ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VII 27. SEPTEMBRA 1931 ST. 39 FOTO PROF. J. RAVNIKK PROF. JANKO RAVNIK, AVTOR PRVEGA SLOV. VELEFILMA, PRI DELU ,.V KRALJESTVU ZLATOROGA" 310 K zadnjim izpremembam v naši vladi Dne 5. t. m., istočasno z objavo uove ustave, se je izvršila tudi važna rekoustrukcija naše vlade. Denii-sijonirala sta pravosodni minister Ljotić in gradbeni minister Sernec, na njih mesto sta pa stoppa dr. Dra'g. Kojić in dr. A. Kramer, razen njih je bilo pa ime-, novanih še 6 novih ministrov brez portfelja. Štiri nove ministre objavljamo danes, štiri prinesemo v prihodnji š+cvilkl. Ivan Pucelj, minister brez portfelja. Na desni: Dr. Alb. Kramer, gradbeni minister. Matica Pavao, minister brez portfelj«. Na levi: Dr. Audo HasanbegOTIc, minister brez portfelja. Pogled na slavnostno razsvetljeno Ljubljano z Gradu. Odmevi z ljubljanskih svečanosti 1 Prireditve kraljevega tedna v Ljubljani, zlasti pa odkritje spomenikaj kralju Petru, veličastni nastop »Pevske zvezec, otvoritev prenovljenega] rotovža in prezanimive razstave na velesejmu ostanejo gotovo ^ trajnem spominu vsakega, ki je obiskal tedni našo slovensko metropolo^ Na desni: Skupina »Prosvetne zveze« s staro zastavo sv. Mihaela na čelu, v slavnostnem sprevodu ob priliki odkritja spomenika kraljii Petru. Skupina »Prosvetne zveze« je bila s svojimi zastavami in sliko-; vitimi narodnimi nošami gotovo ena najlepših v vsem sprevodu, i Kraljicu in prestol, pri vojaški paradi v Zagrebu 6. t. m. Delile vojnih reflektorjev ob priliki velike vojaške parade v Belgradu v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra dne 6. t. m. 311 Spodaj: Anton Mrkim, dolgoletni /upnik na Homcu pri Kamniku, sedaj župnik v Dobiepoljah, ki obliaja letos 30letnico svojega dušnega pastirstva. Mrkun je eden izmed najzaslužnejših slovenskih podeželskih duhovnikov, saj ga skoio ni polja, na katerem bi se uspešno ne udej-stvoval. Za časa svojega 20 letnega žup-nikovanja na Homcu (1909—1929), je ustanovil in ves čas vodil ondotno Hranilnico in posojilnico ter ustanovil Električno strojno zadrugo in živinorejsko zadrugo. Na prijaznem homškem gričku je zgradil mogočni Društveni dom, kjer se ie vršilo že nešteto raznih tečajev, cerkvi je pa preskrbel ubrane zvonove. Ustanovil in vodil je še razne druge katoliške organizacije, razen tega pa našel Se čas za spisa van je raznih knjig (n. pr. Zgodovina homške fare. Zgodovina proti-n koholnega gibanja na Slovenskem itd.). Za velike zasluge ga je homška občina izvolila za. svojega častnega občana. Priinili\nži-vala zadnjega gospodinjskega tečaja, ki ga je tam vodila ga. L. Kelhar. Spodaj: Udeleženke higijenskega tečAja, ki se je vršil v ljubljanskem otroškem donin kraljice Marije poV kra Ijestvu Zlatoroga« in posvetilo: Ta film je nem, totla kljub temu doni ob njem v srcih mogočna pesem: ' »Sveta si zemlja slovenska!« Če bo film zbndil to občutje pri slehernem, je dosegel več kakor svoj namen. Film bo služil zlasti v tujskopromet-ne propagandne svrhe in bo zlasti šolam postal iizborno učilo domovinoznanstva. Pomen filma je neprecenljiv, saj bo navdiišil nas same in tujce za našo pre- luč sveta, če ne bi imel klub za predsednika profesorja Janka Ravnika, ki je bil najpožrtvovalnejši delavec filma, vrh tega pa pravi vseznal. Saj je on tisti, ki je podrobnejše izdelal vso zamisel tega filma. S svojim izrednim strokovnim fotografskim znanjem je dosegel, da je bil tako dovršen, kakor nismo pričakovali. .Seveda so mu pri ogromnem delu pomagali številni Skalaši, med katerimi sta se odlikovala zlastó g. Egon Planiušek iu j g. Milan Kham. Premnogo so žrtvovali i za film seveda tudi glavni igralci, znani Joža Čop, Miha Potočnik ili Herbert Dro-fenik ter Bohinjka Franica Sodja. Skalaši so pred tremi leti kljub nezaupanju vendar našli mecene, ki so jim dajali pogum z denarnimi podporami. ' TaKo je kabinet ministrskega predsednika dr. A. Korošca naklonil 10.000 Din, mestna občina ljubli. 15.000 Din, oblastni odbor 10.000 Din, banska uprava 10.000 Din, ministrstvo za trg. iji ind. 10.000 Din, Zbornica TOl 5000 Din, »Putnik« 25.000 dinarjev. Skalaši so se nemudoma vrgli na delo. Prvo leto so posneli okrog 1000 ni filma, zlasti v Triglavskem pogorju. Tedaj je še sodeloval Kajzelj. Na nesrečo pa se je na Prisojniku ponesrečil iu vseh 1000 m je moralo romati v arhiv, drugo leto pa so Skalaši začeli znova. Tako je počasi rastel negativni materija! filma. Lansko jesen je bilo približno vse skupaj. Nato so začeli razvijanje in kopiranje filma. Vso zimo so delali v svojem laboratoriju v klnbu, večkrat pozno v noč. In z največjim naporom se je posrečilo Skala.šem izdelati film za pre-mijero. Ves čas, dokler je trajal jesenski lepo zemljo. Požrtvovalno delo SkalaŠev, ki daje nam vsem zgled, kako moramo ljubiti svojo zemljo in delati za njen prospeh, bo ostalo zapisano med največjimi, kulturnimi deli slovenske sodobnosti. Zato vsa čast in hvala jim! POMENEK Z GOZDARJEM OGLJAR DRVARJI PRI DELU KOSCI PRI JUŽINI NA VRHU PRISOJNIKA SKALA FILM KLEMENBERE GORNIKOVO PISMO Oče slov. velefilma prof. Ravnik s svojima sodelavcema E. Planinskom in M. Khamom. ZVEČER PRED ŠOTOROM LlZA KRMI SVOJE GOSTE NA PAŠI VELIKI DRAŽKI VRH »Triglav nas je kralj planine...« (Gornik. Roban in taen na pozorišču filma.) >'Škaiaši« pri izdelovanju tilma. ZVEČER PRED PLEZANJEM PRIZOR S PLEZANJA OB TRIGLAVSKIH JEZERIH SLAP VELIKE KROPE BOHINJSKO JEZERO JESENI V ZASNEŽENIH PLANINfiH OBMNIE KORUZNIH 314 Moderno cerkveno stavbarstvo (Kirchenbau), to je naslov lepe knjige, ki jo je napisal ing. K. Freckmann in jo je nedavno izdalo znano nemško založništvo Herder v Freiburgu. Že podnaslov pove, da so to »nasveti in primeri<, zato delo ne obravnava teoretičnih, temveč predvsem praktičnih strani cerkvenega stavbarstva in vsebuje vse od izbire prostora do določitve strehe in izbire opreme. Tu nima besede umetnik, temveč v prvi vrsti izkušeni stavbenik. Posebno dobrodošla bo knjiga zato zlasti onim duhovnikom, cerkvenim predstojništvom, odborom itd., ki se bavijo z vprašanjem poprave, prenovitve ali nove gradbe cerkva. Kajti iz dela bo vsak lahko takoj dobil dober vpogled v ves potek fraditve in si bo lahko preračunal tudi stroške, orej izboren priročnik v knjižnici vsakega duhovnika. Knjiga je bogato ilustrirana in opremljena z mnogimi proračuni. Naše današnje slike so posnete po tej lepi knjigi. Cerkev v Zellu (Srednji Franki v Nemčiji), zgrajena 1. 1921.; v njej je 200 sedežev; materijal: rdeč peščenec. Nadevi : Cerkev sv. Jožefa v Aschaf-fenburgu, zgrajena 1. 1928—1929. za 1100 do 1200 oseb, cerkev je prav vsa iz žele-zobetona brez vsake opeke, stro i je pa iz leseni i opek. .Spodaj : Cerkev sv. Erfaja v Miin-/itrn (Westfalsko> Cerkev sv. ^cnrika v Bambergu, zgrajena 1. 192r-L|929 za okroglo 2000 oseb (v ladji 700, na galeriji za 200, stojišč urno in kor za 100 pevcev); konstrukcija železobetonska. Spodaj: Cerkev sv. Antona v Basin, zgrajena 1. 1925—1927, čist železobeton, v ladji okroglo 950 sedežev. Spodaj na levi: Žnpna cerkev v Zellu (Južna Nemčija). 325 POGLED NA ZADNJE ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV v ženevi, v katerem je vzbudil posebno pozornost govor angleškega državnika R. Cecila, ki je izjavil, da v Evropi danes ni vojne nevarnosti. Razen tega je iz tega zasedanja še jako "važna odpoved nemško-avstrijske carinske unije, splošno izražene želje po razorožitvi in pristop Mehike k D. N. Konlrcaduiiral Gladiach, novi poveljnik vse nemške vojne mornarice. Nu dcsui: Zločinski komunistični atentalir A' nedeljo, dne 13. t. m., zjutraj ob dveh je zletci pri Biatorbagya (40 km zapadno od Budimpešte) v zrak ekspresni vlak, ki je vozil iz Budimpešte proti Dunaju. Komunisti so bili baje položili na tir na železniškem mostu bombo in ko je pripeljal vlak na most, je eksiplodirala ter vrgla 6 vagonov najprej v zrak, potem pa 100 m globoko v prepad. 25 ljudi je našlo smrt. mnogo je bilo ranjenih. Atentat je baje izvršil nemški komunist Leibnick. Pravijo pa tudi, da je vlak le po nesreči zdrknil s tira. Desna slika nam kaže razvaline vlaka pod mostom. Spodaj: Fašistični pnč v Avstriji so poizkusili v noči od 12. na 15. t. m. avstrijski Heim-wehrovci pod vodstvom advokata dr. Pfrimer-ja. Mobilizirali so svoje čete in zasedli več krajev na Sev. Štajerskem ter mislili kreniti proti Dunaju, toda našli so celo med svojimi pristaši očividno le malo veselja za tako pod; jetje, zato je vlada z lahkoto že v 12. urah zadušila to smešno »revolucijo<. Manifest in ustavni patent, ki ju je dal nalepili dr. Pfrimer ob priliki svojega puča po zasedenih štajerskih krajih. Na desni: Knez R. Starhemberg (na levi) in dr. Pfrimer, voditelja po-izkušenega heimwehrovske^a puča v Avstriji, prvega, so zaprli, drugi je pa pobegnil preko Jugoslavije v Italijo. 316 Jesenska i moda i Zgoraj ua desni: Novi klobuki niso ravno sodobni, a brhki. Mali klobuček se nosi pomaknjen na eno stran. Najbolj priljubljeni materijal je žamet. Na lievi: Kombinacija za dom. Pvjaum in jopica iz modrega crepe satina, bela bluza z modrimi našivi. Novi plašči Kar se tiče materiala za plašče, je I7I>ira grobo tkanega^ bolj ali manj mehkega volnenega blaga v vseh nevtralnih barvah izredno velika. Tudi kroji so zelo raznovrstni; v glavnem prevladujeta kroj na štiri gumbe in pa kroj brez gumbov, ipri katerem se desna in leva stran položita enostavno druga čez drugo in drži plašč skupaj le trak ali pas odnosno gumb na notranji ^trani. Športni vestnifc Vse slike: Y\)to I. Kosec. Ljubljanski prijatelji plavalnega sporta so imeli v torek 8. t. m. redko priliko videti plavati najhitrejšega plavalca sveta dr. Bara^ nya. Na pptu iz Pariza, kjer je tekmoval za evropsko plavalno prvenstvo — in seveda tudi zmagal — se je ustavil s svojimi klubskimi tovariši tudi v Ljubljani. Nastopil je v kopališču Ilirije, ki je edino v naši državi primerno za nastop takega plavalca kot je dr. Barany. Na desni: Plavalci M. E. S. E., tretji od leve dr. Barany, poleg njega Taroby, najboljši madžarski wa- terpolo igralec. Spodaj: Dr. Barany plava 50 m prosto. Spodaj na desni: Start dr. Barany na 100 m prosto. Dr. Barany Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - ponatis posameznih slik dovojen le s privoljenjem uredništva