M. P.: Prof. dr. Gregor Krek.
183
tudi od Slovanov kaj naučiti. Saj gani na božjem svetu naroda, ki bi bil v kulturi vedno le jejnaal in nikoli ničesar ne dajal." — Št. 8. Pisatelj obravnava tukaj brezo, ki je bila starim Slovanom jako priljubljeno drevo. Ime breza izvaja prav srečno iz staroindskega korena: bharž: svetiti se, sijati; to ime je dobila breza po svojem belem, svetlem lubju. Prava domovina brezi je vsa severna in srednja Evropa, ni je pa najti na jugu, in radi tega tudi ondi ni bilo pravega imena zanjo, ker niti Grki niti Rimljani nimajo za brezo   lastnega   imena.   Veliko   ulogo   ima
Dr. Gregor Krek.
breza v bajeslovju onih narodov, v katerih zemlji je rastla; zlasti Slovanom se je bila poleg lipe najbolj omilila breza. Ona jim predstavlja devico, nevesto, pa tudi ženo in mater. Pozabiti se ne sme, da se nahaja breza jako cesto v krajevnih imenih, pa da je od breze izpeljano tudi ime meseca, ki ponekod znači mesec marec, drugod mesec april. Po teh izvajanjih nas pisatelj opozarja še na jedno posebnost. Vsi drugi Slovani imajo besedo: breza, le pri Bolgarjih je iščemo zastonj i v sedanjem, pa tudi v starejšem slovstvu. To si je razlagati od tod, da so Bolgarji pozabili to ime, ker breza ne raste pri njih; znano jim je bilo pač to ime, dokler
so živeli skupaj z drugimi slovanskimi narodi na ozemlju, kjer se je nahajala breza; polagoma pa jim je ušlo to ime iz spomina, ker breze v svoji novi domovini niso našli. In kar se je zgodilo z brezo pri Bulgarjih, tako bistro pristavlja prof. Krek, taisto se je lahko pripetilo tudi drugim besedam pri drugih narodih. Tako nimajo vsi arijoev-ropski narodi jednakih poznamenovanj za leva, tigra in velbloda, za zveri, ki se nahajajo v njih prvotni domovini: v Aziji. Iz tega so nekateri sklepali, da je prvotni sedež arijoevropcev Evropa, ne pa Azija; ker če bi bila Azija njih prvotni sedež — tako so modrovali — bi morali ti narodi vendar imeti jednaka imena za rečene živali. A tem učenjakom ni prišlo na misel jako verjetno dejstvo, da so pač nekdaj imeli arijoevropski narodi jednaka imena za leva, tigra in velbloda, da pa so v svojih novih teritorijih, kjer ni bilo teh živalij, pozabili tudi imena imenovanih živalij.
Še enkrat nemška pesen o Hildebrandu in njene sestre slovanske.1 V tem spisu pisatelj priobčuje in kritično razpravlja zanimivo staro srbsko narodno pesem, ki nas tudi spominja nemškega Hildebranda, tako dopolnjujoč že omenjeni spis Hubadov o istem predmetu.
Ceski Trut pa slovenski Trči? Kakor pravi že naslov, peča se pisatelj v vtem sestavku z bajeslovnim bitjem, ki je Cehi na-zivljejo Trut, kateremu pa v naših slovenskih pravljicah odgovarja Tr6t.
Ogledali smo si dosedaj, kako marljivo in mnogostransko je deloval prof. Krek v knjigi slovenski. Sedaj hočemo še na kratko omeniti dveh njegovih važnih spisov v nemškem jeziku, opozoriti na njegovo sodelovanje pri nekaterih inostranskih znanstvenih glasilih in potem preiti k njegovemu največjemu delu.
Die slavische Literatur? Pisatelju je bilo za njegov namen odmerjenega le pičlo prostora; radi tega se je moral omejiti le na poglavitne stvari iz našega slovstva in nam to narisati le v glavnih potezah. In to se mu je vrlo posrečilo; zlasti plastično nam
1  Ibid. V., str. 104 in nasl.
2  Ibid. VI., str. 183 in nasl.
3 „Oesterreichisch-ungarischeMonarchie inWort und Bild", Band. 14: Karnten und Krain, str. 129 do 149.