fC re V C •H (0 *n> >0 C < >N e •H ^ *r> 0 e x; -V 3 C/j re re CO T3 U t •H 0 C ù, 0 0 ■H 1> a j i*mkt »oLASI tei.: 22 - 999 BORZA DELA KATERE LETIJO OPEKE... mri v* >- f j ...> ....... ..A ... ** .4 W » 5 •«•-<»• a I I ' ms» f k^% ■?«< C« «. >» ., ' T7 'rp-,,.-r ', < ■*..6 à ìfi*-' a«!*!' r; . ■ » '■• . *\ : ■ mm "iMimrer _T~^ Ritf^..x -»..<. g*** : 't* ■ ' ' - ÌM|W , KOROTANOVIH SANJSKIH 15 MINUT (MšMDCS GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 Most na avtocesti HoCe - Arja vas Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske usluge. SE PRIPOROČAMO ! KOROŠKI 97,2 FM Radio SLOVENJ GRADEC vsakdan ves dan Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 L~ami fiitinižJE možne cehe oiunziniEflEGfl pohištva ia UGODM KRCDITM ffljfll POGOJI O 20% popu/t ob gotovin/kem pločilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero m flOVEAJ GRADEC ^ SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 noYA opRcmn - siovcni gradeč Karikirano §[i®wskì§iko go a ra a, s ì? ALPINIZEM Mlad gospod, poln energije in zdrave barve, ki jo imajo ribiči in tenisači, je pred leti začel svojo bliskovito kariero modrega politika, ki mu ni mogla do živega nobena nenačelna koalicija. Že na prvi stopnički svojega alpinističnega podviga je spraznil občinsko blagajno za naložbo v osnovno šolstvo, ki ga bi morala imeti na skrbi država, ki v sosednjih občinah da zraven vsaj polovico denarja za take investicije, si iz istega vira zagotovil mehko vožnjo do ljubega novega doma, postavil na črno smučišče s črnskimi topovi, začel graditi še eno šolo z državnim denarjem in jo spravil do skeleta, ki straši novega župana. Pa še kaj je postoril. V tem času sredi Raven še ni ubilo kakega šolarja s strehe ali fasade, gospod pa je viseč na vrvi podpisal papir za športno poslovni center. Še pravi čas se mu je iztekel mandat, na naslednjem delovnem mestu pa so mu Audijevega A4 vzeli še toplega. Včasih zdaj za trenutek odloži delo in postreže s kavo v Beli hiši. Poln energije in zdrave barve se sprehaja med nami, včasih komu soli tudi pamet. Nikoli ne odmakne pogleda, kajti samo tako vas prepriča, da ste tudi vi tisti, ki mu držite štrik njegove kariere. Ta vodi samo navzgor. Odveze štrika se mu očitno še dolgo ni bati. Saj je naš! □ bm o Ni pošteno zahtevati zategovanje pasu od tistih, ki nosijo naramnice. o Argument je dejstvo, ki ti v nekem trenutku koristi. Klin se s klinom izbija, greh se z grehom prikriva. ❖ Laž je virus, ki se najhitreje širi. o Sreca je vedno skrita nekje v preteklosti ali prihodnosti. NIKO VSEBINA X Nevama sda na Ravnah 4 X Korotan v "ligi 10" Ó X Intervju: Marjeta Borstner, ravnateljica Gimnazije Ravne 8 X Anketa: Počitnice so tu 10 X Lestvice koroških diskotek 18 X Potopis: Luna severnega morja 22 X Javorške kuglice 29 X Borza dela ____________ 38 Na naslovnici: Akcija Foto: Arhiv PREPIHA PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904.' Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. središču Raven je vec kot devetdeset let stara zgradba, v kateri svoja prva znanja pridobivajo prvošolci in drugošolci. Letošnja generacija jih šteje 150. So brez tople vode v sanitarijah in v razdeljevalnici hrane. Streha je dotrajana in v enem primeru je šola že placala odškodnino, ker je opeka padla na avto. Kaj ce bo naslednjič komu na glavo? Otroci malicajo in kosjo kar v učilnicah, ker drugih prostorov ni. Jeseni bo to grdo in nevarno šolo pričela spoznavati nova generacija, drugo leto spet nova. Njihovi starši pa so volili župana in svetnike najbrž tudi zato, da bi imeli otroci spodobno šolo. Medtem ko proračunske razprave v občini Ravne - Prevalje še niso končane, je gradnja prizidka k osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah ustavljena že šesti mesec. Na stari OS Prežihovega Voranca na Gačnikovi 5 v središču Raven pa so učenci prvega in drugega razreda izpostavljeni nevarnostim in pomanjkanju življenjskega prostora. Občinskih svetnikov to očitno ne vznemirja, niti političnih strank. Na zadnjo sejo sveta šole in sveta staršev so bili namreč poleg župana povabljeni predstavniki vseh tistih strank, ki imajo svoje sedeže v občinskem svetu. Igonoranca pa je bila skoraj popolna. Seje se je udeležil le Miha Lotrič (DSS). Predlagatelj proračuna, ki znaša za občino Ravne - Prevalje skoraj milijardo tolarjev, tudi ni upošteval, da je občina dolžna zagotoviti letos iz proračuna več sredstev za gradnjo prizidka k OŠ Prežihov Voranc, ker je lani investicija skoraj v celoti slonela na sredstvih ministrstva za šolstvo. V proračunski postavki je doslej predvideno za gradnjo prizidka le 20 milijonov tolarjev. Če bo pri tem ostalo, šola ne bo končana še nekaj let. Za prizidek je namreč potrebnih še 172 milijonov tolarjev, ministrstvo za šolstvo pa bo prispevalo le še 30 milijonov. Vrednost stare šole, ki znaša okoli 60 milijonov tolarjev, je namreč ministrstvo odštelo od svojega deleža obveznosti, ker naj bi stara šola ostala v lasti občine. V ospredju Proračun občine Ravne • Prevalje bo težak skoraj milijardo tolarjev, postavka za prizidek OŠ Prežihovega Voranca znaša komaj 20 milijonov tolarjev STARA SOLA JE NEVARNA - GRADBIŠČE PRIZIDKA ŽE ŠESTI MESEC MRTVO Kaj bodo storili svetniki, da se ob predvideni počasni gradnji prizid- preprečili hujši udarci pri padcih, obnoviti dotrajano stavbno Stara , že odslužena šola, ki grozi z podrtjem pohištvo in zarjavele radiatorje. Rok za nekatere naštete stvari je že mimo, za nekatere pa poteče konec avgusta. Že iz skopega naštevanja je razvidno, da pravzaprav na tej šoli ni več ničesar, kar bi ustrezalo predpisom. V središču Raven je torej šola, ki spominja na nekdanje ravenske barake. Svet staršev opozarja .3 Na omenjeni seji so delegati “7 sveta staršev svetnike opozo-rili, da je občina dolžna skrbeti za vlaganje v osnovnošolske prostore v obsegu, ki ga določa zakon o lokalni ka uredijo razmere na stari šoli? Ali se bodo raje odločili za sanacijo strehe na stari šoli na Gačnikovi 5, ki bi stala okoli 10 milijonov tolarjev in namenili sredstva tudi za odpravo pomanjkljivosti znotraj te šole? Po odločbi zdravstvenega inšpektorata ministrstva za zdravstvo enota Dravograd, izdani 14. 2. 1995, bi morali v šoli na Gačnikovi 5 obnoviti poškodovano strešno kritino, očistiti žlebove, obnoviti fasado, lesena senčila, dotrajano opremo v razdeljevalnici hrane, urediti tekočo toplo vodo, obnoviti tla v učilnicah, urediti spolzko stopnišče, da bi se Nedokončana prihodnostza naše mlado bogastvo Komentar samoupravi. Hkrati so pozorili, da novih investicij ne bi smeli začenjati, dokler niso končani pričeti objekti. Pravijo tudi: “Očitno se stara politka občine Ravne nadaljuje. Odpirajo se nove investicije brez finančnih podlag, stare napol dokončane, tudi sofinancirane iz republiških sredstev, pa se zanemarjajo.” Predlagali so še, da naj komisija, ki naj jo določi svet občine, ugotovi ustreznost, oziroma možnost nadaljevanja pouka v stari stavbi na Gačnikovi 5. Kronologija gradnje prizidka ▲ 1991. Tedanji ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Franc Volentar je pričel pošiljati dopise na občino o nujnosti gradnje prizidka k OŠ Prežihovega Voranca. ▲ 1992. Ravnateljstvo v OŠ Prežihov Voranc prevzame prof. Stane Osojnik. Bilo je več razgovorov z ministrstvom za šolstvo, ki si je konec tega leta ogledalo staro šolo in ugotovilo, da je premestitev učencev s stare šole na novo lokacijo - nujna. ▲ 1993. Februarja tega leta je z ministrstva za šolstvo prišla pisna potrditev o investiciji prizidka k OŠ Prežihovega Voranca. Ustanovljen je bil gradbeni odbor. Na podlagi javnega natečaja so bili do konca leta izdelani idejni projekti. Za izdelavo projekta je bil izbran ravenski studio Varia. ▲ 1994. Začetek gradnje prizidka. Pride do spremembe investitorja. Oš Prežihov Voranc postane investitor namesto občine. Gradbena dela je izvajal Stavbenik Prevalje. Ministrstvo za šolstvo je prispevalo 81 milijonov tolarjev, razliko do 88 milijonov tolarjev pa bivša občina Ravne. ▲ 1995. Občina Ravne - Prevalje dobi novo oblast. Dela na gradbišču so ustavljena že šesti mesec. Beseda ravnatelja “V letu 1994 ni bilo potrebe, da bi občina bolj sodelovala s sredstvi pri gradnji prizidka, čeprav bi ministrstvo lahko zahtevalo njen polovični delež pri plačilu vsake gradbene situacije, a glede na nujnost in položaj stare šole je ministrstvo priskočilo na pomoč z dogovorom, da bo občina s sredstvi za gradnjo bolj udeležena v letu 1995. Na ministrstvu zdaj nočejo nič slišati o tem, da bi nakazali še preostalih 30 milijonov tolarjev, dokler občina ne izpolni svojih obveznosti. Da je šola v lanskem letu prišla do tolikšnega deleža republiških sredstev, se je to zgodilo tudi po zaslugi mag. Hermana Rigelnika in Josipa Košute, ki sta mi v Ljubljani pomagala odpirati prava vrata. Na občini pa sta pri tem najbolj sodelovala Majda Dretnik in Mirko Dretnik. Na ministrstvu za šolstvo mi danes očitajo, da hočem graditi samo z republiškim denarjem in se smejijo, če rečem, da je bila šola Koroških jeklarjev adaptirana v celoti iz občinskih sredstev (87 milijonov tolarjev), ker bi jo prav tako lahko sofinanciralo ministrstvo za šolstvo,” tako Stane Osojnik. X Zakajje investitor prizidka OŠ Prežihov Voranc in ne občina? “Občina za to investicijo ni bila zainteresirana. Problem Raven je namreč v tem, da so usmerjene k športu bolj kot kamorkoli drugam in da se v športu koristi preveč družbenega denarja, ki je najcenejši. Žal moram to reči, čeprav sem sam športnik. Tudi z republiškim denarjem, šlo je za 25 milijonov tolarjev, ki jih je ministrstvo nakazalo že leta 1993, se je očitno nekaj dogajalo. Šoli je namreč občina nakazovala ta denar šele od 27. januarja 1994 do 13. 7. istega leta. Najbrž so se ta sredstva vmes plemenitila kje drugje. A na račun teh 25 milijonov tolarjev nam ministrstvo za šolstvo očita, da nismo bili fer in da bi morali prikazati porabo že leta 1993.” X Kaj če bo vse ostalo pri proračunski postavki 20 milijonov tolarjev za letošnja dela na prizidku ? “Naj si svetniki ogledajo staro šolo in če svet občine Ravne - Prevalje presodi, da je dobra za naše učence, prav. Vendar šola v tem primeru ne bo mogla prevzeti odgovornosti ob morebitnih nesrečah. ”□ Z. Strgar FENOMEN KOROŠKE Piše: Niko R. Kolar Včeraj sem navsezgodaj zjutraj srečal v Slovenj Gradcu svojega dolgoletnega prijatelja Toneta Partljiča. Kot gostoljuben domačin sem ga povabil na jutranjo kavico in na klepet o kulturi in politiki. Pa mi ni uspelo. Takoj sva bila v nogometu. On kot formalen član uprave NK Maribor-Branika in jaz kot neformalen član uprave Nove opreme Korotana Suvela. Zelo na hitro in konkretno sem Tonetu razložil nogometno preteklost malega kluba s Prevalj, kije naredil meteorski prehod iz tretje slovenske nogometne lige v prvo državno ligo in ki je v tej državni ligi po izjemnih bitkah na zelenih travnikih tudi končno in dokončno obstal. Osmo mesto v ligi šestnajsterice je čudovit uspeh, le-ta bo zapisan v zgodovino prevaljskega in koroškega nogometa. Pa tudi v slovenskem nogometnem pros-I toru bo še dolgo govora o nogometnem klubu, ki je s svojo številno publiko preplavljal tribune v Mariboru, Kopru, Ljubljani in drugod. Prevalje so kraj, kjer sem kot pionirček iskal svoje nogometne priložnosti, jih kot mladinec uresničeval in zelo hitro v članskem moštvu poudarjal. Bili so časi, ko je klub na Prevaljah odpiral vrata igralcem iz Črne, Mežice in Raven. Spomnim naj se samo priimkov: Drolc, Petrič, Markovič, Kuzman, Hecl, Stropnik, Bavče, Krajger itd. In seveda so zdaj časi, ko se nam zgodovina iz pred dvajsetih ali tridesetih let ponavlja, ko nam v klubu ponovno igrajo Črnjani: brata Vidovič in Plesec, Ravenčan Šumnik, do nedavnega Gluhovič iz Dravograda ter Goričan iz Slovenj Gradca. Samo toliko omenjam, da bi ponovno poudaril, kako pomembno je povezovati talentirane igralce v eni klubski sredini, iz katere lahko nastane tudi velik klub po rezultatu in dragocen klub za promocijo nekega kraja ali regije. Da pa ne bi storil krivice komurkoli, se moram vrniti globoko v preteklost, ko sem imel priložnost pri ravenskem Fužinarju občudovati nogometne mojstre “legionatje” iz Bosne, ki so za eno sezono okrepili Fužinar. Med njimi sta bila dva super napadalca in vratar, ki je bil kar pojem nogometnih veščin ter osebnost, vredna vsega spoštovanja. Po tistem so minila dolga leta, dokler se niso pri Korotanu Suvelu pojavili izjem- ni Albanci (Smaili in Dobreva), Hrvata (Višek in Kuljanac ), ki so prispevali pomemben delež v drugi slovenski ligi za plasma v prvo ligo. In nenazadnje moram z vsem spoštovanjem pozitivno ovrednotiti prispevek tako imen. “Ljubljanske naveze” Koželja, Plešinca, Judeža, Dodiča in seveda trenerja Jovičeviča. Poudariti moram, da ne želim ocenjevati posameznikov v klubu, ampak da le iščem paralele iz preteklosti v sedanjost, ko se govori o vprašanjih tujih igralcev in trenerjev. Ugotavljam namreč, da je koroško območje z domačimi igralci Vravnikom, Plimnom, Nabernikom in Švabom prešibko in da je potrebno lastne igralske kapacitete dopolnjevati s tujimi igralci. Nobene znanosti ne potrebujemo za te ugotovitve, ki so veljavne v vsem nogomemem svetu, od Brazilije do Španije, Italije in nenazadnje Slovenije. Vesel pa bi bil, da bi upravni odbor prevaljskega kluba imel tudi v bodoče tako srečno roko pri izbiri igralcev od drugod, kot se je to v preteklosti zgodilo z naštetimi, katerim moram še posebej dodati brata Vršič iz Maribora. Slednja sta lahko vzor domačinom po borbenosti in korektnosti. Marsikaterega od predhodno imenovanih je publika povzdigovala v višave, le nekaj od teh pa publika ni sprejela. Resnica pa je tudi, da je Koroška publika neprestano stala ob strani moštvu kot celoti in klubu kot pojmom nogometne tradicije, nogometnih sposobnosti in časti. Zagotovo lahko zatrdim, da tako sijajne, nogometu privržene in korektne publike nima noben klub na Slovenskem. Okrog Korotana so strnjeni ljudje od Črne do Doliča, od Radelj do Holmeca, od starejših ljudi, do srednje generacije in najmlajših navijačev. So neuklonljivi, vztrajni in potrpežljivi, jih je na tisoče na Koroškem in na stotine po vsej Sloveniji. To niso navijači a’ia ‘Green Dragonsi” in Black Gringosi”. To so navijači široke srčne kulture, dostojnega obnašanja, vztrajnega in glasnega navijanja. Med njimi je veliko žensk in deklet, pa tudi matere z otroki so. Takoj po sredini tekmi v Ljubljani mi je pristopil znan pisatelj in dramatik Peter Božič, ki mi je dejal: “Čestitam, vaši navijači so fenomen Koroške!”. Mislim, daje s tem povedano vse. □ Podvigi ODSLEJ V "LIGI 10" Zlati gol Dobrove • Korošci slavili še dolgo v no« • Tekma za mo«ne živce - Kapetan Samo Vidovi« izvrstno vodil moštvo po poti uspeha. Na Prevaljah se bo tudi v prihodnji sezoni igral prvoligaški nogomet. Igralci Nove Opreme Korotana Suvela so minulo sredo dosegli še en zgodovinski uspeh, potem ko so se z zmago proti Železničarju Oskarju v Ljubljani z 2:1, v zadnjem, 3o. kolu neposredno uvrstili v ligo bodoče deseterice. Pristali so na tistem željenem 8. mestu na lestvici in se tako izognili nepredvidljivim kvalifikacijam, ki pa čakajo ajdovsko Primorje, Železničarja, Istrabenz Koper, Vevče, Izolo in Živila Naklo ter še dve dru-goligaški ekipi Era Šmartno in Zagorje ali Nafto. Pred zadnjim krogom tekmovanja je bilo mnogo ugibanj, mnogo kombinacij. Toda za nogometaše Korotana je veljalo le eno, zmagati v Ljubljani, ob tem, da Primorje doživi poraz v Novi Gorici. In zgodilo se je prav to! Prevaljčani so uspeli, ker so si zmago neizmerno želeli, ker so bili dovolj pogumni. Kljub temu, da so si s porazom v 29. kolu doma proti Biostart Publikumu nekolikanj priprli vrata osmerice, so zdržali psihološki pritisk in uspeli - priznati moramo, po sicer odlični igri, toda po srečnem zadetku Dobreve v zadnjih sekundah srečanja. Toda, saj veste, pogumne spremlja tudi sreča. In kako se je odvijala tekma, kako je sploh prišlo do odločilnega zgodovinskega gola. Na prekrasnem stadionu v Spodnji Šiški je okoli 800 zvestih navijačev s Koroške videlo pravo srhljivko. V 63- minuti je domače popeljal v vodstvo Kebe in to je bil hladen tuš za vse navijače s Koroške, ki so nosili na glavi bele kape z napisom “NK Korotan Suvel.” Obnemeli so! Toda, ko nihče več ni verjel v čudeže, se je ta vendarle zgodil. Korošci so “vstali od mrtvih,” saj so po tem zadetku v preostalih minutah igre na igrišču kraljevali le nogometaši v plavih dresih, ki jim je ton igri dajal nezadržni kapetan Samo Vidovič. Dobrih 10 minut pred iztekom srečanja je Hrvat v dresu Korotana Tihomir Gibičar rezultat izenačil in upanje je znova vzklilo. Že v naslednjih minutah bi lahko goste popeljal v vodstvo Samo Vidovič, koroški Maradona, ki je blestel v polnem sijaju in bil nerešljiva uganka za obrambo Šiškarjev. Toda ni mu uspelo. Priložnosti pa so se za Prevaljčane kar vrstile in končno v 90. minuti, ko je že vse kazalo, da bo osmo Primorje, ki je v Novi Gorici izgubljalo z 1:3, je junak tekme Sami Dobreva v gneči pred vrati Železničarja potisnil žogo v mrežo. Veselje med navijači na tribuni in med igralci je bilo nepopisno. Kar verjeti niso mogli vsi skupaj, da se je zares zgodilo to, kar je pred nekaj minutami, morda celo sekundami, izgledalo nemogoče. Igralci so ostali brez majic, kapetan Vidovič je končal tekmo celo v kopalkah, majica in hlačke sta odletela med navijače. “Ole, ole, ole, mi smo šampioni” se je slišalo kasneje iz garderobe, od nekod so prinesli šampanjec. Trener Božidar Jovičevič se je znašel na rokah številnih navdušencev, veselil se je tudi trener vratarjev Stanoje Dodič, ki je kasneje pohitel v svoje stanovanje v Ljubljani in prinesel nekaj steklenic whiskija, da je bilo v avtobusu na povratku na Prevalje še bolj veselo. Takšen je pač nogomet, a kaj lahko bi se primerilo, da bi šel po zlu celoletni trud. Tako pa, na srečo, Koroška je tisti večer slavila. Tako kot lani, ko je Korotan prišel v prvo ligo, je slavila vse do zgodnjih jutranjih ur ob igrišču na stadionu na Prevaljah. Zgodovina bo še dolgo pričala o tem uspehu, vsem navijačem, ki jim je pri srcu Korotan, pa bo dolgo ostal v spominu zlati gol Albanca v prevaljskem dresu -Samija Dobreve. Koroški nogomet si je to zagotovo zaslužil! □ Ivo Mlakar Po tekmi v Ljubljani so povedali: BOŽIDAR JOVIČEVIČ, trener moštva: “To je zares imeniten, fantastičen uspeh koroškega nogometa. Upali smo v ta uspeh, tudi potem, ko smo doma nesrečno izgubili proti Celjanom in so se naše možnosti bistveno zmanjšale. Pred tekmo v Šiški sem fantom dejal, da morajo igrati na vso moč, na vse ali nič, samo dve točki sta za nas pomembni. Danes igrate za Koroško, sem jim dejal, za vse Korošce, ki si zaslužijo prvoligaša, za klub, ki ima ambiciozno in marljivo vodst- Nova oprema - Korotan Suvel vo in za vse naše čudovite navijače. Takih ni nikjer v Sloveniji. Tudi zaradi njih so fantje igrali imenitno. Vidite, splačalo se je. Seveda moram čestitati tudi igralcem HIT Gorice in njihovemu trenerju Milošu Šoškiču, ki so s pošteno igro in zmago nad Primorjem pomagali tudi nam.” Dr. MATIC TASIČ, podpredsednik UO kluba: “Veseli smo, da nam je uspelo doseči začrtani cilj. Še enkrat smo dokazali, da Korošci znamo z znanjem, skupnim delom, garanjem in s prirojeno trmo doseči to, kar si želimo. Danes je zares trenutek sreče, vsi smo veseli. Toda sedaj nas čaka delo za naprej. Te evforije bo kmalu konec in v kratkem bo UO kluba moral začrtati strategijo za naslednjo sezono. Pred nami je veliko dela, med drugim tudi izgradnja tribune in popravilo igrišča. Ob tem triumfu seveda računamo še na večjo podporo gospodarstva celotne regije." SAŠO PUC, tehnični direktor kluba: “To je velik dan za koroški nogomet. Tako igralci, uprava in navijači smo si ta uspeh zaslužili, kajti veliko dela je bilo vloženega s strani številnih posameznikov v klubu. Smo pravzaprav mali podeželski klub, sedaj pa smo se znašli med osmimi “velikimi”. To je izreden uspeh, ki ga na začetku sezone nismo pričakovali.” Dr. BRANE BREZNIKAR, zdravnik ekipe: “Vseskozi so nas pestile poškodbe igralcev, toda uspeli smo jih sanirati, po zaslugi prizadevnosti vseh, zlasti igralcev. Na srečo je bila vseskozi publika naš dvanajsti igralec. Brez navijačev ne bi uspeli, to se je pokazalo zlasti na zadnji tekmi v Ljubljani.” SAMO VIDOVIČ, kapetan ekipe: “To je uspeh celotnega mo- štva, trenerjev Jovičeviča in Dodiča, prav tako dr. Breznikarja in maserja Zormana, ki sta mi omogočila, da sem kljub poškodbi tetive lahko nastopil. Odločila je naša večja želja po uspehu, odločilo je srce. Po vodstvu Železničarja se nismo predali in uspelo nam je - tudi z nekaj sreče. Zahvalil bi se igralcem HIT Gorice in trenerju Šoškiču, ki so tekmo s Primorjem odigrali pošteno in nam tako omogočili, da bomo tudi v prihodnje nastopali v najvišji slovenski ligi.” STANE TAKS, član UO kluba: “Korošci smo s tem uspehom dokazali, da tudi znamo igrati dober nogomet. Pri tem so nam vseskozi stali ob strani navijači, ki so v veliki meri tudi zaslužni za triumf našega moštva v Ljubljani. Vzdušje na tej tekmi je bilo enkratno, nepozabno." VLADO PETRIČ, član UO kluba: “Veselje ob zmagi v Šiški je, kot vidite, nepopisno, naš uspeh pa ta trenutek težko oceni j iv. Mislim, da se sedaj še ne zavedamo, kaj to sploh pomeni -liga deseterice. To je vsekakor zgodovinski trenutek za koroški nogomet.” UM »SMO s® s» Na odločilni tekmi za uvrstitev v ligo deseterice med Železničarjem Oskarjem in Novo opremo Korotanom Suvelom v Ljubljani so znova zablesteli številni koroški navijači. Med njimi je bila tudi skupinica Kluba koroških študentov v ljubljani, ki se je po zmagi “plavili” takole veselila v Študentskem naselju v Rožni dolini. (TR) Intervju INTERVJU S PROFESORICO MARJETO BORSTNER. RAVNATELJICO GIMNAZIJE RAVNE BOGATA ZGODBOVINA GIMNAZIJE RAVNE "Največ energije in upov smo vložili v zbornik, ki ima naslov Zgodbovina gimnazije. Gre za knji- go zgodb, ki so jo pisali bivši maturantje, knjiga, ki na v svojih zapisih predstavlja gimnazijo skozi različna obdobja, od brigadirskih izkušenj do svežih izkušenj gimnazijcev-usmerjencev." Gimnazija Ravne. Letos pol stoletja obstoja, po mnogih letih spet matura. V teh desetletjih kar 47 generacij gimnazijcev in več kot 4500 maturantov. Šola, ki je Korošcem odkrivala svet in rodila Korošce, ki so svetu odkrivali Koroško. Danes šola z 28 oddelki in več kot 800 dijaki, za katere skrbi 48 profesorjev. Tokratni Prepihov intervju s profesorico in ravnateljico ravenske gimnazije Marjeto Borstner je namenjen koncu šolskega leta, maturi in pripravam na jesensko praznovanje okroglega jubileja. “Letošnje leto je bilo podobno preteklim šolskim letom, vendar je bilo v četrtem letniku vse bolj podrejeno maturi. Zaradi mature, ki se začenja 16. junija in traja do konca meseca, smo za četrte letnike delno spremenili organizacijo pouka, preko leta pa smo poskušali nabaviti čim več učil, literature in pripomočkov, ki lahko pomagajo maturantom k boljšemu znanju in uspešnejšemu začetku na fakultetah. Poleg te mature, ki je bila vezana na tretje in četrte letnike, je bilo v ospredju tudi iskanje tistega dela gimnazijskega programa, ki naj bi počasi prerasel v posebnost naše gimnazije. V prvih in drugih letnikih smo poskušali oblikovati pred-memike, ki bi čim bolj ustrezali potrebam in interesom dijakov. Gimnazijski program še vedno jemljemo kot izziv v tem smislu, da mu na šoli dodatno, to je skozi posamezne predmete, dodamo še nekatere posebnosti. Na eni strani se usmerjamo v naravoslovje, to v področje fizike, kemije, biologije in računalništva. Mimogrede: naša gimnazija je v tem letu dobila osrednje slovensko mesto v skrbi za razvijanje pouka fizike s pomočjo računalništva, nosilec projekta pa je mag. Peter Sekolonik. Sproščenost na nastopu gimnazijcev je nagrada za vloženo delo niziran tako, da so priprave lahko potekale v okviru pouka. Pri matematiki in obeh tujih jezikih so bile priprave enotne, to je v okvim oddelka, vendar smo vsem dijakom pri vseh treh predmetih omogočili dodatne ure pouka. Za izbirne predmet, to je za četrto in peto izpitno enoto, pa smo oblikovali priprave za maturo po skupinah. Na šoli smo imeli 19 skupin s področja naravoslovja, družboslovja, v manjšem delu pa so dijaki v okviru posebnih priprav obiskovali pouk tujih jezikov, matematike in slovenščine. Preverjanje na maturi bo potekalo pisno, ustno pa bodo zagovarjali slovenščino, tuj jezik in matematiko. Na drugi strani je tu jezikovni del, kjer zanimanje za jezike nenehno narašča in dijakom nudimo možnost, da se poleg predpisanega števila tujih jezikov učijo še tretji tuji jezik. Še vedno ostaja želja pouk latinščine, seveda kot fakultativni predmet. In končno, tu je še trsti del gimnazijskega programa, ki išče ravnotežje med naravoslovnim in jezikovnim delom, to je splošni del. Večina dijakov se za študij namreč odloča proti koncu gimnazije." Kako so potekale priprave na maturo oziroma koliko dijakov čaka te dni maturitetni preizkus? “Od 206 dijakov četrtih letnikov bodo maturo opravljali 204 dijaki. Predmetnik je bil orga- *o Matura, ki je letos novost, je tudi za profesorski kader pomenila dodano obremenitev. “Seveda, za profesorje je to pomenilo bistven poseg v dosedanje delo. Glede na zahteve, ki jih postavljajo maturitetni katalogi, so bile potrebne temeljite priprave. Te so potekale kar dve leti, gre za razne seminarje in stalno dodatno usposabljanje. Precej naših učiteljev se je pri maturi odločilo tudi za zunaje ocenjevalce, ki bodo vključeni v skupno popravljanje maturitetnih nalog in tudi ti sodelavci so se za svojo delo morali usposabljati.” Intervju največje, dovolili odsotnost. Ko pa bodo na šoli, bomo s prilagojenim delom skupno skušali nadoknaditi zamujeno. Okrepili bomo pouk športne vzogje, tako da bo del treningov tudi že na šoli z našimi športnimi učitelji. Seveda pa računamo tudi na sodelovanje s trenerji, klubi.. Prilagodili bomo tudi sistem preverjanja, tako da bodo ti dijaki sami povedali, kdaj bodo pripravljeni.” Vseh oddelkov pa še nimate zxtsedneih... ki so jo pisali bivši maturantje, knjiga, ki naj v svojih zapisih predstavlja gimnazijo skozi različna obdobja, od brigadirskih izkušenj do svežih izkušenj gimnazijcev-usmerjencev. Hkrati pa so to zgodbe, ki kažejo zelo različne živi jenske poti. Na eni strani se predstavljajo ljudje, ki so bili pripravljeni pisati, na drugi strani pa zanimivi ljudje, ki so kaj dosegli. Obseg zbornika bo okoli 250 strani z vrsto slikovnega gradiva. Naj dodam, da bodo posebno mesto imele še neobjavljene pesmi Hermana Vogla. Do septembra bomo imeli še nekaj kulturnih prireditev, povabili bomo bivše gimnazijce, ki se ukvarjajo z glasbo, profesor Miran Kodrin je pripravil izbor poezije iz glasila Vresje, snujemo razstavo umetniških del naših maturantov v likovnem salonu, razstavo publikacij v študijski knjižnici, na šoli smo že povabili nekaj bivših maturantov in tako dalje.” •o Vi ste četrta ravnateljica v petdesetletni zgodovini gimnazije. To je za ravnatelja gotovo velik izziv in obveznost. Kakšne so vaše vizije nadaljnega razvoja te gimnazi je, seveda v smislu, ki jo poleg zakonskih možnosti lahko snuje in daje posameznik, ravnatelj? Ali je lahko lanskoletna poskusna matura kakšna osnova za napovedovanje rezultatov letošnje mature? “Ne, poskusna matura je bila predvsem dobra šola za učitelje, za samo organizacijo in pripravo tega projekta. Letošnja matura, ki zajema celotno generacijo, pa bo v pravem pomenu izmerila to znanje. Glede na predmaturiteme preizkuse, kolikor je z njimi pač mogoče preveriti znanje, se lahko naša šola primerja z drugimi gimnazijami v Sloveniji.” Matura pa je vendarle okrepila materialno stanje na šoli, saj ste prav zaradi nje od države dobili vrsto učil, pripomočkov. “Drži. Mislim, da je to zelo dobra poteza ministrstva za šolstvo in šport, ki je poskrbelo za opremljanje šol. Letos, delno pa tudi v preteklih letih, smo dobili precej literature za tri temeljne maturitetne predmete. Tu so razna izbrana dela, priročniki, nekaj pa tudi opreme za eksperimentalno laboratorijsko delo za področje kemije, biologije in fizike, učila, za učenje tujih jezikov smo dobili avdio naprave. Mislim pa, da bo na šolo nekaj teh pripomočkov še prispelo. Letos smo uredili tudi novo knjižnico, ki je doslej na šoli sicer bila, vendar v neustreznih prostorih. Sedaj je to zbrano na enem mestu in dijaki ter profesorji bodo imeli prost pristop do te literature.” In kakšna je podoba letošnjega vpisa? Letos smo razpisali sedem oddelkov gimnazijskega programa, novost pa je oddelek športne gimnazije. Za športno gimnazijo je normativ 20 kandidatov, dobili pa smo 22 prijav in mislim, da bomo vse kandidate sprejeli. Športni oddelek smo na šoli določili na osnovi izkušenj v preteklih letih, saj smo velikokrat imeli vrhunske športnike, ki jim normalni šolski ritem ne ustreza. Pridružili smo se tistim slovenskim gimnazijam - tu prednjači gimnazija Šiška v Ljubljani, ti oddleki pa so še na drugi gimnaziji v Mariboru, Celju, letos na Ravnah in v Kranju, ki namenjajo pozornost tovrstnemu izobraževanju športnikov. Poleg običajnega šolskega programa imajo ti oddelki še športni program. Prijavili so se kandidati od Mislinje do Čme in to najrazličnejši športniki, od smučarjev, kolektivnih športov do plezalcev. Dijaki bodo imeli gimnazijski program, ki pa ga bomo poskušal uresničevati tako, da jim bomo v obdobjih, ko bo njihovo športno udejstovanje “Za sedem oddelkov je bilo razpisanih 210 mest, tačas pa je 199 kandidatov. Pričakujemo še kakšno prijavo ali kakšnega ponavljalca, zato bodo vsi razpisani oddelki tudi napolnjeni. Ta podatek je tudi za nas presenetil, saj smo pričakovali večje zanimanje. Eden od razlogov za manjši vpis je manjša generacija, saj je bilo letos manj kot tisoč osmošolcev. Vse pa kaže, da so se otroci in starši precej odločali za strokovne šole, ki so na Koroškem dobro zasedene. Zanimivo je, da imamo iz radeljskega konca letos več kandidatov kot prejšnja leta, Mislinjčani pa se razdelijo na Velenje in Ravne. Za slovenjgraški in mislinjski del smo uspeli organizrati poseben avtobus, ki dijake pripelje in odpelje. To bomo v prihodnjem letu organizirali še za radeljski del, pa tudi za relacijo do Čme. Na ta način dijakom prihranimo nekaj časa in jim naredimo vožnjo bolj prijemo.” V letošnjem letu praznuje gimnazija okrogel jubilej, pol stoletja Gimnazije Ravne. Kdaj bo osrednja prireditev in kaj ste v tem jubilejnem letu že delali? “Osrednja prireditev bo zadnjo soboto v septembru. Praznovanje smo tako zasnovali, da se jubileja spominjamo vse šolsko leto z najrazličnejšimi aktivnostmi. Največ energije in upov smo vložili v zbornik, ki ima naslov Zgodbovina gimnazije. Gre za knjigo zgodb, “Gimnazija Ravne je v svojih letih vsekakor nosila tudi pečat ravnateljev, ki so jo vodili: od pokojnega dr. Franca Sušnika kot njenega prvega ravnatelja, ki daje šoli pečat vse do dandanes, do izjemno uspešnega Toneta Golčerja, ki je znal ustvariti sodobno šolo in gospe Eme Kožar, ki je krmarila v času usmerjenega izobraževanja, ki je bil za gimnazijo najmanj ugoden. Osnovno poslanstvo ostaja enako tudi danes, to je kvalitetna splošna izobrazba, ki mora poseči v intelektualne vrhove. Njena uspešnost se bo merila predvsem v tem, koliko bomo uspeli dijake pripraviti za akademski študij. Glede na vlogo znanja in izobrazbe vidim danes svoje mesto v tem, da skušam zagotoviti dobre pogoje za delo, to je materialno opremljenost šole, na drugi strani pa menim, da je največ odvisno od profesorskega zbora: koliko bomo imeli predanih in takšnih profesorjev, ki bodo delo z mladimi zapisali kot svoj strokovni in osebni izziv. Avtonomija profesorja na gimnaziji je tako velika, da lahko s svojim delom dajejo šoli svoj pečat. Zato želim in si prizadevam, da na šoli ohranjamo dober profesorski kader, da se jim omogočijo najrazličnejše oblike izobraževanja in osebnega razvoja. Smo šola s tradicijo, zadržati pa moramo svoje posebnosti, zaradi katerih smo prepoznavni v slovenskem prostoru.”□ Miro Petek Naša anketa UH, POČITNICE SO TU ! Ne glede na ocene in spričevala si tudi šolarji morajo privoščiti oddih. Četudi je vse manj družin, ki si lahko privoščijo letovanje ob morju ali v turističnih krajih na celini, naj bodo počitnice vseeno prijetne in sproščene, z izleti, kopanjem, taborjenjem itd. In kako si jih bodo privoščili naši šolarji? 0 tem smo povprašali učence Osnovne šole Rada Iršiča v Mislinji. TINA PRAUHART: “Po celem letu Šolskega pouka se tudi nam učencem še kako priležejo počitnice. Zdaj so tu in jaz jih bom nekaj časa preživela na morju. Seveda ne bom pozabila na učenje, da se bom tako pripravljala že na naslednjo šolsko leto. Da si lahko odličen v šoli, se je treba pač učiti". MILOŠ SUŠEČ: “Komaj čakam, da bodo počitnice. Na morje ne bom šel, šel pa bom za nekaj dni k babici. Doma bom tudi veliko delal. Na Brdah, kjer sem doma, bomo med počitnicami gradili športno igrišče. Šel pa bom tudi na kopanje v Velenje ali pa v Šoštanj. Želim si le, da bi imel kar največ od počitnic.” ZALA TOVŠAK: “Moje letošnje počitnice bodo kar bolj doma, morja ne bom videla. Med počitnicami bom veliko brala, ker zelo rada berem, gledala bom tudi televizijo. Zaužila bom veliko planinskega zraka, saj bom šla tudi v planine, med drugim na Pohorje in Uršljo goro. Samo lepega vremena si želim.” BORIS GAVEZ: “S prijatelji zelo rad kolesarim in med letošnjimi počitnicami bom več ali manj na kolesu. Da bi si počitnice privoščil na morju, pa zaradi pomanjkanja denarja ni mogoče. Tudi tako so počitnice lahko lepe in zanimive. Saj je tudi na kolesu lepo, če vsak dan prevoziš par JOŽE-SILVA KREUH s\šče “Ut. ttJLVAjS BREG I 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 Tina Prauhart, Miloš Sušeč, Zala Tovšak Boris Gavez, Brigita Tretjak, Jan Drobnič kilometrov. Želim si lepega vremena.” BRIGITA TRETJAK: “Doma imamo kmetijo in bo treba, kot vsako leto, pridno pomagati. Ravno med počitnicami je na kmetih veliko dela. Če pa bom le imela čas, bom s prijatelji odšla na krajše izlete, saj je tudi v naravi lepo, ko spoznavaš lepote naših krajev”. JAN DROBNIČ: “Vse kaže, da za letošnje počimice ne bom šel na morje, bo pa zato doma prijetnejše. Med počitnicami bom veliko igral igrice, gledal bom televizijo. Nadvse prijemo pa bo, ko bom tudi jaz s prijatelji veliko kolesaril. Želim si, da bi bile počitnice dolge, lepe in vesele.□ F.Jurač TIO Tekstilna Industrija (hiški vrh TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279 Trgovina TARA na Mariborski cesti v Dravogradu vas vabi k nakupu izdelkov iz bogatega programa Tekstilne industrije Otiški Vrh: - Oblačila za noč in jutro - pižame in halje iz satena ter bomabaža, pgjaci za otroke izjerseya - ženske in otroške hlačne nogavice - kojtalni plašči iz mehkega frotirja za vso družino - velika izbira brisač, za dom, savno in plažo. Toplina dneva * Izbor noči * Občutek sanj iiraiitpami ms«) m Društvi za boj proti sladkorni bolezni Ravne na Koroškem in Slovenj Grade« ter Splošna bolnišnica Slovenj Grade« so pripravili v Slovenj Gradcu posvet o problematiki zdravstvenega in socialnega varstva sladkornih bolnikov. Posveta so se med drugimi udeležili: dr. Topler, podpredsenik DZ Slovenije, nekateri župani koroških občin, zastopniki zdravstvenih ustanov koroške krajine, predstavniki društev sladkornih bolnikov, zdravniki diabetologi, predstavniki zavoda za zaposlovanje in drugi. Namen koroškega posveta je bil, kakor sta uvodoma ugotovila Zofija Tisnikar, predsednica pripravljalnega odbora posveta, in Bojan Proje, predsednik ravenskega društva sladkornih bolnikov, v prvi vrsti evidentirati vprašanja, ki zadevajo bolnike s sladkorno boleznijo, zdravstvene zavode, ki organizirajo odkrivanje in zdravljanje, in ustanove, organe in posameznike, ki lahko kaj storijo, da bi odpravili ovire in tako izboljšali zdravljenje in rehabilitacijo diabetikov. V koroški krajini je blizu 3 000 sladkornih bolnikov, v društvih na Ravnah in Slovenj Gradcu je včlanjenih le slaba tretjina. Najtežjih bolnikov je približno 4%. Diabetologi zadnje čase ugotavljajo, da predvsem komplikacije terjajo visoko ceno zdravljenja in da bo potrebno storiti več za preprečevanje bolezni. Toda vse manj je sredstev za izvajanje sodobne strokovne doktrine; zato se veča število invalidov (slepota, amputacije nog, odpovedi ledvic, živčnost), sta poudarili zdravnici dr. Metka Epšek in dr. Marijana Predikaka, ki sta v slovenjgraški bolnišnici odgovorni za spremljanje in zdravljenje diabetesa. Pred časom so bili ustanovljeni diabetični dispanzerji, delo je bilo solidno organizirano. A danes: diabetičnih dispanzerjev ni več (odpravljena sta dispanzerja na Ravnah in v Radljah), kar pomeni slabšo tovrstno zdravstveno oskrbo ali drugače -več ljudi na dializi, več ljudi brez nog, več slepote in drugih komplikacij. Zakon zagotavlja odkrivanje in zdravljenje v okviru obveznega zavarovanja, vseh zdravstvenih storitev pa plačniki ne priznavajo. Bolnišnica v Slovenj Gradcu je organizirala specialistično ambulanto za diabetike v okviru internega oddelka. A financiranje te ambulante ni urejeno. Problemi se zaostrujejo; zato je potrebno ukrepati takoj in premišljeno! Štefan Temlin, predsednik Sveta humanitarnih organizacij bolnikov Slovenije, je opozoril, da je potrebno storiti več za seznanjanje republiških organov s problematiko odkrivanja in zdravljenja diabetikov, da bi se tudi odnos le-teh začel hitreje spreminjati in da bi zastavili naloge, ki bi odločno prispevale k zmanjšanju negativnih posledic bolezni. Organizirani program izobraževanja naj bi vse bolj utrjeval zavest, kako vsak dan skrbeti za zdravje, kako vsak dan preprečevati bolezni. Ustanovitev fundacije za financiranje humanitarnih organizacij v Sloveniji pa bi pomenila prvi konkretnejši korak k temu cilju. Dr. Vladimir Topler, podpredsednik DZ Slovenije, je menil, da je veliko število diabetikov velik problem: nosilci zdravstvenih storitev se bomo morali angažirati, da bomo uveljavljali sodobno zdravstveno doktrino zdravljenja, kajti zagotovljene pravice je treba spoštovati, doseženi standard tudi, dajati moramo prednost preventivi in ministrstvo za zdravstvo mora na temelju strokovnih podlag postati in ostati odgovorno za zdravljenje, ne pa bolj ali manj bogate občine, kajti vsi diabetiki morajo imeti enake možnosti po vsej Sloveniji. Primarij dr. Drago Plešivčnik, ravnatelj Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, je ugotovil, da so bolnišnice državne, da so zato diabetični dispanzer spremenili v specialistično ambulanto, da zakonsko stvari niso urejene, kakor tudi ne finančno: vsi, ki jih ta problematika na katerikoli ravni zadeva, morajo delovati hitro, učinkovito in preudarno. Poleg že omenjenih stališč, ki jih je posvet soglasno podprl, je sprejel še nekatere predloge, katerih uresničitev naj bi sprožila in pospešila premik k novim odnosom med diabetiki, zdravniki in družbo, torej vsemi, ki so tako ali drugače odgovorni za zdravje. Predstavil jih je Ivan Pavlič, predsednik slovenjgraškega diabetičnega društva. Naj navedemo najpomembnejše: - diabetična zcfravila in živila oprostiti davkov, - najtežjim bolnikom zagotoviti beneficirano delovno dobo in omogočiti cenejše zdravljenje v zdraviliščih, - socialno ogroženim, dijakomi in študentom diabetikom subvencionirati nakup diabetične hrane; - razširiti društveno skrb in vsestransko pomoč osamljenim bolnikom, - pomagati bolnikom, ki iščejo zaposlitev, - ne ukinjati dispanzerjev za diabetike, - v odkrivanju in zdravljenju sladkorne bolezni mora imeti pri odločitvah prednost sodobna zdravstvena doktrina, - zakonsko urediti zastavljene naloge in cilje v korist zdravja ljudi. Kompleksna rešitev teh vprašanj bo olajšala položaj sladkornih bolnikov, poudarila preventivo in afirmirala strokovne postopke ter olajšala bolnikom življenje in poklicno delo. Za uresničitev pa je nedvomno dolžan prispevati svoj delež vsakdo, ki lahko kaj stori za spreminjanje in izboljšanje stanja kjerkoli in kakorkoli, in sprejeti za to ustrezno odgovornost. S predlogi in stališči bodo seznanili vse strokovne, zdravstvene in upravne ustanove in organe na državni ravni.Q T.T. OE Ravne na Koroškem ; ***** NADSTNDARDA Udobje in posebne ugodnosti med boleznijo NALOŽBA ZA ZDRAVJE Zavarovanje za NADSTANDARD A zavaruje: 1. bivanje v eno ali dvoposteljni bolnišnični ali zdraviliški sobi s televizijskim sprejemnikom in telefonom, 2. dodatno nemedicinsko nego, postrežbo in prehrano v času zdravljenja v bolnišnici ali zdravilišču, 3. v sobi lahko z vami biva tudi eden vaših najbližjih, 4. uveljavljanje storitev, ki izhajajo iz obveznega zavarovanja v času, ki ni v obveznem zavarovanju (ob delavnikih od 20. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih), 5. zahtevnejše pripomočke ali pripomočke, izdelane iz kvalitetnejših materialov, razen zobozdravstvenih pripomočkov, 6. tehnično zahtevnejše zobnoprotetične nadomestke iz boljših materialov in fiksne ortodontske aparate ali materiale (ni vključena izdelava zobnoprotetičnih nadomestkov iz zlata), ki vam v obveznem zdravstvenem zavarovanju ne pripadajo, 7. zdravila z negativne liste, ki so vam predpisana na recept. Zavarovalna doba traja 3 leta, čakalna doba pa 3 mesece. Zavarovancem bo ZZZS izplačal zavarovalnino glede na osnovo, pri čemer plača zavarovanec 20 odstotkov soudeležbe. Premijo lahko plačate v celoti (v tem primem priznamo 10% popusta), lahko pa se odločite za mesečni ali tromesečni način plačila, pri čemer vam pošljemo položnice na dom. Ob sklenitvi zavarovanja dobite izkaznico, s katero uveljavljate zavarovanje. DODATNA ZAVAROVANJA BOMO PREDSTAVILI TUDI NA SEJMU PREZENTA ’95, KI BO POTEKAL V SLOVENJ GRADCU OD 21.05. ’95 - DO 25.05. ’95 VABIMO VSE, KI JIH ZANIMA NALOŽBA V ZDRAVJE, DA NAS OBIŠČEJO NA RAZSTAVNEM PROSTORU ŠT. 11, V DVORANI A. H®^ treba na zimo, pa bomo videli, kdo ima prav... TEK ZNffNIH KOROŠCEV Slovenj Gradec, 3.6.1995 Dr. Vladimir Topler, podpredsednik DZ, se je dobro držal. Tudi župan Dravograda Rado Krpač ni veliko zaostajal. Danilo Vute, direktor Koroškega radia, je zakorakal v cilj skupaj z županom Komljancem. Že ve, zakaj... DISCIPLINA Kolegi svetniki v svetu občine Ravne-Prevalje so bili vidno presenečeni, ko je na predzadnji seji sveta gospod svetnik Luka Kotnik ostal do konca. Kot vedno, se mu je mudilo tudi tokrat, a se je po krajši odsotnosti vrnil v dvorano. Šele po koncu seje se je kolegom posvetilo, v katerem grmu tiči zajec. Luka je namreč pojamral županu: “Nekdo nam mora odkleniti vrata!” Nekoliko manj je Luka presenetil na zadnji svetniški seji, ko je že drugič zaporedoma ostal do konca. Zadnja točka seje se je namreč glasila: Določitev sejnine občinskim svetnikov. Tega pa ne kaže zamuditi, mar ne... W WgTJWISQQ zmagoviti zadetek in jo lepo namestil v klubsko vetrino. "Tu bo za večne čase" je dejal, "to je zlata kopačka.” Ali slavni nogometni čevelj še krasi vetrine kluba, nam seveda ni znano. — Potovanja ISLANDIJA LUNA SEVERNEGA MORJA Isla ndijo bi na seznamu držav, ki jih želim obiskati, bržkone uvrstil n zadnje mesto. Ker pa je bilo prejšnji mese« na tem otoku v Severnem morju svetovno prvenstvo rokometašev, je dežela ledu in lave že videna zadeva. In zakaj bi bila dežela Islandcev v takšni nemilosti? Zaradi oddaljenosti, še bolj pa zaradi hladnega podnebja, zares «udnega površja in draginje. Toda .že iz gole radovednosti je treba obiskati tudi to deželo, saj resni- SGP KOGRAD DRAVOGRAD rnllGEM ^ 0602 85 640 DRUGI GRADBENI MATERIAU UKRIVUAMO IN POLAGAMO BETONSKO ŽELQ0 IN MREŽE V GRADBENI OPERATIVI IZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER ADAPTACIJE §g (PBUPOBoSišMia® a 11/95-25 partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei : 0602 45 131 fax: 0602 41 631 PAR ITALIJA - PAR MOSKVA - PAR MINSK I 'KjMaiica, Otti/k (PtA, 25 U5 o l C3 a o T3 S OC o 1 c a o a o w T3 O a rt 72 rt 3 to O >u ?S2 §) o o >u o o 3 a s — 3 o £ X! c 3 C d' ^ 'c S W _ o ° hi ^ ci. (L) > ^ ^ -■ ^ 2 > c a ^ •S C/D >\J V > >cr ^ .> g § . > a ■—< L_, C CG OC —. a S C/D r-2 ^ CL 30 :=3 ^ ._ w 32 2 > T3 "rt u. O a o 72 V T3 > O X rt > OJ >72 d) >8 a 72 33 a a H 3 72 c G 72 O 02 3 T3 0 33 0 CX . rt 'rt C O ■q 3 a>u a -a G 3 >72 3 3 ~ G •ia >72 rt C rt -d o CX X2 > X 7G o > jy 3 a ci >N 3 > 3 _3^ O 33 T3 i3 e o C G •»■H V-< a v “t O 3 72 g T ^ ^ a -g s 0 Ì3 33 0 ^ a ._r O >72 72 b w O >3 G >72 03 03 N 02 3 C w ■*—< "g 72 e >72 3 33 03 G « T) 03 > -3, 3“ -G "a 32 e .a. g>u —' 3 T) G g a 03 33 G W N S O > 03 e « "a 02 e 33 3 >N 3 T3 3 Xì 2 _x 'G 03 U e .3. C >72 rt C OS X .sa -a 3 3 72 o a M 3 •# ¥ e ^ n X O >C/D oo z: in Uh ^ p ^ J2 V p £ V a g| ex C' 2) 4__l 03 33 N N 5 x g 33 3 03 •*-' o o a .sa o X a ^ X 3 a — o > 72 C o o-, 3 n > a a 3 33 00 V 00 O _ N GÒ qj C3 •>—- N ^ X 03 C C 03 03 X 3 o J2 ^ S 72 <33 3 T3 3 > o a OS —I X x 3 33 —, 3 03 C G H 3 3 > O X o OS c S ^ >u Ì S .sa 3 ^ 03 s .sa e o u X G 3 > s a >(~> 03 o 3 72 o ^ 45 ^ T5 >c^) vd Uh ^ 03 O C^) > s G 03 3<3 .73 o 3 N P 3>3 3 > P > 3 ■« t-H 03 CO ° šS' —I >72 ex a O >u l-< >72 > OS 3 02 "0 a V >CA) O a; o ^ ' p n s ¥ « .a s ^ g: .sa > c^> V CŽD a 3 'C > X •— ^ 2 3 iŽ2 33 ^ 3^3 a .a e .a.« as a a 5 a > .w c 2 u a ex cj C3 yj M JZ o 2 >xT " C/D p, 8 a a 03 X p _o *3 > >N P 3*S 3 > d s N '3T 3 i X ^ « C > O (LI ex •— 33 '5 03 ,2P o >N co a > p x 03 >N « d) O > a x> _ ^ 3 r. 4—i X o 03 X X P >N 3 > 3 Uh .sa X o X o a 3 2 03 a o Uh 03 G 3 a >u 72 > 3 ^ X N ! a, 3 e 3 >N C 3 "a o x x 3*' O ’è X .sa 03 X g- P e Q x .a o X _3 3 ^ 2 3 e xi X 3 os —^3 X ^ 3 o .sa g x x .a •a > 3 >N X N > o ^ e OS <_< ^ 0 .sa ^ X 13 :=X > 2 rt X os O ■X X •x O s a OS N 3 < ^ O 72 P X o X 03 "3 >N 3 Q e 3 > o X "g X o 3 >N X o X OS N 3 >N 3 X X X 72 C 3 > _0 ”72 X 3 72 > 03 C 3 > O 72 3 X 3 3 ^ a 5. g >^ > CX X 72 ._ -0 o ^ .sa e o ^ .a 72 V.V4 .^H • -H *_» >N c^> • -H ■—• Uh g Cl CX OS N .0^ a -g P X. o 3 >72 O X X 2 o x C X ■X 03 a N ¥ 'Š 03 *- N 'rt 72 O 03 N _3 a o X o .72 e 3 X 72 e 3 >N X 03 a o ex G >3 03 G X 03 72 > G O 72 _3 3 o X X e d> ° p =r n o a -3 C xj O e 3 'rt X _3 oi X P X 72 O X o X 3 3 o X 3 72 > o X _o !E) >3 3 ^ x .sa ■3 % S o o H S rrt H 8 .a X 3 X O a > .§ 'g >72 .5^ o X X o3 G > N ^ >2 2 x ■° x .si 03 03 ^ X > O a ¥ ^ a p x o C-j • »—I .sa OS X di x "a 'c -a O 3 > X X 1/3 3 oS ‘O ^ 8^ .sa e >N O O X a 2 o x o 72 X 3 o a 3 X 03 72 > 72 O X •y—< 2 v u T) J3 P O u x: v :zl, ~ a > S •IL § >N N 2 e a jj HJ TD a a; u OD Č 03 G £ ^ o 8 a a a -s 3 G X 2 '2 3 3 2 a a o e >G o o C/D O C^) •»—I • ^H "o X X >72 X >N 3 3 g 2 -sa *3 O X O «) G ^ 3 "§ G G O u 72 >u X .-. 3 a X g - X 'C a e *- 03 3 X ««He _ x 5P o 3 o 72 Ih N a •- X 3 X x '5 3 8 2 c 03 X O e o > S 3 § g 8 X X — o ex o -a x e X 13 x C >72 3 8 i > •a I Q tj X 3 OS- a X o X >72 p H 3 >72 3 li X a 8 2 2 x -1 .Uh ■*“' >oo Oh >8 o C4> d) e 03 hJ 'O PJ •r~' ri ^ . ^ 3 .0^ •—J -r" sa ž w .a s. co 3 ^ « X p O e 2 I> 3 X <3 >N ^ ' ‘ HH ^ .sa .a a •e 2 CX 72 .X 03 a 3 3 X 03 G e o X Uh P H > 03 HJ o c^) x >8 •s 3 M 03 3 C 3 p" 72 3 o «>• x .sa 03 03 sa z; u o ^ e 1 > a .a 03 .2 K g 2 a o .2 H a*'3 0 ra os O e. > X^ ^ 03 > X X 3 OG G G 13 3 >n sa > ex X 2 >co o X O sa £ •Š G Ih 3 X o rt ' 03 X O ^ C/D d) • '—- |> •>—> G G >N x X 2 ^ £ 3 N 4—< TO 03 ^ ^ rH O ^ a • ex x X -G O o a © r C) I X < 3 >3 o a o x 2 o a p o X 13 Ih o £ ai > 03 >3 o co Ò "3 a 72 p o x 3 e o a .2 > 2 ex o a o ì— ó3" Ih X •rt G X o ex ^ x e 03 3 >U X 03 >72 Ih 3 > G 4—* x 2 03 >CO ^ rrt a G G O 72 a 3 x _3 oc o a 03 G 3 >3 |8 "Ó3 X P 3 72 o 72 3 03 X X o X a .2 G oc 3 g g - x 2 ^ d) o c OD X X X O P cu E-1 di X x a 8 = ^ 03 1° ^ G G P O S CX a> 72 X 3 8 e rt d^ C £ 3 2 x p >2 3 p C H .sa a _0 13 e 2 « ^ G > 03 * ^ ■a e 9* e 2 s H-> ^ 72 N a oi -Š V .-H C/D ■*-* v 'O ^ > -d O 03 ^ >N X) 3 '5 03 N N CA) 03 a - 3 72 O X _3 jy X >72 o 72 > > S 5 9? e N d) Ih oc o a 3 N O Ih OD 3" Ih X 3 72 3 » 1 e .52 3 ai .y >G >2 .& 3 c/D > C^) O a .0^ > p) (-H 03 G G 3 72 o 72 > o X o o X 3 72 o 72 03 a o 2 G 3 72 o X o 72 03 a 8 g 2 o 03 X X OS N O — > 03 X o X 3 a, 03 OC 3 G 3 X o z o 72 3 3 ■»H 3 X 3 72 3 CX >3 03 a o X O X .2 o G 3 72 O .XJ *c 'S. o P o OC 1/3 3 X 1 i X a Ih 03 72 3 >3 z e o X 1- X 03 >72 ---03 N G 3 .sa o C/D d) u e X ^ 2 B oj 3 n ;cr .sa o 03 ^ S. > 3 >N 3 S 3 X 3 Ih 3 OC _r O Ih X o X e e >- 72 3 >72 "g 3 2 x N 3 >3 3" a X 72 3 G a o Ih OC o O 3 ^ 15 .sa^ 4—» « 03 N d> a 8 a o x >N 3 X 3 O «J 03 G 3 3 >72 o a 03 72 03 2 72 o a o X Ih P H 03 e X o 03 PP 'C hS 03 03 >a >u 0 8 >30 E N ^ ; s 3 V a 0 ‘-H ►> >U rt 03 l ¥ sa 3 X o x d) 3 c^ 0 C/) 1 T5 >C/D >N d) .IL 0 HH O o > a « e --- N —1 03 X e ■a > o 'rt Ih O e 72 3 3 03 G •hH 15 N 03 a^i N< rt> o< rt» N g* S 3' 0 5 CfQ rt) i—* p rt) c a O' n< o ’-i D C. a d o < 2 X) 3 -I o. FV cT — a a> c« 3 O O a 5" O 3: H C B: cr g- 3 a o 2 ~ a- 3 — o s - 3 o P ~ P &• . 'rt' J cr ►— • ■_j E cr o 09 ta N ta ”3 O en O a cn ta ^3 E Si TD n v2. 0Q ta cn 3 O 'n' x- 3 c a 3 E D 3 < o 0Q 3 a ta n. "2 E a o o cn Z |i' o 3 o 3 E r>< n < n a E x- n' < n 3 a 3 i-l < cn n o a. g -E ^ El a 3 E O ta icr ^ ta 3. ?r x- 'E o o ^ O P ° 3. X1 5' E n g 3 ■D 3' o n " TD a o ta o. cn X — cn' O ta 00 3 n P a —. ta rt a o t*r o a n 3 X- 3 - I 3 ^ P rt< cr rt -n oq 2. p C/5 g3 o & ^ rt 3 \^r '— 5' O _ *-1 Čl 50 o a to c *-l ^ rt N ^ 3 g ta O. cn < cn TD q 3. E. n’ ^ rt ^3 C/) “ o. N o ° rt E cn g oo JD 3r < n' ° N g o g -O- 3 T3 •< E- “• E <• 3 « n E' E 3 o a d cn< 3 O < Td E H. D. D. ta rt •3. 3. >_ ta 3 ta D C 3 C' ^3 ta' 5 TD rt X* o a rt 3 •-j X- E ta cr N o* c 3< ^ E i— rt cn 00 p rr o" 3 o 3 'g n d 00 rt ta H c a 2 ta 3- O E TD r~» < n< 3 3 O n< 3 C ta D- <' p a- 2’ ta Cl O cr o a c cn O. O 3 H ^ 2 3 X- ^ 2 ^ < I- (/5 h-: 50 • fd N rt' E ta 3 o 50 x- < C rt td d: O 3 ta O* 5’ 2 o 50 P *— rt p: ?r rt _ 0Q CL 50 w < ___» rt < 3 n< ?r -1 •“• 3 cn d. rt 00 X-ta 3 —. TD rt o -, < 3 ta O “ 2. O — O. X3 3 O g S ^ E oo O ^ 3 3 n' n 3L enc 2 rt ta E' 'I S ^ C! n' c TD 3 •e rj rt ^ P CTQ P rt & 3 II C n 3 ' TD ^ -1 rt rt — c o W Td 33. O 50 *-t P P "O p n< 2. rt' E. E 3 o o c O X3 3 a X- O 3T 3: 3^o 8 P- ” S > » r-f rt< r-f rt & g-E' o xr 3- n S “ 2 E O r" 0 x- on E ta __ 3. rt TD C rt 3 TD ta n< < 3 0 v2. CL co dd 3 ta N E 00 00 ta rt N< ta O (/) <1 P >5' 3 c d3 rt E rt 3 ta 3 E cn 3 0 rt' h: o K ^ CO *”* — rt n c^ E ? N • »N> rtD g ° s CO p r p TD 01 —i .__ 31 E o ^ 3* ^ O r>< • p_ E o < N ta E E a E 13' ^ 3 X' n E 3 3 £ X p -s “' a =1 cn < P rt' E sf p N 3 3 ta ? O O < O jn rt' 3 O cn O 3 rt 3 o 00 o o< E E 3 E. 3 ta rt 3 O 3 < rt 3 a ta -1 cn 3 TD n o N rt X- 'rt' H c —1 X* rt TD O rt cn< E o ^ 3. o n td 3 ta rt — cn ta' a 3 E rt N cx sc O E ?r d x* -t rt TD ta p rt’ n E 3 3 TD O *-» O a ST c/> O $■ rt < rt cn 3 TD ?C ta O cr X- ca n 3 cn O cr E 3 E 'P Q ?' o cn O -1 x- rt’ 3 n X" a o cn TD 3 00 E a E ^\3 O 3 ^ n E sx ^ E' E 3 13' ta E ^ E g a -• n n' E < M O “' CL TD XI ta 3 a- d W %- rt' E E ? 3 3. rt cr rt ^ o< ^ rt o cr • d - H a 3 ta E E 3 CO O Milan že spet v tujini. 9. junija bo namreč v Švicarskem Bielu spet 100 km ultra maraton in tam bo dokazoval svoje tekaške spremosti in lastnosti. Mi mu ravno zaradi njegove skromnosti ter zagnanosti še kako privoščimo dobro uvrstitev, takšno pač, da bomo lahko o njej še kaj zapisali.□ Silvo Jaš N/ Sport K®5Š«Q §5>®»Q Piše: Ivo Mlakar DVOJKA LASNIK - MLAKAR ŠESTA Na kegljiščih v Slovenj Gradcu in v Mariboru je bil finalni nastop maških dvojic za državno prveast-vo. Med 24-timi najboljšimi kegljaškimi dvojicami Slovenije sta naslov državnega prvaka že četrtič zapored osvojila tekmovalca Konstruktorja iz Maribora Hary Steržaj in Franc Kirbiš. Imeniten uspeh sta dosegla kegljača Fužinar-ja Jože Lasnik in Ivo Mlakar, ki sta osvojila 6. mesto, druga dvojica iz ravenskega kluba Rajko Podojster-šek in Alojz Strašek, pa je pristala na prav tako zelo solidnem 12. mesni. Državno prvenstvo Slovenije za ženske dvojice je bilo na kegljišču Golovca v Celju. Prvo mesto sta osvojili kegljavki Miroteksa Celja Biserka Petak in Mira Grobelnik, zelo dobro 8. mesto je pripadlo dvojici Korotana Prevalje Majdi Verbole in Ivanki Sabljat slaltše pa sta se uvrstili Slovenjgradčanki Pavla Garb in Darinka Verhovnik, ki sta pristali na 19. mesni. ATLETI KAK RAVNE USPEŠNI V NOVEM MESTU Mednarodni miting v Novem mestu, ki je sočasno štel tudi kot kvalifikacije članov in članic za Atletski pokal Slovenije, je bil letos izjemno kakovostno zastopan. Zbralo se je kar 350 atletov in atletinj iz 11 držav, med njimi so lepe uvrstitve dosegli tudi tekmovalci Koroškega atletskega kluba z Raven. V teku na 400 m je bil 3. Luka Leitinger, 4. Marko Kobovc in 6. Uroš Verhovnik. V teku na 1500 m je prav tako odlično tekel Janez Štern in v konkurenci atletov iz Kenije, Maroka, Nigerije, Hrvaške in Slovenije osvojil 5. mesto. Pri članicah je bila Mojca Leitinger šesta v teku na 1500 m. ZMfSGff KEGLJAČEV FUŽI MARJA V ŠOŠTANJU Ob 30 - letnici kegljaškega kluba v Šoštanju so tamkajšnji športni delavci uspešno izpeljali tudi tradicionalni memorialni turnir v borbenih igrah v spomin na Roberta Zakeljška - Zakija, dolgoletnega člana tega kluba. Prvo mesto so z veliko prednostjo osvojili ravenski kegljači, drugi so bili gostitelji turnirja Šoštanjčani, tretji pa kegljači Ljubnega ob Savinji. MED KADETI ČEPELNIK IN FRASOVA Na letošnjem Sprinterskem (5o m) državnem prvenstvu v plavanju v Kamniku sta Fužinarjeva tekmovalca Matjaž Čepelnik In Špela Fras osvojila po eno prvo in eno dmgo mesto v kategoriji kadetov in kadetinj. Čepelnik je nastopil tudi v velikem finalu med člani in v prsnem slogu osvojil absolutno 4. mesto. Med deklicami se je izkazala tudi Tanja Kumprej, ki si je priplavala eno prvo in eno tretje mesto. Druga skupina mladih plavalcev in plavalk Fužinarja je Iste dni, 27. in 28. maja, nastopila na mitingu v Nagykanizsi na Madžarskem. Med letniki 1982 in mlajšimi sta se v hrbtnem slogu uvrstila Jernej Gigeri ret 2. in Adam Pečnik na 4. mesto. Štafeta fantov Fužinarja v postavi Gigeri, Pečnik, Guzej in Praznik je bila tretja v disciplini 100 m mešano in četrta na 100 m prosto. ŠTERN NEPREMAGLIJV MED SREDNJE-PROGAŠI Atleti KAK Ravne so nastopili na tradicionalnem mitingu v Grazu v Avstriji, kjer se je v močni mednaro dni konkurenci izkazal predvsem Janez Štern z zmago med člani v teku na 1500 m. Veronika Zupanc je bila druga v teku na 3000 m, Luka Leitinger pa četrti na 400 m. Ob koncu preteklega meseca so atleti in atletinje ravenskega kluba nastopili na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije v Celju. V konkurenci članov in članic so varovanci trenerja Zdravka Kotnika dosegli nekaj imenitnih uvrstitev. Predvsem velja to za disciplino 800 m, ki je bila domena tekmovalcev ravenskega kluba, saj se je v deseterico uvrstilo kar šest atletov KAK Ravne. Prepričljivo je zmagal Janez Štern z letošnjim najboljšim rezultatom v Sloveniji -1:52,59. Drugi je bil Uroš Verhovnik, tretji Luka Leitinger, peti Gorazd Podržavnik, šesti Marko Kobovc in sedmi Rol li Brezovnik. V teku na 200 m je bil pri fantih Andrej Kos šesti, pri dekletih pa Lucija Šegel osma in pionirka Mojca Vavče deveta. V teku na 800 m pri članicah je Mojca Leitinger osvojila 4. mesto in pri tem izboljšala svoj osebni rekord, še pionirka Metod;» Videtič pa se je uvrstila na 8. mesto. In še tek članic na 3000 m - tretja je bila Veronika Zupanc. INVALIDI ZA DRŽAVNE NASLOVE Na Ravnah je v organizaciji Invalidskega športnega društva Samorastnik potekalo državno prvenstvo invalidov v kegljanju. Med okoli loo tekmovalci in tekmovalkami tokrat Korošci nismo bili deležni kakšnega naslova državnega prvaka, ša najbolje se je uvrstil član IŠD Samorastnika Albin Kapel, ki je bil drugi v kategoriji splošne poškodte (E5), četrti pa je bil Franc Medvoz. V kategoriji splošnih poškodb (E4) je bil Peter Ozmec tretji. Omeniti velja tudi nastop paraplegikov, kjer se je v skupini veteranov Mežičan Roman Jurhar uvrstil na 3- mesto. Največ prvih mest so na letošnjem državnem prvenstvu osvojili invalidi iz Maribora, Murske Sobote, Kopra, Škofje Loke, Slovenske Bistrice, Kranja in Ljubljane. OSMIČ NOGOMETAŠI POLENE Po 22. kolih so v občini Ravne -Prevalje končali občinsko ligo v malem nogometu, v kateri je v sezoni 1994/95 nastopalo 12 ekip. Osmič zapored so naslov prvaka osvojili igralci Kluba malega nogometa iz Polene, druga je bila ekipa Diareje iz Prevalj, tretji Haloni Kotlje, četrti Diskont Žagar in peti Bistro Kalibra. Skupno so na različnih igriščih v občini odigrali kar 132 tekem, tekmovanje pa je vodila Športna zveza Ravne. Zmagovalna ekipa KMN'Polene je večino tekem nastopala v sestavu: Alojz Mencinger, Gvido Garbus, Boris in Stane Trdina, Bojan Iršič, Jure Kumer, Marjan Šumnik in Iztok Mlinar. DVA NASLOVA KOROŠKIM ŠOLARJEM V Bohinjski Bistrici je bilo državno prvenstvo za šolarje do 14 let v tradicionalnem karateju. Med okoli 100 tekmovalci iz vse Slovenije, ki so nastopali v disciplini KATA posamezno, so Koroško predstavljali mladi karateisti iz raveaskih šol. V skupini malčkov je bil četrti Miha Rožen. Med mlajšimi šolarji je bil Mitja Topalovič drugi, med starejšimi šolarji pa si je naslov državnega prvaka priboril Milenko Cvijetinovič. Tretji je bil v tej kategoriji Jani Krebs in četrti Lovro Hovnik. V ekipnem delu tekmovanja, torej v disciplini KATA sinhronizirano, so naslov državnega prvaka osvojili Ravenčani Cvijetinovič, Krete in Hovnik.O V Slovenj Gradcu so s pomočjo mestne občine in v organizaciji Športne zveze in atletskega kluba že dvanajstič pripravili metnorialne teke Janka Gregoriča. Nastopilo je okoli 150 tekmovalcev in tekmovalk vseh starosti, osrednjo preizkušnjo, mali maraton na 21,5 km dolgi progi, pa sta med 55 udeleženci dobila Tomaž Robač s Prevalj in Slavica Poznič iz Velenja. Zelo dobre uvrstitve so dosegli tudi tekači in tekačice iz koroške regije. Tako je v kategoriji do 35 let, kjer je zmagal Robač, drugo mesto pripadlo državnemu prvaku v maratonu Milanu Zupancu iz Mislinje, tretji pa je bil Pori iz Prevalj. Med veterani nad 45 let je bil drugi Ravenčan Mirko Krančan, peti Franc Naveršnik iz Dravograda, sedmi Branko Andrejc iz Slovenj Gradca, osmi Jože Ulcej iz Mežice in deveti Maks Sirk iz Raven. Med tekačicami do 35 let je bila druga Slovenjgradčani« Barbara Rigelnik. V kategoiji veterank od 35 do 45 let sta tretji mesti osvojili Milena Kušej in Dragica Andrejc, obe Dolga pot Dravograd. Med veterankami nad 45 let je slavila Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca pred Dragico Gornjec iz Dravograda. V teku mlajših kategorij so med osnovnošolci zmagali: Lidija Tamše iz Šmartnega, Sandi Gaube in Saša Koželj iz Slovenj Gradca ter Zoran Planinšec iz Mislinje. Med mlajšimi mladinci je 1. mesto osvojil Bojan Krznar s Prevalj. V teku znanih Korošcev na 2000 m dolgi progi je bil najhitrejši Bojan Pogorevc, direktor Tovarne ivernih plošča -im Vaš Prepih ALI SE SVETNIKI ZAVEDAJO, O ČEM ODLOČAJO? PREMALO SPOŠTOVAN BISER KOROŠKE Vse do Maribora ni knjižnice, ki bi premogla tolikšno bogastvo ali dosegla tolikšen razvoj kot Osrednja koroška knjižnica dr. Franca Sušnika. Bodo občinski svetniki to dejstvo zanemarili? Ob gimnaziji je Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika druga kulturna dragotina na Ravnah. Leta 1949 (3.3.1949) je Okrajni ljudski odbor Dravograd potrdil odlok o njeni ustanovitvi.Tako se je dijakom in profesorjem v ravenskem gradu pridružila še študijska knjižnica. “Bila je aurea prima... navdušenja in poleta”, dijaki v učilnicah so bili varuhi njenih prvih 700 knjig, in “ bolj skrbnih varuhov knjigam ni bilo”. (dr. F. Sušnik) Danes, skoraj petdeset let kasneje: 227.022 enot gradiva (213.000 knjig, 13.922 enot neknjižnega gradiva itd.). Knjižnica spada med največje v Sloveniji oz. med knjižnice II. skupine, ki so že od leta 1991 računalniško opremljene in gradijo lastne baze podatkov (trenutno je v bazi Koroške osrednje knjižnice 30.000 zapisov). Poleg MVAX 3100, terminalov, tiskalnikov, terminalskega strežnika, modemov in ostale periferne opreme je knjižnica pravkar nabavila sinhroni priključek za vključitev v ARNES/INTERNET (servisi Interneta pa so ji bili na voljo že celo lansko leto), svoje podatke pa daje na voljo tudi združenju splošnoizobraževalnih knjižnic dežel ALPE-JADRAN. Koroška osrednja knjižnica ni samo temeljni del komunikacijske infrastrukture v Mežiški dolini, ampak tudi informacijski servis, vsak delavnik odprta skoraj 12 ur. Ali naši občani vedo, da smo v lanskem letu. - izposodili 170.834 izvodov gradiva opravili 3200 računalniških poizvedb preko sistema COBISS/OPAC dali uporabnikom knjižnice 11.215 informacij - pripravili oz. izvedli 134 različnih prireditev za odrasle in mladino? Ali vedo: - da je knjižnico obiskalo 82.739 bralcev - da so si našo knjižnico ogledali gostje iz ZDA, Avstrije, Slovaške, in seveda iz mnogih slovenskih krajev - da hkrati predstavimo tudi širšo kultumo-zgtxlovinsko podobo podobo cele Koroške? Naš največji uspeh in ponos je domoznanska zbirka, ki šteje preko 6.600 enot. Lani smo zbirko preselili v nekdanje prostore glasbene šole in jih usposobili za hranjenje, obdelavo in prezentaci-jo domoznanskega gradiva, nakupili nove police , napeljali računalniško instalacijo in začeli z računalniško obdelavo lokalne bibliografske baze.Vnesenih je že 2000 člankov za Koroško, tudi zamejsko. Domoznanska zbirka je naše bogastvo: tu so diplomska dela, magistrske naloge in doktorske disertacije skoraj vseh naših najpomembnejših strokovnjakov, tu so strokovna in leposlovna dela avtorjev domačinov. Dragocenosti knjižnice, rokopisi: menda ga ni, ki bi ne vedel, da hranimo 411 let staro Dalmatinovo Biblio, Drabo-snjakov rokopis, pa Jarnika, Špica rja, Meška in seveda Prežiha. 1257 rokopisov. Iz Celovca, Gorice, Ljubljane in od drugod želijo informacije o njih. Littera scripta manet. Pisana beseda ostane. Knjižnica je lani tudi dobro sodelovala z drugimi ustanovami v regiji, zlasti z Gimnazijo Ravne, Koroškim muzejem, Koroškim pokrajinskim muzejem v Slovenj Gradcu, z osnovnimi šolami, vrtci in s Centrom za socialno delo Ravne. Slovenjgraški knjižnici smo posodili gradivo za razstavo ob 120-letnici rojstva Ksaverja Meška, v jeseni pa smo dosti obširnejšo razstavo pripravili še v lastnih prostorih. Ponovno vzpostavljamo tesnejše stike s Slovenskim znanstvenim inštitutom in Šudijsko knjižnico v Celovcu - predvsem na področju domoznanskih informacij. Te knjižnice spadajo v knjižnice od III.-V. skupine in se bodo šele vključile v sistem COBISS(t.j. računalniško povezovale z drugimi knjižnicami). Nobena od teh tudi nima rokopisov oz. domoznanske zbirke za Koroško. Nekatere naše zunanje enote (Prevalje, Mežica, Čma , PKLS) se po številu knjig že približujejo npr. Radljam ali Slovenj Gradcu, zato načrtujemo računalniško izposojo tudi v teh enotah. “Ob gimnaziji je Študijska knjižnica v ravenskem gradu druga kulturna dragotina, železar in rudar jo živita in je pričevanje dano o kulturni volji tega kraja in Koroške krajine.” (.dr.F.Sušnik) Je res? Ob tem, kar se je dogajalo pri sprejemanju letošnjega proračuna in deleža, ki ga bodo dobile kulturne ustanove, se lahko samo zgrozimo. Kdo so naši občinski svetniki? Samo oblastniki? Kar nekaj jih je med njimi- otrok knapov, fužinarjev, gozdarjev in kmetov, ki so postali intelektualci. Ravenska gimnazija in Študijska knjižnica sta jim odprli pot do izobrazbe. Dve “regijski “ ustanovi premorejo Ravne, gimnazijo in knjižnico. Smo volili naše svetnike (tudi) zato, da bi lahko ti dve ustanovi še bolj zaživeli ali zato, da bodo edinima kulturnima ustanovama krnili sredstva, ki jim po (strokovnih) merilih ministrstva gredo? Če bi spremljali ustanavljanje mreže šol in mreže knjižnic, bi ugotovili, da se medsebojno pogojujeta. Zato: “V treh mladinskih delovnih brigadah 1948 1949 1950 so dijaki gradili temelje tej svoji gimnaziji, “ je vklesano v granit. Nekateri ji jih danes rušijo. Predvsem rušijo možnost izobraževanja in temelje za kulturna in umetniška prizadevanja svojih otrok. Ali se zavedajo, o čem odločajo?0 Majda Kotnik - Verčko Nekaj primerjave z ostalimi knjižnicami na Koroškem: Dravograd: 13.038 enot gradiva izposoja: 27322 enot Radlje: 35.640 enot gradiva izposoja: 39.707 enot Slovenj Gradec: 4058 enot gradiva izposoja: 88.098 enot ✓ Pisma, odmevi K@tS©i(Kft -sassi) Zadnja leta novinarji in drugi v javnih nastopih zelo različno opredeljujejo, katere občine in kraji spadajo v Koroško regijo, kot radi rečejo In kje je njen center. Zato naj ta zapis pomaga vsem, ki tako radi sortirajo kraje in ljudi. V davni preteklosti je bila reka Drava meja med Oglejskim patriarhatom in Salburško nadškofijo. Najbolj južna župnija Solnograda je bila župnija Labot (Lavamund). Ta pražupnija je segala do rečice Čermenica pri Ožbaltu ob Dravi. Najbolj severna župnija Ogleja v tem predelu pa je bil Slovenj Gradec. Kraj Ribnica na Pohorju z okolico je bil nekoč v upravljanju vuzeniškega arhidiakonata (župnije). Ti so naselili v Ribnico na Pohorju tlačane izpod Svinjske planine na Koroškem. Cesar Jožef II. pa je s svojimi reformami določil tudi nove meje med deželami in župnijami itd. (Jožefinske reforme). Nova meja Koroške dežele je bila določena pri Mumhofu pri Dravogradu. Mejnik ob cesti še stoji. Od Murnhofa poteka proti severu, južno po Dravi do sotočja Meže in Mislinje, od tam preko Zelovca - Dularja - Uršlje gore naprej. Potrebe krajev in ljudi pa se niso ozirale na deželne meje, ampak so šle svojo pot. Začeli so ustanavljati službe in organizirati dejavnosti, ki so služile širšemu krogu ljudi. V Slovenj Gradcu so ustanovili Splošno bolnišnico. Ustanavljali in združevali so okraje, sodišča, notariate itd, zemljiške katastre. Največje spremembe pa so se začele po letu 1920 in letu 1945. Prav gotovo je v zadnjih 50-ih letih največ skupnih institucij nastalo v Slovenj Gradcu, nekaj na Ravnah na Koroškem in Dravogradu. Radlje pa so dobile skupno koroško pokopališče za poginule živali (mrhovišče), ki je zgrajeno na koncu najlepšega polja v Radljah. Morda bodo v bodoče novo mejo Koroške pokrajine objektivno začrtale razmere, ki so v regiji. Meja je že nastala z zaporo ceste pri Hudi luknji. Pri Radljah pa na magistralni cesti, klanci itak ne omogočajo normalnega prometa. Na sevem je državna meja in tako je oblikovana nova Koroška pokrajina. Ivan Srebnik Radlje piuifta V zadnjem času se je s strani posameznikov, pripadnikov politične stranke SDSS in t.i. Slovenskega ekološkega gibanja za Koroško pričela groba kampanja zoper tovarno Penatex in posredno tudi zoper tovarni CMP in Beroha, češ da gre za ekološko sporno proizvodnjo, za katero ni mesta v našem okolju in jih je treba zapreti. Ta negativna kampanja zadeva tako delavke in delavce v teh tovarnah, kakor tudi vodstvo teh podjetij osebno. Tako so bile dane izjave na raznih tiskovnih konferencah, objavljeni članki v dnevnem časopisju (Večer in Prepih) ter dani intervjuji na našem lokalnem radiu, kjer pa mrgoli natolcevanj, podtikanj, lažnih konstruktov in resnic. Na podlagi tega je možno sklepati le eno, in sicer, da gre za ustvarjanje novega aferaškega vzdušja tudi v našem kraju in občini, ki naj razburi javnost s ciljem pridobivanja političnih točk za svojo stranko ter razvrednotiti dosežene rezultate in ne nazadnje tudi sloves mesta Slovenj Gradec kot mesta miru. Na žalost je ta politična akcija naperjena naravnost na pleča tistih, ki si tega najmanj zaslužijo in to na pleča delavk in delavcev, ki si za razliko od nekaterih politikov trdo in pošteno služijo kruh zase, za svoje družine in otroke v teh ptxljetjih. V podjetjih CMP in hčerskih podjetjih Penatex in Beroha bo do konca letošnjega leta našlo kruh že 150 delavcev, ustvarjeni celotni pri-hcxlek znaša preko 160 mio SIT, od tega 140 mio SIT ustvarjenega v izvozu. V naslednjem letu načrtujemo povečanje celotnega prihodka za 100% in odprtje še 150 delovnih mest, kar pomeni 100% povečanje zaposlenosti. Za potrebe naše občine in države prispevamo dobro tretjino našega celotnega prihodka, t.j. cca 50 mio SIT, kar pomeri naš prispevak k obstoju in razvoju mesta Slovenj Gradec, mestne občine, zdravstva, šolstva, kulture, infrastrukture, za naš skupni boljši jutri, nas vseh in naših otrok. Zavedamo se, da le s trdim delom, ustvarjanjem delovnih mest, izvozno naravnano proizvodnjo, nenehnim razvojem in s tem približevanjem evropskim standardom lahko prispevamo k razvoju našega mesta Slovenj Gradca, naše mestne občine, koroške regije in ne nazadnje tudi naše mlade države Slovenije. Za razliko od tistih, ki o tem samo govorijo, v naših podjetjih zaposleni le - to že uresničujemo. Po izjavah omenjenih političnih strank pa je tudi scenarij jasen in naj bi bil: zapreti tovarne, ki so uspešne in ustvarjajo dohodek ter delovna mesta, vreči 150 delavcev na cesto, preprečiti možnost zaposlovanja dodatnih 150 delavcev ob že tako velikih problemih v Koroški regiji (odpusti in negotovost delavcev v Železarni Ravne), zmanjšati dohodek občini in ustvariti vsesplošno nezadovoljstvo javnosti ter v takšnem vzdušju nabrati čimveč političnih točk. Ta namen je možno razumeti kot docela jasen še posebej zato, ker so očitki o ekološki spornosti proizvodnje v naših podjetjih v celoti brez podlage. Za vsa naša podjetja so bila pridobljena namreč vsa potrebna soglasja za obratovanje (obratovalno dovoljenje z dne 4.4.1995), ki temeljijo na ustreznih meritvah in analizah pooblaščenih institucij tako doma kot v tujini. Navedbe o neizdanih soglasjih je torej razumeti izključno zlonamerne, ki pa najbrž, kot že omenjeno, imajo v celoti drugačne, politične namene. Nesporno dejstvo je torej, da je proizvodnja v podjetjih CMP, Penatex in Baroha ekološko nesporna. Pa še to: Glede na to, da se prav stranka SDSS v svojem programu (potrjen na njihovem zadnjem kongresu ravno v teh dneh) zavzema za delavca, malega človega, njegove.pravice, zaposlovanje, boj zoper nezaposlenost, pravičnost, obljublja boljši jutri, nova delovna mesta itd., nas čudi, da predstavnica taiste stranke v Slovenj Gradcu s svojimi izjavami želi doseči, kot se zdi, zapiranje delovnih mest, metanje delavcev na cesto, občanom in občankam, svojim someščanom pa s tem obljublja kaj črno prihodnost in to brez kakršnihkoli argumentov, razen seveda poličnih. V izogib temu, da bi naši občani ne nasedli tem napadom, ki izvirajo iz političnih vzrokov, smo vse občane tudi preko javnih pozivov povabili, da si v dnevih odprtih vrat naša podjetja ogledajo in se na lastne oči prepričajo o “resničnosti’ izjav poltičnih strank. Direktor Roman Jože Grah PREPIH 11/95-35 ŠKOTSKO MOŠKO KRILO SODOBNIK KELTOV INDONEZIJSKI OTOK TOVARNA POSODE V CE1JU PRVI SLOVENNSKI DRAMATIK OTOK V ARHIPELAGU TAUMOTU VIKTOR AVBEIJ IME TV NOVINARJA PEČKA BAROČNI GRAD PRI PTUJU VERSKA SKRIVNOST LJUDSKI NAZIV ZA RIMSKI VRELEC V KOTIJAH rSah lia j Si! K ■■■IS g* SUKAR SREDNJEV. ILUSTRACIJ REDEK NEBESNI POIAV n CURA PRI ČETVORKI BOGATI IJUDJE AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK VEČNI JUD. VEČNI POPOTNIK IME SLOV. PESNICE PAJKOVE JUŽNOAME- RIŠKA KUKAVICA NAJVEQA SM^JCARKA MITTER MBER GL M. KUBE (OR1G) RIM. HIŠNI BOG STROJ. NAPRAVA ST. SLOV. JEZIKOSLOVEC IN POLITIK. BOŽIDAR POD ALŽIRSKO PRISTANIŠČE DRŽAVA NA ARAB. PO LOT. GLAVNO MESTO SP. SAŠKE MORSKI RAK REKA SKQZI MENGEŠ VILKO UKMAR OBVESTILO. SPOROČI!), NAZNANILO RAZKOŠNO STANO- YANIE ANTON MAHNIČ OČETOVA SESTRA ARABSKI KNEZ STANKO LORGER L PRITOK OBA KVARNERSKI OTOK PEVSKI ZBOR ŽENSKO IME RŠKA BOGINJ NESREČE TIBETANSKO GOVEDO IME RUSKE ŠAHISTKE KUŠNIR IME FllM IGRALCA VOIGHTA IZVIR. POREKLO NASLOV ČAPKOVEGA FILMA Konstantin Ušinski ■ ENAKOV SIN IZ SV. PISMA TISOČ KILOGRAMOV ČEVLJARSKO ORODJE PREPIR. SPOR. SPOPAD RIŽEVO ŽGANJE DRŽAVA V AZIJI, PERZIJA VSTAVI NASLEDNJE 1 Z BESEDE V 2 POUA TAKO, DA DOBIŠ GESLO -NAVPIČNO: 3 J 4 O MIJTA O RAVNE v 5 O MEŽICA O RADLJE 6 O HOLMEC n ATOz-vr» 7 R w n/-\z_uwr» O POUANA 8 O OJSTRICA 9 O VUZENICA M O PREVALJE O LIBELIČE O SLOVENJ 11 10 B GRADEC 12 Avtor Razvedrilo -----------------------------------\ Odločnost Jure pravi prijatelju: -Včeraj sem doma odločno udaril po mizi in zavpil, da sem sam svoj gospodar. -Res? In kaj je rekla Julka? -Nič, je ni bilo doma... Dokaz Prijateljici se pogovarjata: - Moj Tine me ima grše kot psa. - Res, kako to misliš? - Njemu je kupil novo ovratnico, meni pa ne... Nenavadno Prijatelja se pogovarjata: -Včeraj sem pa videl nekaj zelo nenavadnega. - Le kaj? - Od spredaj je bila kača, od zadaj pa krokodil. - Si bil morda v živalskem vrtu? - Ne, v trgovini z ženskimi torbicami... Neverjetno - Si slišal, daje Niko prenehal z alkoholom ? - Ne, kdaj je pa umrl? Pohvala Soseda se pohvali sosedi: - Odkar imamo hladilnik, imamo vedno svežo hrano in mrzlo pijačo. - To imamo tudi mi, pa nimamo hladilnika, odvrne soseda. - Res, kaj pa potem imate? - Pet otrok in moža, ki rad pije... Po dr. Tinetu Logarju je slovenski jezik “v narečnem pogledu nedvomno najbolj razčlenjen med vsemi slovanskimi jeziki”. Za vsakdanje sporazumevanje ga uporablja okrog dva milijona ljudi, vendar se deli na več kot štirideset narečij in izrazitih govorov. Po podobnem slušnem vtisu se družijo v sedem večjih narečnih skupin: koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska in primorska. Koroško narečje se govori v ozkem pasu od Kanalske doline prek južnega dela avstrijske Koroške, Podjune, Mežiške doline, Dravske doline do Ruš, po severnih pobočjih Pohorja in južnih pobočjih Kozjaka. Prav ozemeljska razpotegnjenost je razlog, da se je to narečje oblikovalo v šest “govorov”, ki imajo skupne značilnosti, vendar se po slušni podobi med seboj precej razlikujejo. Zato koroška narečja delimo na ziljsko, rožansko, obirsko, podjunsko, mežiško in remšniško. Seveda med njimi ni ostro postavljene črte, značilnosti govora enega področja neopazno prehajajo v drugo, vendar razlike domačini slišijo že med govori posameznikov. Navedimo nekaj narečnih besed, ki jih bodo prepoznali starejši Korošd, mlajšim pa bodo uganke: roška...................................................... tajhant.................................................... vódn...................................................... kadilne................................................... fajrant.................................................... huba...................................................... Rešitve poiščite nekje v Prepihu. Marta Repanšek ■ JIVLH DJ5Dj-Eil/\ | JiA Ji-I Jl/YT LtlližA - Si slišal, Janez? Sijajna vest! Z najvišjega mesta je potrjena vest, ki že dolgo kroži, da je položaj upokojencev zelo težak!