitetni diplomirani inženir prometne tehnologije in na podiplomskem študiju prava, zato skrbim za kakovost in trženje naših izdelkov.
-	Ste tudi ekološka kmetija. Kaj to pomeni?
-	Ekološko kmetovanje se začne v glavi. Sam moraš biti prepričan v to, verjeti moraš v to idejo, zaradi sebe in drugih in zaradi narave. Drugi pa ti priznajo, da si ekološki kmet z dodelitvijo certifikata. V naši zakonodaji to pomeni, da moraš biti tri leta v preusmeritve-nem obdobju, ko si spremljan s strani certifikacijskega organa in če ugotovijo, da delaš po pravilih, ki jih je predpisala Evropska unija, Slovenija pa sprejela, dobiš četrto leto certifikat. Če pa ugotovijo kakšno nepravilnost pa to traja dokler je ne odpraviš. Mi smo certifikat dobili lani.
-	Prinaša to kakšno dodano vrednost?
-	Mislim, da v slovenskem prostoru še nismo dovolj osveščeni in ne znamo dovolj ceniti tega, nit proizvajalci in niti kupci. Prodajalci bi ljudi morah ozaveščati o pomenu in o preverjanju ekološkega pridobivanja hrane, kupec pa mora vedeti, kateri izdelek je res ekološki. Vsakomur povem, naj bo pozoren na to, da ima ekološki izdelek znak Evropske unije, zelen listek iz zvezdic in napis SI EKO ter registrsko številko.
\
Vsi ostali napisi, kot naprimer Bio in podobno, brez omenjenega znaka, nič ne pomenijo.
-	Kmalu bo tukaj letina vašega drugega pridelka.
-	Res je. Imamo tudi češnje ki bodo vsak čas cvetele, poleg njih pa še nekaj fig, žižole in nekaj malega kakijev. Nekaj teh sadežev prodamo v nepredelani obliki, nekaj pa tudi v predelani. Oljke so vse v predelani obliki, od ekstra deviškega oljčnega olja z zaščitenim označbo porekla Slovenske Istre do razgrenjenih namiznih oljk, ki jih vložimo v naše oljčno olje. Pri češnjah smo le primarni proizvajalci, kar pomeni, da jih prodajamo na trg, le zase včasih skuhamo nekaj češnjevega žganja. Tudi fige v prvem in drugem rodu približno polovično prodamo na trg kot sadeže, drugi del pa posušimo in iz tega naredimo figove hlebčke po stari šavrinski recepturi ah pa jih shranimo v aromatizirano oljčno olje. To je tisti naš poseben izdelek, ki je bil tudi nagrajen kot izolski suvenir.
-	Kdo kuha pri vas doma?
-	Jaz zelo rada kuham in, seveda, uporabljam veliko olj čnega olja. Pač, x glede na to, katero kam sodi.
K ribam gre nežno olje, k mesu pa bolj močno, grenko, pikantno, pač odvisno od mesa. Če imamo p lavo ribo pa obvezno '} uporabim naše olje Izolan, ki je močnejše od ostalih.
-	Uporabljate kdaj tudi bučno ali kakšno drugo olje?
-	Seveda, ampak tako kot v primeru oljčnega olja uporabljam tisto olje, ki je narejeno iz surovih koščic, hladno stiskano. Seveda je takšno olje precej dražje. Uporabljam pa tudi orehovo in konopljino olje. Orehovo je, naprimer, dobro za hujšanje, če ga spijemo žlico ali dve pred obrokom hrane, saj pomaga pri razgrajevanju hrane. Sicer pa jaz, vsako jutro, namesto kapučina, najprej spijem žlico pikantnega oljčnega olja, ki zaščiti želodčno sluznico. In potem se nov dan lahko začne.
D.M.
Ordung UND DISCIPLINE

Zasloveli smo $ pasjimi drekci
Konec prejšnjega tedna je Izola le dočakala svoj medijski trenutek. Skoraj vse televizije in časopisi so se namreč razpisali o tem, kako bomo v Izoli odslej resno nadzorovali ali lastniki psov poskbijo za higieno psov in mesta. Odlok je star že desetletje.
Ves ta medijski pomp je po malem spominjal na nedavno burjo ob kateri so Ajdovci pripovedovali, da je burja pri njih pač običajen pojav, slovenski novinarji pa so jo hoteli spremeniti v novo ledeno dobo. Občina Izola je namreč že leta 1992 dobila Odlok o registraciji, cepljenju, označevanju in reji psov ter o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi v Občini Izola, ki je bil leta 1997 dopolnjen in določa med drugim tudi naslednje: Lastnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje brez nadzora, da ne ogroža ljudi in drugih živali, da ne onesnažuje okolja ter plava v akvatorijih urejenih plaž in pristanišč.
Lastnik ne sme voditi psa na otroška igrišča, peskovnike ali na plaže ter mu mora preprečiti opravljanje potrebe na teh površinah.
Lastnik mora imeti v času vodenja psa pri sebi pribor za odstranjevanje iztrebkov. V primeru, da pes opravi potrebo na javni površini, mora imetnik psa iztrebke odstraniti z javne površine in jih odvreči v za to primerno posodo (smetnjak). Po ulicah in drugih odprtih javnih prostorih se sme voditi psa samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
Leta 2011 je bil odlok še enkrat dopolnjen, vendar je šlo v tem primeru le za pretvorbo tolarjev v eure, vsa ostala določila so ostala nespremenjena.
Kaj je torej novega?
Edina novost informacije, ki je Izolo uvrstila v medije je dejansko napoved, da bo občinsko redarstvo začelo izvajati ukrepe, ki so določeni v omenjenem odloku. Doslej so bili občinski redarji namreč precej razumevajoči do lastnikov psov, saj v teh enajstih letih verjetno niso napisali niti deset kazni zaradi tovrstnega prekrška, čeprav so občani in turisti marsikdaj imeli veliko pripomb na račun pasjih iztrebkov po naših ulicah. Seveda kaznovanje ni preprosto takrat, ko se pes sam sprehaja po mestu in okolici in redarji nimajo prav veliko možnosti, da bi psa prijeli in na ta način prišli do gospodarja.
Izola je lahko za vzor
Takšna medijska pozornost ob napovedi večje kontrole nad lastniki psov v Izoli pravzaprav preseneča, saj je Izola, na tem področju, pred mnogimi slovenskimi občinami. Imamo namreč lepo število stojal z vrečkami za živalske iztrebke, imamo kar nekaj pasjih vecejev, ki se jih morajo psi še navaditi, tudi posod z vodo je kar nekaj in zdaj bo Jagodje dobilo tudi sprehajališče za pse.
Zaostajamo le pri dovoljenjih za vstop v trgovine s psom. V sosednjem Trstu je to marsikje dovoljeno, pri nas pa takorekoč nikjer. Morda je prav tako, praktično pa včasih tudi ni.
Res pa je tudi, da se je kultura lastnikov psov bistveno izboljšala in danes je takoime-novanih uličnih psov komaj za vzorec, tudi iztrebkov je po mestu bistveno manj, čeprav še vedno preveč.
Domačini smo vzorni
Zanimivo je, da so ankete, ki so jih, v zvezi s tem medijskim dogodkom, posneli televizijski novinarji, pokazale, da so domačini opremljeni s priborom za odstranjevanje iztrebkov, medtem ko so se gostje in turisti kar malo čudili takšni “ostri” pasji zakonodaji. Prepričani smo, da bodo domači lastniki psov ravnali v skladu z odlokom in zdravo pametjo ter osnovnimi higienskimi načeli in da res ne bo treba pretiravati s kakšnimi stoevrskimi kaznimi za tistega lastnika psa, ki ne bo imel vrečke v žepu.
Vsaj dve vprašanji
Seveda pa lastnike psov, v občini Izola jih je menda več kot 1.600, tudi zanima, kje bodo lahko sprehajali svoje pse oziroma, kje jih bodo lahko spustili z vrvice, da se razgibajo. Vsi namreč ne morejo prehoditi pol mesta ali se povzpeti na Belveder, da bi svojemu ljubljencu omogočili nekaj preproste rekreacije. In posebej zaskrbljeni so lastniki z okolice svetilnika, saj so dobesedno “zazidani" z znaki prepovedi prehoda s psi. Zanimivo pa je tudi vprašanje glede ekološkosti spravljanja iztrebkov v plastične vrečke, ki so bistveno manj razgradljive kot iztrebki v naravi.
Pasji “nenujni primer"
Večina ljudi ima v svojem domu hišnega ljubljenčka, ali pa so ga imeli v svojem otroštvu. Ni pomembno ali je to pes, mačka, hrček ali papagaj, te "kepice veselja” so večino časa v centru naše pozornosti. Za njih poskrbimo fizično ,tako, da jih hranimo in sprehajamo, pa tudi čustveno, saj jim posvetimo veliko pozornosti in ljubezni, ki nam jih tudi oni brezpogojno vračajo.
Današnji hišni ljubljenec je skoraj povsem izgubil svojo prvotno vlogo čuvaja , saj nemalokrat zapolni praznino v naših srcih. Ce pa nanje vendarle pozabimo takoj pristopi v pomoč zakonodaja z vedno novimi zahtevami. Včasih pa se le zgodi, da v nekaterih situacijah le ne znamo ukrepati. Seveda takrat pričakujemo pomoč institucij, ki so za to izučene in plačane in imajo svoje pristojnosti in upam, odgovornosti.. Prevzame pa te občutek jeze, razočaranja in žalosti, ko ugotoviš, da v bistvu ni tako.
V nedeljo zvečer sem se po Oktobrski ulici v Izoli sprehajala s svojo (sterilizirano) psičko, ko nas je dohitel mlad nemški ovčar. Pes je bil urejen in prijazen in se je začel igrati z mojo psičko. Sprehod smo nadaljevale in kuža nam je kar sledil. Počakali sva v upanju, da se bo napotil domov, njemu pa se ni nikamor mudilo. Pospremili sva ga nazaj do Oktobrske ulice v upanju, da bo tam kdo, ki ga pogreša. Zaradi pozne ure je bila cesta prazna, nekaj lastnikov, ki so sprehajali svoje pse pa ga žal niso poznali. Odločila sem se, da bom poklicala tiste, ki naj bi bili dolžni v takem primeru ukrepati in pomagati. Najprej sem poklicala svojega veterinarja, ki žal ni bil dosegljiv. Medtem sem psa odpeljala v svoje stanovanje, kjer se je na kavču lepo razkomotil. Zadevo sem nujno morala rešiti, saj imam doma še druge domače živali, ki se s tujim psom verjetno ne bi najbolje razumele. Poklicala sem dežurnega veterinarja v Koper, ta pa mi je rekel, da to ni urgenten primer, da oni izgubljenčkov ne sprejemajo. Dodal je še, naj pokličem informacije in si priskrbim telefonsko številko Obalnega Društva Proti Mučenju živali.
Vprašala sem ga, ah ga lahko vsaj pogleda (seveda na moje stroške) in preveri ali ima čip, veterinar pa mi je zabrusil, da ob takšni uri zagotovo ne! Še dobro, da nekateri pravijo, da vprašati ni greh. Poklicala sem še Obalno društvo proti mučenju Živah in razložila situacijo. Tudi oni so mi povedali, da žival ni nujen primer. Če pes ne hodi po cesti ali na cesti in ni veliko prometa ga ne morejo prevzeti. Razložila sem jim, da je pes sam in da noče domov in da sam po cesti ne hodi le zato, ker se je zatekel k meni, a ni pomagalo. Deležna sem bila le nasveta, kako naj psa splašim, da se bo odstranil. Strokovno so mi povedali, da se psi v tem obdobju gonijo in naj mu naredim "pšššt pšššt” pa bo že šel sam domov! V obupu sem poklicala še na policijo v upanju za kašen koristen nasvet, a mi je policist le povedal, da niso zadolženi za take primere in če želimo psa prijaviti lahko le pokličejo Obalno društvo proti mučenju živali. Nato sem poklicala še Center za zaščito in reševanje, ampak mi tudi oni, v tem primeru, niso znali pomagati.
Ker psa nisem mogla kar tako pustiti na cesti, saj bi se njemu, ali pa drugim lahko kaj zgodilo, sva mu s fantom pripravila prenočišče pri nas doma. Naslednje jutro sem ga takoj odpeljala k svojemu veterinarju, da ugotovimo, ali je čipiran in tako najdemo lastnika. Na srečo je elektronska naprava prebrala čip, ki pa, kot da bi se vse zarotilo proti njemu in nam, ni bil vpisan v register. Obupana sva se z veterinarjem dogovorila, da pokličeva vse obalne veterinarske ambulante, saj, če je pes čipiran, mora veterinar imeti njegovo kartoteko. K sreči se je zadeva dobro končala, saj je gospa, ki je bila takrat pri veterinarju, psa slučajno prepoznala in poklicala lastnika. Izkušnja pa nam je pokazala, kako bi, zaradi brezbrižnosti nekaterih, ki menda skrbijo za takšne živali, nenujen primer lahko postal nujen, ob morebitni nesreči, če bi psa pustila tavati naokoli, pa tudi tragičen.
Chiara (Naslovv uredništvu)
RAC 6	Četrtek, 8.marec 2012, št. 950
-------------------------------------------------------------Obrtna cona
Izola ni samo turističen kraj
V podjetju Anthron “izdelujejo" varnost na višini.
Pred enim tednom smo objavili zapis o nekaterih dejavnostih, ki se izvajajo na skrajno južnem delu obrtne cone. Našli smo, med drugim, jadramo, proizvodnjo javne razsvetljave in celo pravo tovarno čokolade. Tokrat smo se odpravili nekoliko nižje, kjer nas je, tako kot prejšnji teden, kaj se proizvaja in kako.
V podjetju Bount proizvajajo tekstil za hišno uporabo, torej prte, prešite odeje, vzglavnike, posteljnino, skratka vse, kar je potrebno za kuhinjo in spanje, oziroma, vse, kar niso oblačila. “Nimamo več trgovine, ker se pač ni obneslo, tako da trenutno imamo samo proizvodnjo. Zalagamo večje trgovske centre, imamo svojo blagovno znamko ter licenčne izdelke, recimo Disneya in Smrkce.” so nam povedali.
Kriza, pravijo, je prisotna tudi v tekstilni industriji, manj pa je opazna pri licenčnih izdelkih.
“Krizi navkljub ljudje otrokom
še vedno skušajo privoščiti, kolikor se le da. Kar se pa tiče ostalih izdelkov, predvsem posteljnine, pa je upad opazen. Dela je pač manj” so še povedali.
Tako kot sosedje nekoliko višje, tudi pri Bountu pogrešajo nekaj signalizacije, saj, kot pravijo, se jim prevozniki redno izgubljajo po obrtni coni.
Za razliko od skrajno južnega predela obrtne cone, je severni del Zelene ulice ostal pretežno obrtni, tako da se tukaj manj srečujejo s to problematiko, ki pa je vendarle prisotna.
Dean Antončič z družinskega podjetja Deor, kjer se ukvarjajo z obdelavo kovin na različne načine, pravi, da opaža, kako je obrti vedno manj, stanovalcev pa vedno več, za kar pa pravi, da je kriva tudi recesija.
“Recesija se pozna tudi na našem področju, saj je vsekakor kakšnih 30 do 40 odstotkov manj dela, kot ga je bilo pred dvema letoma. Na srečo veliko delamo s stalnimi strankami, ki sodelujejo s podjetji v tujini, tako da je en segment strank ostal nedotaknjen. ”
V obrtni coni so prisotni že petnajst let, ko so prevzeli delavnico od Automatic servisa, preden so se ti preselili v Koper. “Pogrešam le nekaj več parkirišč, ki jih je vedno manj tudi zaradi Upravne enote. Poleg tega nihče ne ureja zelenja in okolice, za kar pa so nam povedali, da je v lasti Galeba in ne Občine, zato Komunala za to ni pristojna." Dean je še povedal, da pogreša občinski program za pomoč mladim obrtnikom. “Občina bi lahko v industrijski ali obrtni coni nudila kakšne obrtne delavnice, s katerimi bi spodbudila mlade obrtnike s kakšnimi nižjimi najemninami, da začnejo svojo dejavnost. ”
Še eno ulico nižje, v Trgovski ulici, si iste prostore delita Ecu servis in Delta d.o.o.
“A ne za dolgo, saj bomo celotno dejavnost prekvalificirali v Delta d.o.o.” je povedal Dušan Bačar. Čeprav bodo usluge, kijih podjetje nudi, enake. “Sicer pa se sistem dela pri servisiranju računalnikov in elektronike nasploh hudo spreminja. Danes večina naprav stane manj, kot bi nas stalo servisiranje iste naprave. Vzemimo naprimer tiskalnike, ki jih dobimo nove s kartušami vred za 40 evrov. Koliko bi lahko računali servisiranje pokvarjene naprave?” pravi Bačar. Kar je skoraj paradoksalno v času recesije. Šicer pa imajo trenutno še največ dela z reševanjem podatkov iz okvarjenih trdih diskov, kar je v času, ko je vse informatizirano, še kako dobrodošlo.
V isti ulici imata svoje prostore tudi podjetji Maservice in Anthron. Pri Maservice se ukvarjajo s kmetijskim inženiringom, prisotni pa so na celotnem območju Slovenije. "Morda bi bil najbolj zanimiv za lokalne kmetovalce naš repro program, oziroma traktorski priključki, talne zaščite in tako naprej. ”
Pri podjetju Maservice lahko ponosno pokažejo tudi na veliko
nagrad, predvsem na področju inovativnosti, njihove stroje pa na nekaterih fakultetah uporabljajo tudi kot učno gradivo. “Vsekakor smo bolj poznani drugod po Sloveniji, kot pa v domačem kraju.” Kar je skupno večini podjetji, ki so dejavna na tem ombočju.
V Trgovski ulici smo obiskali še podjetje Anthron, kjer so se najprej pohvalili, da že pripravljajo sindikalni sprehod do tovarne čokolade nekaj ulic višje, nato pa omenili, da najbolj pogrešajo signalizacijo. "Mi smo pred leti že razmišljali o kakšni tabli, a na Občini nam je bilo rečeno, da načrtujejo enotno signalizacijo, zato smo pač počakali. A od tega še danes ni nič”, nam je povedala direktorica podjetja Mojca Lorbek. Anthron je sicer priznano podjetje na področju izdelovanja izdelkov vrvne tehnike, torej pripomočkov za plezanje in reševanje ljudi. “Smo eno od petih do sedmih proizvajalcev takšnih izdelkov na svetu, saj gre za majhen trg, skoraj celotna proizvodnja pa je namenjena izvozu.” Sicer je Anthron verjetno edino podjetje v obrtni coni, ki ga ni težko najti, saj se nahajajo točno pod lastnim plezalnim stolpom. “Res je, ta stolp nas je že nekajkrat rešil, a vseeno je treba strankam najprej obrazložit kaj naj iščejo. Zdaj pa za potrebe našega učnega centra načrtujemo še nekaj dodatnih horizontalnih ploščadi. Te so namenjene drugačnemu načinu dela, recimo čiščenja oken visokih objektov.” Skratka, ko se dela na višini nam lahko pri Anthronu največ pomagajo, tako z opremo, kot z nasveti oziroma tečaji.
Mojca Lorbek je sicer omenila, da imajo nekaj težav le z dvoriščem za podjetjem, kjer se v nočnih urah zbira mladina, saj jim le to nudi povsem “varno” skrivališče. “Posebej zdaj, ko je prenehala delati razsvetljava nad dvoriščem”, pravi Lorbekova. To je razsvetljava, ki je del neurejenega območja, nad katerim je potarnal pred tem Dean Antončič. Mimogrede, če lastnika tega območja zanima, le eno ulico višje imamo podjetje, ki proizvaja svetilke namenjene prav takšni rabi. Kaj vse človek ugotovi ob jutranjem sprehodu. Nadaljevanje prihodnjič	am
Reševanje navidezno izgubljenih podatkov s trdih diskov postja vedno nujnejše.
Solidarnost
Morda mi je najlepše prav zdaj
Tako pravi Vera Jakopič, upokojena učiteljica, dolgoletna tajnica Društva upokojencev Jagodje - Dobrava in prostovoljka v programu Starejši za starejše. Redno obiskuje okrog 150 starejših občanov.
Projekt Starejši za starejše predvideva, da bi prav vse, ki so starejši od 69 let obiskali prostovoljci in v njihovem domačem okolju iz pogovora izluščili morebitne potrebe in pričakovanja. Osnovna namera je čim več starejšim čim dlje omogočiti življenje v domačem okolju. Po možnosti kar do konca. Domovi upokojencev naj bi bili na voljo samo tistim, ki zaradi bolezni ali drugih omejitev sami ne morejo ali nočejo več biti doma.
V Sloveniji to pomeni več kot 120 tisoč posameznikov z imeni in priimki, vsak s svojo zgodbo, s svojimi težavami, s svojimi radostmi, s svojimi izkušnjami in modrostjo. Lani so prostovoljci obiskali več kot 72 tisoč starejših od 69 let, ki živijo doma, vključenih pa je kar 279 društev in več kot 3.300 prostovoljcev. Med njimi je tudi Vera Jakopič, upokojena učiteljica in dolgoletna tajnica Društva upokojencev Jagodje Dobrava, ki redno obiskuje okrog 150 Izolank in Izolanov, ki starost preživljajo doma in jim, takšna pozornost, seveda, veliko pomeni.
K pogovoru sem jo zvabil pred začetkom turnirja v taroku, ki so ga v društvu pripravili v počastitev dneva žena.
-	Ali sploh veste koliko let ste bili tajnica Društva upokojencev Jagodje - Dobrava?
-	Seveda vem. Natanko 18 Jet oziroma štiri mandate in pol. Če upoštevamo, da društvo letos praznuje 20 letnico sem bila tajnica takore-koč ves čas. To pomeni, da dobro poznam vse naše člane, vem kje stanujejo in tudi zato mi je lažje sodelovati v programo Starejši za starejše. To delo tudi meni dosti prinese in zato ga res z veseljem opravljam.
pžl
My|p|
-	Glede na vaše dolgoletno delo v društvu mi vsaj vi povejte, zakaj imamo v Izoli dve društvi upokojencev.
-	O ustanovitvi lastnega društva smo se, na pobudo g. Cotiča, odločali takrat, ko so Jagodje že postale dovolj velik zaselek, da imamo lahko svoje društvo, posebej zato, ker smo imeli občutek, da nas je mesto nekako potiskalo na podeželje.
-	Ste že takrat prevzeli tajniška dela?
-	Ne, samo prvo leto nisem bila in zdaj, zadnje leto. Tako je prav, kajti dela v društvu je veliko in ker sem jaz še vse vodila ročno, zdaj pa se vse počne z računalniki, se mi je zdelo, da je prav, da prevzamejo mlajši to delo. Sama se sicer znajdem z računalnikom internetom, elektronsko pošto in tudi igricami, če hočete, da bi skrbela za računalniško vodenje poslovanja društva pa se mi zdi, da je prav da to prevzamejo novi ljudje.
-	Katero obdobje delovanja društva vam je bilo najljubše.
-	Vsa so bila zanimiva in dinamična, seveda vsako na svoj način.
-	Kaj pa v vašem življenju?
-	Veste, da je meni najlepše zdaj. Zdaj mi je lepo, imam možnost da grem v družbo, na izlet.
Imam svoj košček zemlje, grem na vikendico imam svoj pogled na morje imam otroke in vnuke, ki jih obožujem in res mi je zdaj najlepše. Vedno sem si želela biti v družbi, pa mi vedno ni bilo dano, zdaj pa res uživam življenje. Sem zelo odprta in sprejmem vsako družbo, se znam prilagoditi in zato mi je povsod lepo.
-	Celo pri igranju taroka.
-	No ja, to je bolj slučajno. Tarok je ena bolj postranskih zabav, ki sem se je naučila šele pred leti.
Imam sestri v Ljubljani in Novi Gorici in ker obe znata igrati tarok sta naučili še mene. Potem pa me je Boris Debeljak spravil sem na ta ponedeljkova srečanja tarokistov v hotelu Delfin.
-	Tarok je dober za možgane ...
-	Tudi sicer jim ne pustim, da se polenijo. Rada berem, sem vključena v akcijo Primorci , beremo, tako da preberem kar ^ nekaj domačih avtorjev, sicer pa imam raje klasike kot kakšne akcijske romane.
-	Kaj menite o 8. marcu?
-	Zame je praznik, ki ima svojo zgodovino in svoj pomen, čeprav se mi zdi, da nismo povsem uspeli v tistem zaradi česar je nastal.
D.M.
V počastitev 8. marca so v DU Jagodje Dobrava pripravili tradicionalni turnir v taroku. Ali so moški prepustili zmago lepšemu spolu ni znano, vendar je slišati, da so itak boljše tudi v tem.
JŽ? elvedeze
HOTELS
REmMACim KAMIN
nauelvederju
vabi na
PLES OB DNEVU ŽENA
v soboto, 10. 03. 2012
Plesna glasba v živo s skupino »Yesterday & Tulio Furlanič«
Informacije in rezervacije na tel.št.: 05/660 5666 oz. 041/350-360
nudimo vam tudi
nedeljska kosila!


Kapučino šport
Veslači odganjajo burjo
Rokomet
Ta vikend spet na Dolenjsko
Za rokometaši Istrabenz plinov Izole je prost vikend, ki je zaradi finala pokalnega tekmovanja RZS minil brez prvenstvenih dvobojev. Zadnja tekma naših fantov v rednem delu prvenstva bo tako v soboto, ko bodo v Trebnjem odigrali srečanje s Trimom.
Dvoboj vsekakor ne bo lahek, saj igra Trimo vse bolje v zadnjem času, medtem ko v tem drugem delu prvenstva našim ne gre po pričakovanjih. Trenutno je Izola na sedmem mestu in glede na tekmovalni spored in pričakovane izide bo tako tudi po tem krogu. To pomeni, da bo Izola v končnici prvenstva igrala v skupini za razvrstitev od 7. do 12. mesta, v kateri so še Jeruzalem Ormož, Ribnica, Krka in Šmartno.
Eurofest
Le še štirje meseci nas ločijo od letošnjega Eurofesta, ki tokrat praznuje okrogel jubilej. Leta 1993 je namreč Tone Barič v Izoli izpeljal prvo tovrstno prireditev, ki bo letos doživela svojo dvajseto izvedbo. V tem času je na Obalo prišlo na deset tisoče mladih in malce starejših rokometnih zanesenjakov iz skorajda vseh kontinentov, ki so ime tega evropskega rokometnega festivala ponesli na skorajda vse svetovne celine. Kljub nekoliko manjšem obisku v zadnjih letih za enkrat vse kaže, da bo 20. Eurofest - ta bo od 1. do 6. julija 2012, na Obalo znova privabil več tisoč glavo množico. Seznam prijavljenih ekip postaja namreč iz dneva v dan vse daljši in organizator se vse bolj optimistično nadeja, da bo jubilejna izvedba postregla z rekordno udeležbo. Trenutno je na seznamu blizu 130 ekip, s čimer je že presežen seštevek vseh lanskih nastopajočih moštev. Vzporedno z naraščajočim številom ekip raste tudi število držav, iz katerih prihajajo udeleženci; doslej jih je 14. Časa za prijavo je sicer še dovolj, zato bodo po pričakovanju te številke še višje. Zato organizator poziva zlasti slovenske ekipe, da se zaradi tokrat zahtevnejše organizacije prijavijo čim prej.
Večji obisk je seveda spodbuden, vendar povzroča tudi večje težave pri namestitvi.
Organizator ima zapolnjene že vse predvidene oz. dogovorjene kapacitete v Izoli. Zato upa, da mu bodo šli na osnovnih šolah oziroma na Občini Izola z omogočanjem dodatnih nastanitvenih zmogljivosti pri tem nekoliko bolj na roko. Smiselno bi bilo namreč kar največ udeležencev zadržati v Izoli.
Že zaradi tega, ker je Izola center dogajanja, predvsem pa jih je smotrno zdržati kot potrošnike in uporabnike turističnih ter drugih storitev.
Za jubilejno prireditev je načrtovan bogatejši program kot sicer, vendar je njegova izvedba pogojena s finančnimi zmožnostmi. Tokrat bo to še posebej velik finančni zalogaj, zato prireditelji upajo, da bo Občina Izola letos še bolj prisotna, bodisi z denarnim vložkom ali drugimi oblikami pomoči. Poleg same otvoritve bo letos dodatne pozornosti deležna tekma v velikem rokometu, ki jo bosta na nogometnem igrišču izvedli ekipi Švice in združeno moštvo Obale. Gre za posebnost, ki je marsikje že šla v pozabo, zato jo želijo ob letošnji izvedbi znova obuditi in dati rokometnemu turnirju še dodatno obeležje.
Skratka - v začetku julija se obeta nov športni praznik. Za izvedbo slednjega bo organizator potreboval precej prostovoljcev, zato naj se ti glede sodelovanja pozanimajo na spletni strani Eurofresta.
Kegljanje
Izolanke so se borile kot levinje
Po premoru so Izolska dekleta gostovala v Litiji in proti vodeči ekipi lige sicer visoko izgubile vendar prikazale dopadljivo igro. Domačinke so jih z lasnim rekordom kegljišča premagale 3417:3237 oziroma 7:1.
REZULTATI:
LITIJA 3417 : IZOLA 3237 7:1 Planinšek 548 : Stegovec 547 1:0 Kokalj V. 578 : Stankovič 544 1:0 Pušenjak 544:Černelič M.550 0:1 Prašnikar 576 : Mlač 550 1:0 Kokalj s. 601 : Mhelič 521 1:0 Ivančič 570 : Gregorič L. 5251:0 LESTVICA po 11.krogu:
1: Litija 20, 2. Pivka 19, 3. Medvode 11, 4. Trebnje 10, 5. Kočevje 10, 6. IZOLA 9, 7. ETA 7, 8. Slavija brez točk;
Kod da prekinitve lige negativno vplivajo na izolsko moško ekip, saj kot po pravilu izgubijo tekmo. Poraz je tokrat še bolj boleč saj je bil na domačem kegljišču proti ekipi, ki so jo jeseni premagali. Domačini so tekmo izgubili zardi povprečne igre vseh igralcev, slabše pa sta zaigrala Mars 551 in Kneževič 539 p. kegljev.
REZULTATI:
IZOLA 3439:KI Šk.Loka 3454 3:5 Vovk 588 : Sokllič 581 1:0 Širca 587 : Celec 521 1:0 Kneževič 539 :Hudolin 6130:1 Mars 551 : Podviz 575 0:1 Košpenda 585 : Hafner 601 0:1 Kumar 589 : Jezeršek 563 1:0 LESTVICA po 15. krogu:
I.	Konjice 24, 2. Gorica 22, 3.
IZOLA 20, 4. Silikao 18,	5. Hi-
dro 16, 6. Škofja Loka 16, 7. Rudar 13, 8. Korotan 11, 9. Rudnik 10, 10. Konstruktor 0 točk; Naslednji vikend igrajo dekleta ob 13. uri doma proti ekipi ETA
II.	iz Kamnika. Fantje pa odhajajo na vroč teren v Kranj k ekipi Silika.
Ribari
Planica 2012
Vabimo vse člane in simpatizerje na ogled smučarskih poletov in zaključek svetovnega pokala v Planici. Tekma bo v nedeljo 18. marca. Navijali bomo za naše odlične skakalce in, kot veleva tradicija, tudi za vse ostale države te oble.
Odhod avtobusa izpred Stadiona ob 4. uri zjutraj. Bodite točni!!! stroški prevoze, karte in malice so: 40 eur na osebo.
Prijave sprejmemo v trafiki Treska.
Info: 040/503-992 Mičo
Prijavite se čimprej, kajti odpotujemo s polnim avtobusom navijačev, brez pokroviteljev.	Ribari press
Jadranje
Vasilij pred Evropskim prvenstvom v razredu finn
Vasilija na Evropskem prvenstvu razreda finn, ki se 16. marca začenja v italijanskem Scarlinu, čaka že prva priložnost, da preveri rezultate dosedanjega dela na poti do visoko zastavljenih ciljev - nastopu na Olimpijskih igrah v Londonu.
Za Vasilijem sta že dobra dva meseca treningov v Valencij, kjer se skupaj s jadralci posadke Green Comm Racing pripravlja na letošnjo sezono. Prvi del treningov je bil osredotočen na tehniko vožnje jadrnice, manevre in kondicijo. Vsakodnevne treninge na morju je doponjeval še s potenjem v telovadnici in na kolesu. V tem času so prispela tudi težko pričakovana nova jadra in jambori. Tako se Vasilij v drugem delu priprav predvsem posveča nastavitvam opreme in hitrosti jadrnice, do začetka tekmovalnega dela sezone pa ga loči še dober teden trdega dela.
Tina Mrak in Teja Černe na 01 s Čopijem
Bojni plan jadralskega tandema Mrak-Cerne je narejen. V olimpijski sezoni se bosta članici jadralnega kluba Pirat udeležili le izbranih tekem svetovnega pokala, s čolna pa naj bi ju po novem spremljal trener Tomaž Čopi.
Jadrnica Pocukrana Mandiča, s katero sta dekleti osvojili olimpijsko normo na decembrskem svetovnem prvenstvu, je p ris-pela iz Avstralije in izgovorov V, za nedelo ni več. Pa saj jih por-.^ 4 torožanki niti ne potrebujeta. V mrzlih februarskih dneh sta se-^^Sj redno znojili v telovadnici, kjer '"japgp sta na simulatorjih krepili miši- 5|| ce, zatem pa vadbo nadaljevali na prožni ponjavi, »ki je pomembna za koordinacijo telesa v prostora in ohranitev mehkosti gibov,« pravi njun kondicijski trener Igor Žerjal.
Vodni del priprav bosta opravljali pod nadzorom Tomaža Čopija.
S slednjim so se dogovorili za nastop le na najbolje obiskanih svetovnih prireditvah, začenjši z Splitom, kjer se bosta konec tedna udeležili regate za olimpijske razrede. Sledil bo odhod na Palmo de Mallorco, od koder aprila Starta svetovni pokal v Evropi, nato se bodo selile v Hyeres, prav tako zbirališče najelitnejših jadralcev olimpijskih razredov, maja načrtujeta obisk svetovnega prvenstva v Barceloni, junija pa udeležbo na regati Sail for gold v Weymouthu, ki bo njuna zadnja predstava pred olimpijskimi igrami. »Na teh regatah se ne bova pretirano osredotočali na rezultate. Izkoristili jih bova za trening s svetovno konkurenco in merili najin napredek,« je načrte razgrnila krmarka Tina.
Jana Pines

Balinanje
Boccia team Slovenija
Smo mlado športno društvo BOCCIA TEAM SLOVENJA , ustanovljeno decembra 2011. Naša želja je promovirati in razvijati Boccio. Začetki Boccie (dvoransko balinanje za invalide) segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Leta 1984 se je Boccia uveljavila kot parao-limpijski šport v Seulu. Tekmovalci v Bocci lahko tekmujejo na svetovnih igrah CPISRA ( Cerebral Palsy International Sports& Recreation association) in na paraolimpijskih igrah. Boccio igrajo v 60-ih državah sveta in vedno bolj je priljubljena tudi pri nas.
Boccia je edini paraolimpijski šport, ki ga lahko igrajo težko prizadete osebe s cerebralno paralizo in podobnimi nevrološkimi stanji. Igra se v notranjih prostorih na ravni podlagi, na označenem igrišču, z usnjenimi žogicami - balinčki. V kompletu je 13 balinčkov - 1 beli (jack bali), po 6 rdečih in modrih balinčkov. Cilj igre je rdeče in modre balinčke čim bolj približati belemu balinčku.
Ker je ta šport večini tuj, bi ga Športno društvo Boccia team Slovenia rado s promocijo predstavilo širši okolici. Tako bi radi spodbudili tudi tiste, ki boccie še ne poznajo , da bi se z njo seznanili in se mogoče začeli z njo tudi ukvarjati. Tako bi na Slovenski ligi sodelovalo vedno več športnikov invalidov, povečala se tudi izbira igralcev za reprezentanco , vsekakor pa bi vsakemu športniku omogočili treninge in prijetno športno druženje, kar marsikateremu invalidu predstavlja tudi lažjo sprejetost v družbi. Ce želimo, da bi bili naši športniki uspešni tudi na igriščih izven Slovenije, je potrebno zagotoviti tudi strokovni kader, pomembna izkušnja pa je tudi udeležba na mednarodnih tekmovanjih.
Za vse to je potrebno veliko sredstev, do katerih pa ni lahko priti. Zato poskuša naše društvo po svojih močeh zbrati pokroviteljska ali donatorska sredstva.
Tudi na vas se obračamo z prošnjo , da bi nam priskočili na pomoč. Veseli bomo vsakršne finančne pomoči. Sredstva nam lahko nakažete na račun pri banki Koper:
SI56 1010 0005 0355 217 Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na mobilnem telefonu 051 719 722 ( Barbara ). Za ugodno rešitev naše prošnje se vam lepo zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
Koper, 12. 2. 2012 ŠD- AS Boccia team Slovenia
Predsednica društva: Barbara Zabukovec
Kapučino šport
Po 20 letih bo lopar malo počival
V izolskem ženskem namiznoteniškem klubu Arrigoni je posebno a ne alarmno stanje. Dve najboljši in najbolj izkušeni igralki bosta vtem letu postali mamici in seveda bo ekipa morala nadaljevati prvenstvo brez njiju. Kristina Rahotin bo mama že drugič, Jana Ludvik pa se prvič podaja v to avanturo. Trener Zdenko Švab je zaskrbljen a vesel.
Jana Ludvik je prvo ime povojnega ženskega izolskega namiznega tenisa. Ena najboljših obrambnih igralk v Sloveniji se je pred tremi leti vrnila v matični klub in zaigrala v povsem amaterski ekipi, ki je dvakrat osvojila naslov državnih vi-ceprvakinj, dobro pa ji je šlo tudi v prvem delu letošnjega prvenstva.
-	Kdo bo sploh igral za žensko ekipo Arrigonija v drugem delu prvenstva?
-	Ta mlade punce. Počasi rastejo, tako po letih kot namiznoteniškem znanju in prav je, da počasi prevzemajo stvari v svoje roke.
-	Klub bo letos bogatejši za dve novi mamici: zate in za Kristino Rahotin.
-	Kristina je malo presenetila ampak, mislim, da ne bo nič narobe. V prvem delu smo dobro odigrali in si nabrali nekaj rezerve v točkah, tako da ne bi smelo biti težav z obstankom v prvi ligi. Seveda pa bom še naprej hodila na tekme in pomagala s strani, koliko bo mogoče.
-	Nosečnost je določena prelomnica v življenju bodoče mamice.
-	Zame pa še posebej, saj imam prvič po dvajsetih letih nekaj prostega časa. Vsa ta leta, od sedmega leta do zdaj, ko jih imam 27, so bili vsi moji dnevi, tako ali drugače, zapolnjeni z namiznim tenisom in različnimi obveznostmi s tem v zvezi.
-	Torej je to zate slovo od namiznega tenisa?
-	Ne, mislim, da ne. Verjamem, da se bom vrnila. Že zdaj, ko nisem zraven dobra dva meseca, mi je hudo in zato si kar mislim, da ne bom vzdržala brez namiznega tenisa. Morda bo treba kaj usklajevati z dojenjem (smeh) a bo že šlo.
-	Zate vsi pravijo, da bi morala biti reprezentantka.
-	Morda res, ampak v namiznem tenisu stvari niso dobro urejene. Sodelovanje v reprezentanci zahteva veliko odrekanja, tudi finančnega, jaz pa sem dobila službo in bi morala jemati dopust, pa sem se odlo-
čila, da je bolje tukaj v Arrigoniju, kjer vsi igramo kot popolni amaterji. Seveda po statusu, po znanju pa ne, saj smo najmanj druga ekipa v državi po kvaliteti.
-	Bi lahko živela od namiznega tenisa?
-	Pri nas ne. Morda kje v Španiji, kjer zdaj igra Jana Tomazini, ali pa če si izboriš to, kar je dosegel Bojan Tokič, vendar je pod do tam strašno naporna.
-	Kdaj si prvič srečala namizni tenis?
-	Še kot otrok sem šla z očetom v Arrigoni, ko je moj brat začel trenirati in takrat sem rekla, da bom dobila več pokalov kot on. Potem pa sem nekega dne kar prišla in ostala vse do danes.
-	Ves čas v tisti stari dvorani v Arrigoniju?
-	Le na začetku v tisti majhni sobici zgoraj, potem pa v tej dvorani, kjer je pozimi mraz, poleti pa vročina, kjer pušča streha in se bojimo, da bo padla na nas, ampak vendarle je to naša dvorana na katero smo strašno navezani. No ja, mize so nove in niso iz tistega časa, ko sem začenjala. Res je tudi, da imajo prav povsod drugje bistveno boljše pogoje za treninge in tekme. V nekaterih majhnih krajih po Sloveniji, kot je naprimer Muta ali pa Rakek imajo nove dvorane, ki jih ni mogoče primerjati z našo.
-	Kdo je bil tvoj prvi trener?
-	Več ali manj je bil to ves čas Zdenko Švab, čisto na začetku pa me je prvih gibov in udarcev naučila Sabina Dražič. Najbolje mi je šlo tam od sedmega razreda osnovne šole do konca gimnazije, potem sem postala članica in takrat nisem mogla takoj v reprezentanco, ker so bile nekatere boljše, kasneje pa sem se odločila za študij in pozabila na reprezentanco. Še v mladinski reprezentanci me ne bi bilo brez pomoči strica, ki je plačeval moje stroške sodelovanja v reprezentanci.
-Ti si izrazita obrambna igralka, ena tistih, ki živcirajo nasprotnike.
-	Poleg mene je bila tak tip igralke tudi Petra Dermastja, ki pa je rodila dvojčke in potem pustila
ta šport. Obrambna igra zahteva veliko več gibanja kot napadalna, zahteva dobro fizično in psihično pripravo, predvsem slednjo, saj je moja naloga ta, da vračam udarce in čakam, da nasprotnik zgreši.
-	Imaš dobre živce tudi v službi?
-	Delam v študentskem referatu Fakultete za humanistične študije v Kopru in tudi tam moraš
imeti dobre živce, saj časih slišiš prav nemogoča vprašanja in je sproščenost zelo pomembna.
-	Si kdaj nastopila za študentsko ekipo Univerze na Primorskem?
-	So me vprašali, a ne morem, ker sem pač hodila na drugo univerzo. Dokončala sem namreč Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani in zato ne morem nastopiti za našo univerzo.
-	Trener Švab pravi, da se je odnos mladih do športa in do treninga zelo spremenil.
-	Res je marsikaj drugače. Ko smo se pred leti vozili na tekme smo se v kombiju pogovarjali do onemoglosti, zdaj pa vsak natakne svoje slušalke in gre v svoj svet. Kot starejša jih skušam včasih malo bolj motivirati, tudi na treningu, a je težko. To so dekleta v puberteti in jim takšni naporni treningi težko padejo.
-	Kakšen je “delovni dan” dobrega namiznoteniškega igralca?
-	Mi smo imeli treninge po dvakrat
dnevno, ko ni bilo šole. Dopoldne od sedmih do enajstih in popoldne od petih do osmih. Imeli smo celo po tri treninge na dan, ob tem pa še kondicijske priprave, ko smo tekali do Strunjana ali celo ob obali do križa v mesečevem zalivu in nazaj. Če danes mladim omeniš kaj takega jih postane strah, mi pa smo bili nabiti s kondicijo. Noge sem imela kot nogometaši ampak tako mora biti. Imeli smo tudi različne avtogene treninge za psihično pripravo. Skratka, to kar znam je rezultat takšnega treninga.	dm
Kultura
Zgodovino mesta pišejo zgodbe ljudi
0 zgodovini nekega pomorskega kraja pričajo predvsem stavbe, zidovi, drevesa, obala, stare barke in morda fotografije, vendar vsega tega ne bi bilo brez zgodb, ki so jih v življenju živeli ljudje. Življenje je namreč ana sama zgodba, zato Speli Pahor, knjižničarki v izolski knjižnici a Pirančanki po duši, ni bilo težko napisati knjige o srečanjih z ljudmi, ki Piran res živijo.
Mesec kulture smo v izolski mestni knjižnici Izola sklenili s predstavitvijo knjige Srečanja v Piranu 2, ki je sočen sadež ustvarjalnosti naše sodelavke Špele Pahor. Z avtorico, zbirateljico zgodb in urednico knjige se je pogovarjal predstavnik založbe Mediteranom, Slobodan Simič Sime. Odlomke iz knjige je brala Mirela Arzenšek Bonača. Ob predstavitvi smo si lahko ogledali tudi projekcijo starih fotografij Pirana ter prisluhnili piranskemu triu Mandolin.
Spela Pahor je na podlagi svoje diplomske naloge iz etnologije že leta 2007 izdala Srečanja v Piranu: Življenjske pripovedi prebivalcev Pirana, katere »junaki« so preprosti ljudje, ki v svojem življenju morda niso dosegli na zunaj vidnega uspeha, slave, bogastva, pa vendar so uspeli, vsak na svoj način, bolj ali manj bogato preživeti svoje življenje ali del njega. To so ljudje, ki so zmogli pogum, da so v svojem življenju pripovedovali avtorici, ta pa jim je prisluhnila z vso tenkočutnosti o,_ naklonj enostjo in spoštljivostjo. Če je v prvi knjigi povečini prisluhnila ljudem, ki so se v Piranu znašli kot »prišleki« iz vsepovsod iz Slovenije in bivše Jugoslavije, so v drugi knjigi nekoliko bolj zajete življenjske pripovedi »čistokrvnih« Pirančanov. So pa tudi izjeme, v obeh primerih. Življenjske zgodbe iz druge knjige je avtorica zbirala med leti 2009 in 2011. Nekaj zgodb je posnela na avdiokasete, jih potem dobesedno prepisala v računalnik, ter jih nato skušala urediti tako, da so berljive in tekoče, pa vendar ohranjajo posamezne značilnosti pogovornega jezika vsakega posameznega pripovedovalca. Nekateri pripovedovalci so svoje zgodbe zapisali sami; dve pripovedovalki sta pripovedovali v italijanščini oziroma v narečju; njuni zgodbi je avtorica prevedla v slovenščino in nekatere narečne besede zapisala v poševnem tisku. Knjiga je izjemna, ker so nekateri s pripovedovanjem svoje življenjske zgodbe naredili kratek pregled celotnega življenja, drugi so se bolj osredotočili na posamezne koščke, kot so otroštvo in šola, delo in poklic, družina, partner in otroci.
Tisti bolj samozavestni so veliko pripovedovali o sebi; drugi, bolj skromni, so strnili svojo življenjsko pripoved v nekaj odstavkov, pa zato toliko več povedali o tem, kako vidijo svoje mesto. Avtorica je namreč želela, da ji sogovorniki povedo tudi kaj o Piranu, o tem,
kakšno je bilo mesto nekoč, kakšen je njihov odnos do tega kraja, kaj jim je všeč in kaj je tisto, kar pogrešajo; na ta način upa, da bodo v pomoč tistim, ki se trudijo z načrtovanjem in vizijami o tem, kako naj bi se v bližnji ali daljni prihodnosti živelo v Piranu.
Prav gotovo bi si tudi mnogi
drugi stari Piranča- ni, ki še živijo v Piranu ali so se že davno tega preselili v Trst ali kam drugam, zaslužili, da bi zapisala njihove življenjske zgodbe.
Špela Pahor, neutrudna etnologinja, knjižničarka, pravljičarka, ... se poigrava tudi s to mislijo. Imenitno bi bilo, ko bi zbrala tudi njihove življenjske zgodbe, jih zapisala v piranskem dialektu, v katerem bi jih zagotovo pripovedovali, in jih nato prevedla v slovenski jezik. Prav tako bi bilo imenitno, če bi tudi Izola dobila zbirko življenjskih zgodb naših sokrajanov, tako kot so jo Pirančani doživeli s Špelinima knjigama in kot so jo s knjigo »Koprčani« avtorice Kristine Menih bili deležni prebivalci Kopra.	Ksenija Orel
V	vetru upognjenih dreves
V	četrtek, 23. februarja so v izolski Sončni dvorani odprli razstavo likovnih del domačinke, članice društva Lik, Marlene Zorjan. V programu ob otvoritvi je nastopila izvrstna pevka, Lea Sirk.
Marlene Zorjan je učiteljica umetnostne vzgoje na Srednji gostinski in turistični šoli Izola in na Osnovni šoli v Marezigah. Pripravila je že nekaj samostojnih razstav, sodelovala na več skupinskih razstavah in ex-temporih. Njene slike krasi slikovita razgibanost, nenehno prepletanje oblik, toplih in hladnih barv. Gre za podobe, vtisnjene v domišljijo, predstave s sprehodov po istrski pokrajini... Likovni kritik Dejan Mehmedovič je o razstavljenih slikah v Sončni dvorani zapisal:
Gotovo je abstraktno ekspresivni način tisto, kar v osnovi še vedno opredeljuje slikarski izraz izolske slikarke Marlene Zorjan, vendar se po desetletju, ko se ponovno pojavlja s svojim delo pred publiko, njena podoba razbira precej bolj skozi realno. Krajinskost, katere izvorna opredelitev tu vsekakor nastopa kot bazično, izhodiščno polje pa vseeno dopušča določeno prestopanje. Ločnica med figuralnim in abstraktnim je v teh delih še vedno precej svobodno prehodna in ne povsem oprijemljiva. Slikarstvo, ki ga je izolska umetnica izvajala pred desetimi leti je doseglo določen slogovni korak, vsekakor pa so dela pred nami likovno precej doslednejša in v tem smislu, lahko rečemo, da se je njeno slikarstvo precej konsolidiralo.
)ij, ki ga vimmo v d sij
*
t.	J
Ne samo navezanost na izrazitejši kolorit, tudi poteza, linijska in kompozicijska struktura so tu bolj konsistentni, avtorsko bolj dodelani in izrazno prepričljivejši. Gre za aplikacijo načina, ki ga poznamo pri Komelu, Vranu, Ličenovi.. barvni svodi so tu ključni. Razvita slikovna forma nas zapelje preko pogleda v krajino.
Vsekakor je v vetrovnem upogibanju dreves, razgibani površini zemlje precej objektivnega. Prepoznali smo določeno predmete, travnike, hribovja, hiše, oblake, vendar je vsa vetrovnost, ki je posledica gestualnega podajanja kolorita na platno, usmerjena v drugačen zaplet. Ritem, dinamika nastavlja dramaturgijo, ki se kmalu loči od neposredne upodobitve prostora.
Zgodba v kateri se znajdemo je zgodba življenjskega dogodka, verjetno vezana na avtoričino realno življenje. Sij, ki ga vidimo v slikah ni samo sij sonca, svetloba dneva, ampak je to sij ideje. Lahko ga vidimo, morda celo
slišimo kot krik,	„
glasni govor, včasih še- V pet.	X
Tako bi rekli, da je figural- . , na osnova korektno izrabljena ^ in, da se razmerje predmetnega in optično izraznega izpostavlja kot presežni atribut teh podob.. Elementi kot so linija, kolorit, kompozicija osnovni nosilci izraznosti, vendar so v predstavitveni formi krajinskega okolja sposobni bogatejših izpovednih učinkov. In tu ustvarjajo podobe pred nami tisto vidno energijo, ki nam daje doživetje.

SMEROKAZI
Četrtek - S.marec 2012
Kulturni dom Izola - ob 19.00
S kolesi po Vietnamu in Kambodži
jKljub vojnam in politični nestabilnosti v preteklo-1 sti, sta ti dve državi danes pravi oazi miru, brezmejnih lepot, riževih polj, rajskih peščenih plaž. Deželi so prekolesarili: Vilenka Bertok, Sonja Marancin, Gianni Marancin, Silvo Andrijašič in Tea Stopar. Vabljeni, vstopnine ni!
Manziolijeva palača- ob 19.00
ženske in vino
Tradicionalna prireditev ob 8. Marcu; koncert izolskega pianista Dejana Semoliča in dobrodelna dražba vina »Le donne 2011«.
Petek - 9. Marec 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00
PRIMORSKA POJE
Me Pz Du, Avgust Černigoj, MoPz Jezero-Doberdob, MoPz Kraški dom. Vos pod Lipo, MePz Jože Srebrnič Deskle / Vstopnina : 4 eur
Ponedeljek -12. Marec 2012
Gostilna Istra-Istria - ob 20.00
Večeri ob kaminu
Alberto Pucer
predstavil se nam bo istrski etnogastronom, ob spremljave pevk, ki jih vodi Marjetka Popovska.
Torek -13. marec 2012
Kulturni dom Izola - ob 18.00
NAŠA POMLAD
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov
Manziolijeva palača- ob 18.00 koncert - Duo Jurcev predstavlja
ZAPOJ...XIX STOLETJE IN UMBERTO SABA; glas: Fiorella Corradini Jurcev, na klavirju: Bruno Jurcev, pripovedovalka: Maria Pfeiffer.
Sreda -14.marec 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00
OČI IN UŠESA BOGA - videonadzor Sudana
WL Film Oči in ušesa boga - videonadzor M Sudana, je dokumentarno pričevanje ^publicista in aktivista Toma Križnarja iz let 1979-2012 o skritem iztrebljanju j afriških staroselcev v Sudanu.To je osebni zapis, kaj lahko naredi posameznik s I somišljeniki in prijatelji, ki še verjame-: jo v moč aktivnega angažmaja in se ne " vdajo komformizmu. Film je pričevanje o moči kamer, ki so lahko močnejše od orožja, in ki služijo tožilstvu na Mednarodnem sodišču v Haagu, kot dokaz o genocidu nad ljudstvi v Sudanu. Gost večera bo TOMO KRIŽNAR
Vstopnina: 3 eur
Spomladansko stepanje
v Ljubljanski ulici
Koledarske pomladi še ni, utvarjalna pa se v Ljubljanski ulici začenja to soboto, 10. marca, od 10.00 do 13.00 ure, ko bodo ustvarjalci iz Ljubljanske in Koprske vzdolž ulice razstavili nekaj svojih novejših izdelkov in jih ponudili na ogled in za nakup. Istočasno se bodo stanovalci lotili urejanja svojega uličnega vrta, na svetlo bo prišla tudi tradicionalna Librama, morda pa bo zadišalo tudi po ribah, če bodo ribiči vrgli mreže.
KD Svilena pot vabilo
Vabimo vse ženske, Ki šivate, kvačkate, pletete, izdelujete nakit ali kakršnekoli umetniške izdelke, da se nam pridružite na POMLADNEM MEDNARODNEM BAZARJU v soboto, 17.3. na Ljubljanski ulici. Poskrbljeno bo za brezplačne stojnice, nujna pa je predprijava z opisom izdelkov na mail barbaramo@gmail.com, in sicer najkasneje do 10.3.2012. Vabljeni!
Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6
Vabimo vas na otvoritev 3. ex-tempore
Sladka Istra
ki bo 8.3.2012 ob 18.00 v Sončni dvorani.
V	programu nastopa TRIO VRUJA.
Cafe central GrandHotel Portorož
V	četrtek 8.3. ob 19.00 vas vabimo na otvoritev razstave
“Posvečeno njej”
Martina Žerjal_________________
galerija INSULA SMREKARJEVA20izoia,tei.05/64i5303
ZticL LrALijKlJtj lIMo
DIVJI V SRCU
SILVESTER PL0TAJS SIC0E, ALEKSU KOBAL, JURIJ KALAN
Razstava bo na ogled do 14. marca 2012.
Vabimo vas na ogled razstave
VIKTOR SNOJ (1922-20H)
SLIKE
Razstava bo na ogled do M marca 2012.
Galerija Alga / KristanovVgl
razstava slik
“TO SO ŽABE V
Alicija Kepic
Manziolijeva Palača raz,lava V OBLAKIH
Biljana Babič
Hotel Krka Strunjan
Voiko Aleksič "Krfljine”-Piran, Strunjan
Mestna knjižnica Izola
TORKOVA PRAVLJIČNA URA Potovanje se prične vsak torek ob 17.
uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke.
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov,... info (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi.info 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
• Razstavljajo v mesecu marcu: Razstava Barbik v narodnih nošah zbirateljice Ane Žigante, ročna dela Tatjane Bojič in Frančišle Lesjak, razstava fotografij Boruta Likarja, in gobleni Julije Lupine.
Kino Odeon
8.3.12	18.30 Paranormalno 3 / 20.30 Cinema Komunisto
9.3.12	18.30 Paranormalno 3 / 20.30 Cinema Komunisto
10.3.12	17.00 Čarobno srebro “Goska ploska” 18.30 Paranormalno 3 / 20.30 Cinema Komunisto
11.3.12	18.30 Cinema Komunisto / 20.30 Paranormalno 3
12.3.12	18.30 Cinema Komunisto / 20.30 Paranormalno 3
13.3.12	18.30 Paranormalno 3 / 20.30 Cinema Komunisto
Pogovor --------------
Izola je pozabila na mlade
Mladinska kultura ni splošen izraz. Obstaja v veliko različnih oblikah, pogosto pa je povezana predvsem z druženjem in zabavo. In ravno teh je za mlade v Izoli vedno manj. Lokali se zapirajo ob večernih urah, tistih nekaj klubskih prostorov je oblast v preteklih letih uspešno zatrl a in zaprla. Kljub temu pa nekateri mladi vendarle ustvarjajo, ob tem pa ugotavljajo, kako je povsod lepo, doma pa... ne.
V prejšnji številki Mandrača smo omenili, da bodo čez dva tedna na Slovenskem tednu glasbe izolske barve branili ena zasedba in en glasbenik. Na nedavnem natečaju, na katerega se je prijavila vsa smetana alternativne, oziroma nekomercialne slovenske glasbe, so bili izbrani tudi izolski Hex in ljubljanski Noctiferia, za katere igra tudi izolski bobnar Matjaž Gergeta. Priložnost smo izkoristili, da smo z Matjažem pokepetali o študiju, glasbeni karijeri, predvsem pa o izolskem nočnem in kulturnem dogajanju ter življenju nasploh. Odgovor pa ni 42.
-	Kdo je Matjaž Gergeta, ko ne sedi za bobni?
-	Sem Izolan, po poklicu komunalni inženir, ki žal ne dobim službe na izolski Komunali (smeh). Sem pa nekaj let delal za enega od birojev, kjer sem dobil priložnost, da uredim dva koprska parka, tako da lahko rečemo, da je Izolan projektiral tudi del Kopra. No, po končanem šolanju sem se odločil za nadaljevanje študija v Benetkah, kjer zdaj končujem študij za urbanista. Seveda, če bi bil bolj priden, bi ga zaključil že pred časom, a kaj, ko sem študijska leta preživel pretežno za bobni (smeh).
-	Ob študiju in igranju bobnov pa vodiš tudi zaklonišče v Jagodju.
-	Tako je. Tukaj gre predvsem za logistično delo, organiziranje dogajanja v zaklonišču, kar vključuje pretežno čiščenje prostorov in plačevanje računov. Trenutno v zaklonišču vadi kakšnih sedem skupin, skupno pa je aktivnih kakšnih 40 ljudi, zato je potrebno tudi nekaj usklajevanja med njimi. Pretežno logistika, torej.
-	Zanimivo, in po svoje tudi nekoliko žalostno pa je, da je to trenutno edini prostor v Izoli, ki vsaj spominja ne nekakšno mladinsko prizorišče, čeprav je povsem zaprtega tipa. A vsaj je.
-	Od samega začetka smo “blagoslovljeni” s strani krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava, njen predsednik Maks Filipčič pa nas podpira od samega začetka, torej od leta 1999. Takrat smo prostor “zasedli” na skrivaj. Imel sem 17 let, popravni izpit iz matematike, in raje, kot da bi se učil, sem drsal stene (smeh). Še danes se spominjam, kako smo bili črni kot rudarji, ko smo prišli ven, saj je prostor pred tem pogorel in lahko si mislite, kako je bilo notri. No, prostor smo nato počistili in na začetku nas ni bilo veliko. Takrat nismo vedeli kaj bi z njim naredili, pa smo poklicali Maksa, ki je organiziral sestanek s sosedi. Pokazali smo jim, kako smo vse počistili in dovolili so nam, da Jahko zaklonišče uporabljamo, seveda pod pogojem, da redno čistimo, da ne bo mamil.
Predvsem pa ne sme biti hrupno in prostorov ne smemo tržiti. Kar se nam je zdelo korektno. Zdaj do prostorov pridejo tisti, za katere mislimo, da si jih res zaslužijo, ker so za prostor delali, pridno vadili in tako naprej.
-	Izola ima tako vsaj en prostor za mladinsko dogajanje, ki pa ne more zapolniti potrebo po javnem prostoru.
-	Sam vedno pravim, da raje investiram v znanje, kot pa v pijačo oziroma večerno postajanje po lokalih. Nisem takšen tip človeka. Je pa žalostno, ko pomisliš, da trenutno regija, s Trstom vred, ne premore nikakršne scene. Nekoč smo jo imeli, danes pa ni ostalo več nič. Mladi zato lahko le vadijo, a če v okolici ne morejo nikjer pokazati svojega znanja, čez Črni kal pa je za obalne zasedbe skoraj nemogoče priti, potem lahko zmanjka motivacije.
-	Trst, po pravici povedano, se lahko pohvali z dvema majhnima kluboma, kar pa je za mesto, ki je večje od Ljubljane, povrh vsega pa še univerzitetno, izjemno malo. Zadnja leta pa igraš pri Noctiferi-ji, tako da ti je verjetno kar jasno, kako ta subkultura deluje. Kje si pravzaprav začel z glasbo?
-	Noctiferiji sem se pridružil leta 2007, pred tem pa sem igral z nekaterimi obalnimi bendi, recimo Cannibal family, ki so bili bolj za-frkancija kot karkoli drugega. A na žalost sem igral skoraj izključno z zasedbami, ki so preigravale priredbe, tako da nisem imel sreče, da bi lahko delal na avtorskem materialu. Imel sem pa srečo, da sem spoznal zasedbo D-fact in vskočil na mesto bobnarja, ko je moral Andraž Paliska zaradi zdravstvenih razlogov prenehati. Na žalost sem z njimi odigral le kakšna dva koncerta, kar pa je bilo dovolj, da sem spoznal sceno nad Črnim kalom in predvsem ugotovil, da to je to.
-	Kako si pa prišel do Noctiferije, ki so bili leta 2007 že veliko ime na slovenski sceni?
-	Ponovno se moram zahvaliti sreči. Teo Orlando, ki zdaj biva in ustvarja v Kanadi, je slišal, da Noctiferija iščejo bobnarja in preko vez je moje ime prišlo do njih. Prišli so v Izolo, kjer sem imel avdicijo, čez en mesec pa sem se že znašel na odru, sredi evropske turneje. Preskok je bil drastičen.
-	Takorekoč, si skočil skoraj direktno iz garaže na evropske odre.
-	Tako je. Preskok je bil mučen a nujno potreben. Na prvem koncertu sem imel neverjetno tremo. S seboj sem vzel celotne bobne z vsemi stojali in vsem, kar pride zraven, na koncu pa sem igral na nek majhen kompletek. Od tega avstrijskega koncerta pa smo nato prekrižarili celotno Evropo, od Turčije, mimo Anglije, pa vse do Portugalske. Denarja resda ni veliko, je pa zato toliko več izkušenj. Spoznaš ljudi, spoznaš različne scene, ob tem pa smo imeli tudi turnejo s švedskimi In flames (ena med najbolj vplivnimi sodobnimi metal zasedbami op.a.), več od tega pa bi res težko pričakoval. Dejstvo pa je, da je scena trenutno tako hudo prenasičena in stalno je treba biti aktualen in prisoten. Delovanje take zasedbe ni samo glasbeno, temveč tudi že skoraj politično. Na sceni je treba biti prisoten v vsakem pogledu in na srečo Roman, kitarist skupine, tudi pogosto organizira koncerte, tako, da se naš krog poznanstev stalno širi. Ta poznanstva pa nam nato pomagajo pri organizaciji koncertov in turneje.
-	Znano je, da je za organizacijo koncertov skoraj nujno imeti veze in poznanstva, v tej sceni pa so to pogosto prijatelji in znanci, ki drugod organizirajo koncerte.
-	Pogoj, da prideš do teh “vez” pa je, da najprej ti nekoga povabiš. A kako bi to izpeljali na Obali? Na koncu je vsa zgodba povezana. In to deluje tako na “višjem”. Evropskem nivoju, kot na državnem. Na-primer, med turnejo smo spoznali eno zasedbo iz Sicilije, s katerimi sem se še posebej dobro razumel, pač, zaradi jezika. Ti fantje, poleg zasedbe, tudi organizirajo koncerte na Siciliji, kjer redno polnijo dvorane. In dogovorili smo se za nastop. Preprosto.
-	Če bi hotel ti njih povabiti na Obalo, kaj bi naredil?
-	Ne vem. Zasedbe ti najprej pošljejo zahteve, pri nas pa bi se zalomilo že samo pri velikosti odra. Saj se na koncu vsaka zasedba nekoliko prilagodi. Z In Flames smo recimo igrali v neki manjši hali v Pragi, kjer je bil oder tega mladinskega kluba očitno premajhen, ampak na koncu smo se dogovorili in Praga je videla In Flames. Takšna manjša hala pa bi bila dovolj za celotno našo regijo, a preprosto je ne premoremo.
Nadaljevanje na drugi strani
-	Nekaj časa smo jo celo imeli, namreč, dvorano Eko kluba, ki bi ob nekaj več posluha, diplomacije in dobre volje oblasti lahko ohranili. Če bi to bilo v interesu naše skupnosti, seveda. Potem pa govorimo o turizmu.
-	Izola se gre turizem do desetih zvečer, nato pa starejši ljudje gredo počivat, kar si seveda zaslužijo, in hočejo mir. Pred nekaj leti smo hoteli igrati za dan mladosti na Seči, a so nam povedali, da piransko občino vodijo hotelirji in čim slišijo nekoliko bolj “divjo” glasbo takoj prekinejo koncert. Žalostno. V Izoli zgodba ni veliko različna. Ni mi jasno, kako sploh organizirajo poletne koncerte v San Simonu.
-	Na te koncerte prihajajo menda pritožbe celo s strani turistov.
-	Po drugi strani, pa vzemimo primer Tolmina, kjer vsako leto organizirajo Metal Čamp, Sajeto, pred leti, so tudi Reggae Sunsplash, zdaj pa še en punk rock festival. A ljudje tam od tega živijo, pa ne govorim o organizatorjih. Samo na Metal Čamp pride letno okoli 15.000 ljudi, seveda pretežno metalcev, a domačini so jih seveda zelo veseli saj od tega obiska živijo celo leto. In to, da imajo dolge lase ne pomeni, da so divjaki.
-	Dejstvo je, da bi mladi v Izoli potrebovali svoj prostor, a takšnega, ki bi ga sami uredili in ga zaradi tega tudi sprejeli za svojega.
-	S KT1 se je že izkazalo, da mladi pač ne sprejmejo za svojega že zaključen projekt. Ko smo bili mlajši nismo vedeli, kako vse to funkcionira, danes pa ne vemo, kam bi se obrnili. Potrebujemo prostor, ki bi ga mladi vzeli za svojega in ga uredili. Sam vidim pri skupinah, ki vadijo v zaklonišču, da ne vedo, kam bi se obrnili. Cela obala premore en sam klub, koprski MKC, ostanejo pa še nekateri lokali, a igranje v lokalih pač ni to. In kot rečeno, čez Črni kal ne, da bi bili povezani s preostankom scene pač ni mogoče priti.
Težava izolske in obalne scene pa je točno ta. Ker sama ne obstaja, velja za neobstoječo tudi drugod po Sloveniji. V.Prekmurju, ki je geografsko še bolj odrezan od slovenskega dogajanja, kot Obala, so pred leti entuziasti ustanovili združenje Prekmurje Noise Conspiracy, ki je uspelo pod isto streho in isto "blagovno znamko" združiti povsem med seboj si različne mlade umetnike, in so jih, ter jih še vedno, zelo uspešno promovirajo na sončni strani alp. A njim v pomoč so takrat priskočili idejni vodje Psycho-path, že ustaljeno ime na slovenski sceni, ter zelo aktiven mursosoboški mladinski klub MIKK. Obala nima niti prvih, niti slednjega.
Torej še ena priložnost, da Izola najde svoje mesto pod soncem, izkoristi potencialno nišo in ponudi mladim prostor, ki ga resnično potrebujejo. Žal pa mladinsko dogajanje ni poslovno uspešen projekt, in to tudi ne more biti. Je torej sploh mogoč v naši občini?	am
Kultura--------------------------------------------------------
Gledališče je kot droga
Zvonka Radojevič je gledališko in sploh kulturno dogajanje v Izoli dobila iz rok tako pomembnih izolskih kulturnikov, kot sta bila Franjo Sornik in Srečko Tič. Prvo gledališko predstavo je režirala že leta 1972, že tri desetletja vodi gledališko skupino Steps in že trideset let pluje preko brzic amaterske kulture.
Zvonka Radojevič sodeluje v snovanju izolskega kulturnega dogajanja že več kot trideset let. Najbolj jo sicer povezujemo z gledališko skupino Steps, a to je le del, čeprav morda najbolj očiten, njenega delovanja.
-	Kako si se srečala z gledališčem?
-	Moji začetki sodijo k Srečku Tiču, ko sem se še kot osnovnošolka pridružila gledališki skupini, s katero smo pripravljali predstave v starem sindikalnem domu, torej sedanjem kulturnem domu, ki je bil nekoliko slabše urejen, a z več prostori in predvsem več dejavnostmi. Nato smo od leta 1972 pa nekje do leta 1975, še kot srednješolci, z Borisom Benčičem, Gorastom Radojevičem in nekaterimi drugimi ustanovili skupino Epka. Slo je za eksperimentalni teater, ki je povezoval gledališče, glasbo, ples... takrat smo pripravili prvi performans. Kje je Anton, s plesalci in glasbo v živo. Tukaj pa se je pravzaprav začelo. Bili smo del aktivne mladine. Svoje prostore smo imeli v kulturnem domu, kjer smo se tudi družili in preživljali večino časa. Nato se je Boris bolj osredotočil na slikarstvo, Gorast na glasbo, jaz pa na gledališče.
-	Ki je postalo del tvojega življenja...
Tako je. Nekaj let kasneje sem z učitelji osnovne šole v Škofijah pripravila predstavo, za katero bi lahko že rekli, da je bila nekakšna predhodnica Stepsov. Mimogrede, letos bomo Stepsi praznovali tri desetletja delovanja. Bili so časi eksperimentalnega teatra, Steps pa pomeni ravno to, svobodni teater eksperimentalne skupine. V skupini so delovali recimo fotograf Jaka Jeraša, Gorast Radojevič, pa tudi Koni Steinbacher, s katerim sva organizirala prvi festival animiranega filma. Predstave zgodnjih Stepsov so bile mul-timedijska mešanica različnih predstav. Zaradi dela s Stepsi sem kasneje dobila ponudbo, da se zaposlim kot organizator prireditev in sem tako profesionalno stopila v svet kulturnega delovanja. Omeniti velja tudi organizacijo gledaliških delavnic v zamejstvu, v Kopru sem ustanovila vseslovensko gledališko skupino "Osa”, pa gledališki maraton.
T
Ta je predhodnik sedanjih mednarodnih gledaliških delavnic. Seveda ne smem pozabiti na številne tematske večere tako v lokalu Krog, kot tudi v Bernardi-nu, v Hotelu Palače, v koprskem Sing Singu, danes pa v okviru Sklada za kulturne dejavnosti, ki ga vodim, upravljamo s Sončno dvorano. V vsakem primeru pa sem skozi vse obdobje skušala kombinirati različne multime-dijske dejavnosti.
-	Kako so se Stepsi razvijali?
-	Stepsi so bili v tistem času, ko smo začenjali, v slovenskem kulturnem prostoru zelo prepoznavni in pomemben sooblikovalec našega kulturnega dogajanja. Takrat smo gostovali po vsej Jugoslaviji, pobrali smo veliko nagrad, recimo Zlato ptico. Tudi na Beograjskem evropskem gledališkem festivalu, kjer so nastopale tako profesionalne kot amaterske gledališke skupine smo pobrali vse možne nagrade, od režije pa do glasbe. Zanimivo pri Stepsih je, da je že tradicionalno moških predstavnikov le za okus, morda eden ali dva, ostalo so ženske, zaradi česar sem morala prilagoditi predstave na ženske like, kar se je izkazalo tudi za našo posebnost, saj nas je to naredilo zelo inovativne.
-	Inovativnost iz praktičnih razlogov torej?
-	Na začetku vsekakor. Dela s tem seveda ni bilo malo, saj je bilo treba prilagoditi tudi način ženskega izražanja, ženske telesne govorice, a kmalu je to postala naša stalnica. No, ko je nato prva skupina Stepsov "odš-1 a v svet", če se lahko tako
izrazim, pa sem ne-U koliko spremenila svojo vlogo v gledališki skupini in sem zdaj predvsem vodja mladih nadebudnih gledališčnikov.
Moja vloga je tako bolj pedagoška, kot pa avtorska oziroma ustvarjalska. Še vedno pa stavim na avtorsko glasbo na predstavah.
-	Kako se iz ustvarjalnega vidika razlikuje delo med nekdanjimi amaterskimi gledališčniki in današnjimi?
-	Iz leta v leto se soočam z otroki, ki so vedno bolj dovzetni za "copy-paste" način ustvarjanja. Dovzetni so samo za končno število informacij. Poskušam jih razumeti, a teater sloni na besedi, na ustvarjalnosti, zato se dogajajo drastične spremembe v načinu dela. Včasih smo ustvarjali z užitkom. Vaje so se pogosto povlekle od šestih pa vse do desetih, enajstih zvečer in v ustvarjanju smo resnično uživali. Dobili smo se tudi pri meni doma in tako naprej. Torej doživel si nek ustvarjalni zanos. Danes pa je teater samo ena od dejavnosti, ki jih imajo otroci, kot fitness, recimo.
-	Pozabljajo na ustvarjalni del gledališča?
-	Zavedam se, da so naprimer srednješolci vedno bolj obremenjeni, in da je gledališče nekakšen cvet, nek dodatek, kulturniški vzorec, za katerega imajo objektivno malo časa. Veselijo se igre, predvsem pa se veselijo nastopov, kar pa nas je pripeljalo do tega, da je nastop postal vse. Včasih smo veliko več "pilili" podrobnosti, danes pa je prisotna ta "instant" kultura, vse je na prvo žogo, samo še to je zanimivo, smešno in tržno. Je pa res, da ima odrasla generacija, tista od trideset do štirideset let, ravno tako malo časa, a tudi zelo veliko volje do dela. Vedo, zakaj hodijo na gledališke vaje. Eno dekle pa tudi letos pripravljam za Agrft.
-	Koliko "tvojih" igralcev je naredilo preskok iz amaterskih v profesionalne vode?
-	Bilo jih je kar nekaj. Juna Ornik, Mojca Fatur,_Gašper Tič in še nekaj drugih. Še danes spodbujam ustvarjalnost vsakega, ne glede na to, ali je gledališka, likovna, glasbena ali karakoli druga. Pomembno je, da otroci ne preživljajo preveč časa za računalnikom, ali pa na ulici. Predvsem pa, da se navadijo na delovanje v neki skupnosti. Vedno pravim, da gledališče in igra lahko bistveno pomagata pri dviganju samozavesti posameznika. In ta nam pri premagovanju življenskih ovir lahko samo pomaga. am
VEDEŽ NI REVEŽ
Vrt je za telo, srce in dušo
Permakultura je pravzaprav načrtovanje naravnega življenja in sem sodi tudi vrtnarjenje. V četrtek, 15. marca boste v izolski mestni knjižnici o permakulturi izvedeli veliko več.
Naši viri hrane postajajo vsak trenutek bolj ogroženi zaradi grobih posegov v naravo in velike, mnogokrat nekoristne potrošnje, ki neusmiljeno vleče za sabo vsakovrstna onesnaževanja našega planeta. Permakultura ni samo način trajnostnega kmetovanja ampak tudi filoziofija in način življenja v vseh svojih dimenzijah. Gre še korak dlje od ekologije, saj usmerja svoj pogled ne samo v ohranjanje tistih redkih delčkov prvobitne narave, ki so še ostali na tem planetu, ampak se usmerja v strategije, ki bi tudi pozdravile zemljo in obnovile njene vire, prav tako pa tudi kulturo-medsebojnega sožitja in sobivanja. Graham Bell, avtor knjige Perma-kulturni vrt takole napoveduje našo prihodnost »V moji viziji mirne prihodnosti paneta, polne obilja, vidim opustitev megalomnske-ga kmetijstva in monokulturnega gozdarstva, namesto njiju pa neodvisna območja gozdnih vrtnarjev, ki zahtevajo manj od planeta in od sebe, kot zahtevamo zdaj, živijo preprosteje, imajo primerno hrano, oblačila in domovanja in verjetno veliko več prostega čas, kot ga imamo sedaj.«
Lastni pridelki
Za čimboljše preživetje je pomembna prilagodljivost in visoka stopnja lastnih zmogljivosti. V vseh okoljih imamo na voljo vse vire, da si vzgojimo na svojem lastnem vrtu vsaj nekaj osnovnih pridelkov. Če ne drugega lahko gojimo zelišča, pa tudi kaj drugega, na okenskih policah, terasah in balkonih. Per-makulturno vrtnarjenje nas uči, da razvijamo svoje možnosti iz že obstoječih danosti, ki jih imamo na voljo, ne da bi na silo posegali v naravno okolje z agresivnim udejanjanjem svojih superiornih idej.
Vrt za zdravje telesa in duha
Poleg širšega pomena, ki ga ima permakulturno gibanje za zdravje našega planeta in seveda praktičnosti in ekonomičnosti, je ukvarjanje z vrtom tudi zdravilno. Vrtnarjenje lahko mirno prištevamo med najbolj učinkovite antistresne metode, saj nas spet poveže z naravnimi procesi, upočasni naš prehiter življenjski tempo, zbudi naše čute, razgiba naše telo in nas poveže z našimi izgubljenimi čustvi. Povezanost in kultura sobivanja Permakultura je način življenja, ki spodbuja prijazen način sobivanja v vseh pogledih. Začne se pri nas samih, nadaljuje se z odnosi znotraj družine, medsosedskimi odnosi ter odnosi v širšem okolju in ne nazadnje spoidbuja in razvija tudi dober odnos do našega naravnega okolja in celotnega univerzuma.
Cipro je lepa zgodba
Cipro (Črni muškat) je polsladko vino, ki mu zelo ustrezajo sončne lege vinogradov vinarstva Slavec iz Kocine pri Šaredu. Cipro je av-tohotona istrska sorta, ki se uporablja tudi kot desertno vino in prav takšnega je Franko Slavec v soboto predstavil v vinoteki Vesna v Ljubljanski ulici. Ocene so bile, brez izjeme, odlične. Cipro ima lepo prihodnost.
Vsi elementi, ki nas obkrožajo, so na nek način tudi del nas in imajo v našem bivanju posebno mesto in posebno nalogo. Tudi rastline in živali na vrtu imajo vsaka svoje poslanstvo. V permakulturi ni škodljivcev ampak so samo živa bitja z različnimi lastnostmi, ki sodelujejo in se dopolnjujejo, naravni zakoni pa sami od sebe uravnavajo njihovo življenje in rast na tak način, da se vzpostavlja naravno ravnovesje.
Zakoni narave
Ko opazujemo svoj vrt, naravo in njene cikluse, se ponovno povezujemo z naravnimi zakoni, ki so neizbežni in delujejo v vsakem primeru, četudi človek na silo posega v ta naravni red. Tako ali drugače se izravna vse tisto, kar je bilo na silo vneseno v kozmični red.
Čas je, da se ponovno zavemo, da je tudi človek samo del tega procesa, ne pa neko nadbitje, ki lahko samovoljno in izkoriščevalsko posega v naravne procese, ne da bi skrbel tudi za njihovo obnavljanje, rast in nego. Prvi korak, ki ga tudi na nek način lahko sproži stik z zemljo, pa je najprej spet dobiti stik s sabo. Prava mera samospoštovanja, ljubezni do sebe, povezanosti s seboj ter vsklajenost z naravo znotraj sebe, prinaša tudi pravi odnos do soljudi in do vseh živih bitij.
Predavanje o permakulturi
Kako se sivka razume z vrtnico, kakšno nalogo ima na vrtu boreč, zakaj so pleveli čudežne rastline, kako čimbolje izkoristiti naravne vire energije in kako brez prekopavanja zemlje in puljenja plevela pridobiti čas za mirovanje, opazovanje, povezovanje in ustvarjanje, boste izvedeli 15. marca v čitalnici Mestne knjižnice Izola na predavanju Permakultura kot način življenja. Svoje več kot petnajstletne izkušnje bo z vami delila Jožice Fabjan, strokovnjakinja za permakul-turo, ki na svojem permakulturnem vrtu v Predstrugah že drugo leto vodi celoletno Šolo permakulture.
Taja Vetrovec
Ob podganah in golobih
O zapletih v zvezi z gradnjo oziroma nadzidavo hiše v Kocjančičevi ulici smo že poročali, dve leti po ustavljenih delih pa je situacija bolj ali manj takšna, kot je bila takrat. Sredi mesta stoji na pol zgrajena ali na pol podrta stavba.
Optimisti bi rekli, da je na pol zgrajena in optimisti so bili tudi investitorji, ki so se lotili prenavljanja stavbe in njene nadzidave brez ustreznih soglasij in dovoljenj, rezultat pa je bil ta, da so na gradbišče, sicer nekoliko pozno, prišli gradbeni inšektorji in gradbišče zaprli.
S tem so seveda prepovedali vstop in uporabo stavbe tudi drugi stranki, ki ima v lasti polovico hiše, čeprav dejansko tam nima več stanovanja, saj so investitorji podrli lesene etažne pregrade. Lastnica stanovanja je zdaj v domu upokojencev v Izoli, njen sin v podnajemniškem stanovanju, investitorke pa ni več blizu in nobene pametne rešitve ni na vidiku. Investitorka ima namreč dve možnosti: Da vrne vse skupaj v prejšnje stanje (kar je nemogoče) ali pridobi gradbeno dovoljenje (kar je malo verjetno, saj bo, zaradi odnosa ob gradbenih delih, težko dobila soglasje sosedov.). Ena od možnosti je, da stavbo od obeh lastnic odkupi občina, pridobi gradbeno dovoljenje in tam zgradi novo stavbo z več stanovanji, vendar občina trenutno nima denarja za takšne investicije, poleg tega pa tega ni med načrtovanimi občinskimi investicijami.
Za povrh pa je začela ruševina motiti sosede, saj se iz zapuščene stavbe širi smrad, postala je priljubljeno domovanje golobov in podgan, ki jih opažajo zadnje čase. Poleg tega pa je črno zgrajena streha narejena tako, da jim zamaka stene, zato so poklicali občinske inšpektorje, ki so si ogledali prizor s fotografije in obljubili ukrepanje. Kaj lahko storijo pa verjetno ne vedo niti sami. Lahko izrečejo kazen za neurejeno in nevarno stvabo v mestu a vprašanje je, kaj, razen plačila kazni, lahko storita lastnici, od katerih ena pri vsem tem ni ne kriva ne dolžna.	d.m.
Predzadnja
KRI Ml NALIJ E
MALI OGLASI
Vozila in plovila
Sončne elektrike ne bo
Nekdo je vlomil v poljski objekt. Ukradel je solarni modul in različno orodje. Lastnika je oškodoval za 1500 eur. Policisti bodo podali kazensko ovadbo.
Jezen taksist
Prometnemu inšpektorju smo nudili asistenco pri postopku z voznikom taksija, pri katerem je ugotovil več kršitev. Vozniku taksija je izdan tudi plačilni nalog, ker je na kraju postopka kričal, se nedostojno vedel in ni upošteval ukazov. Motokultivator na solarno energijo? Nekdo je vlomil v nek drugi poljski objekt in je iz njega ukradel motokultivator. Policisti zbirajo obvestila, sledi kazenska ovadba.
Pa še spili bodo nekaj Nekdo je vlomil v že tretji poljski objekt in tokrat ukradel nekaj opreme in žganih pijač.
Špeže ni bilo
Občanka je prijavila, da ji je neznanec na avtobusu za Trst iz torbice ukradel denarnico. V njej je imela denar in osebne dokumente.
Ludisti na delu
Občanka je prijavila, da je nekdo poškodoval počitniško prikolico in pomožni objekt njenih znancev. Policisti so opravili ogled, na podlagi zbranih obvestil sledi ukrep.
Zato še ni izkopan tunel Ponoči so ukradli gorivo iz rezervoarjev delovnih strojev na gradbišču avtoceste.
Usmilil se je
Občan je prijavil, da mu je neznana ženska na parkirišču s ključem podrsala parkiran osebni avto. Policisti so ugotovili identiteto ženske, oškodovanec pa je umaknil predlog za pregon kaznivega dejanja.
Čoln pa je pozabil?
Občan je prijavil, da mu je neznani storilec ukradel prikolico za prevoz čolna, ki jo je imel parkirano v im dustrijski coni. Policisti zbirajo obvestila, sledi kazenska ovadba. Barabe barabinske Občanka je prijavila, da so ji prerezali dve pnevmatiki na parkiranem avtomobilu.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Jože Adam
1921 -2012
Od njega se bomo poslovili danes, v četrtek, 8. marca, ob 14.00 uri,
na izolskem pokopališču. Žalujoči:
žena Ana, hčerki Romana Nada, vnuk Jani, zet Darijo ostalo sorodstvo
Izola, marec 2012
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja,trpljenja, le spomin na tvojo ljubezen nam sedaj ostaja in upanje, da srečen si v objemu raja.
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. Močnejše so vezi in brez pomena so razdalje, kraj in čas, ti za vedno boš v nas.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustil naš dragi oče, nono in pranono
ALBIN ROŽNIK
(29.06.1922 -27.02.2012)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalja, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, Zvezi borcev in Društvu invalidov Izola.
Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Andreju Dernikoviču, zdravstvenemu osebju intenzivne enote, travmatološkega in internega oddelka Bolnišnice Izola ter Domu starejših občanov Izola.
HVALA VSEM, KI STE GA IMELI RADI!
Žalujoči: hčerki Vida in Albinca z družinama ter drugo sorodstvo. Izola, 01.03.2012
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Zamenjam ali prodam trosobno stanovanje v Izoli za manjše ali pa za manjšo hišo v zaledju. Tel.: 031 641 541
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041 447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250.
NAJAMEMO
-Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
-	V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdi-bje. tel 051 341 907
ODDAMO
-	na Belvederju oddamo dvosobno opremljeno stanovanje za daljše obdobje, tel 040 399 819
-	Oddam enosobno stanovanje (30m2) na Belvederju, opremljeno za daljše obdobje, tel 041 845 940
-	Za daljše obdobje oddam stanovanje (60m2) v Pobegih. Najemnina je 350 Eur + stroški. Informacije na telefon 041 458 012
-	Na mirni lokaciji v Jagodju oddam 1-sobno stanovanje (38m2). Stanovanje je v hiši, je na novo umeščeno in opremljeno. Najemnina je 350 EUR mesečno. Več informacij na 041-536-549.
-	Prodamo avto Daewo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na tel.: 031 613 494
Razno
-	Prodam 20 let stara oljčna drevesa sorte belica. Cena pripravljenega drevesa za presaditev z izkopom znaša 280,00 eur. Lokacija: Šared nad Izolo. Tel.št.: 030 604 465
-	Prodam električno kitaro PRS Soo-pbar. cena po dogovoru, info 040 120 236
-	Kupim Tomos kopačico. lahko v okvari, tel 041 234 570
-	Okna PVC (60x60cm) 2x bela za 100 eur in ventilator mini- segrevanje, gretje za 6,99 eur prodam, tel 041 546 984
-	Ugodno prodam električni masažni fotelj v dobrem stanju + usnjeni dvosed in trosed. tel 040 880 565
-	Ugodno prodam večje količine do-mačega tropinovca. Tel: 041 676 541
Delo
-	Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. Tel. 041 821 569
-	Zaposlimo žensko (blagajničarko,
V.stopnja izobrazbe) delo je troiz-mensko za določen čas s poskusno dobo. Prijave pošljite na email: casi-no.izola@siol.net._________________
PODARIMO
- Podarimo MINI KUHINJO (višja omara, pomivalno korito, kuhinjska plošča, hladilnik vse staro 2 leti). Odvoz v lastni režiji, tel 031 684 041
Je vaše kolo?
Pri Stavbeniku so našli moško kolo. Tam čaka na lastnika.
Soseda je rešila Rdeči križ
Nekdo je pred vrata Rdečega križa odložil stare obleke, nekomu pa grejo humanitarci očitno na živce ali pa je bil samo pijan, zadet oziroma je tak po naravi, pa je vse skupaj prižgal in naredil pravi kres. K sreči je mimo prišla soseda in ogenj, ki je že zajel lesena vrata, uspešno pogasila. Rdeč križ je ostal cel, oblek pa, v bodoče, raje ne puščajte pred vrati.

Ob mednarodnem prazniku žena je skupnost Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi v sodelovanju z Svetom žensk iz Trsta pripravila literarni večer z naslovom Paroledidona. Večer je bil uvod v serijo prireditev z naslovom “Primavera di donne” in tokrat so se predstavili: duet Slavo in Metka Batista, ki izvajata ljudsko istrsko glasbo, izolska pesnica Dorina Beržan in mlada slikarka Biljana Babič. Drevi pa bo v Manziolijevi palači tudi tradicionalna prireditev Donne e vino. Sledil bo koncert pianista Dejana Semoliča in nastop Enza Hrovatina.
V ponedeljek je na tradicionalnen Večeru ob kaminu tokrat razveseljeval kantavtor, prformer in zabavljač, polnokrvni Istran Igor Lija, po domače Mikolič iz Brezovice. Predstavil je pesmi iz svojega prvega albuma, ki bo morda že to poletje izšel pri Mandraču in ga bodo prejeli vsi naročniki našega tednika.
Vsi varčujejo...
... tudi pri ženskah
Občina varčuje, stranke varčujejo, banke varčujejo, zavarovalnice varčujejo, firme varčujejo, obrtniki varčujejo, zbornice varčujejo, zavodi varčujejo, funkcionarji varčujejo, društva varčujejo, trgovci varčujejo, vsi varčujejo ...
Mi v Mandraču pa ne varčujemo in zato vsem Izolankam čestitamo ob Mednarodnem Dnevu žena.
Skoraj 8.000 vas je v naši občini. Tu ni kaj varčevati.
(Žl) manufaktura 15o
S	kjer je dober nakup pravilo | let
Nova blagovna znamka / Nuova marca di vendita
TAIFUN
by Gerry Weber
OB NAKUPU NAJMANJ DVEH KOSOV ZNAMKE TAIFUN
VAM PODARIMO SIMPATIČNO TORBICO.
ACCIUISTANDO DUE PEZZIDELLA MARCA TAIFUN
VIREGALIAMO UNA Sl M PA TIČA BORSETTA.
VELJA DO RAZDELITVE DARILC.
VALE FINO ALL 'ESAURIMENTO DEI REGALI.
HlSI S Stilom Izola Pittonijeva 1,
Tel: 05 641 84 57
Urnik: PO-PE 8.00 - 20.00 SO: 8.00 - 17.00
V Sončni dvorani so odprli razstavo slik domačinke Marlene Zorjan. Na otvoritvi pa je zaigrala in zapela tudi Lea Sirk.
www.manufaktura.si