JLL&aBZL Vojaiki sovineo, Hafejnsta pOMst, Fcanf« KvaaMns; pr«loži ea u9I©y, So»|>o» ttarja' jfcl. B. Paiis.i Ko se j« po krivinastih Btezah cvetliftnega vrta bliftala vhodu, ]e ugledala dva moža, ki sta ji 5e prihajala nas|)roti. Eden je bil star gospod s sneŽnobelimi lasmi in sroštovanje vzbujajočim obrazom; drugi, že tndi prileten, je bil videti Še jako krepak. B čela preka ust in brade se mu ]e videla Siroka brazgotina, kakor od udarca s sabljo, zato mu Je bil obraz neknko strog. Nesel je vrfi, neka] steklemčio ln platna. Moral je biti sluga starega gosj)oda, kajti tiho je šel za njim nekoliko zada.-. „0 gospod!" je zaklicala Katrica vsa obupana. JDa,jte mi vode ali jesiba! Tam za rae;o leži nbog ia alep človek; omedlel ie. Za bož:o voljo, gospod, us^ miiite se in pojdite z menoj!" StarCek se je sočutno nasmehnil, prijel Heklico za roto in rekel mirno: JLe '\)5asi, dete moje, n\ sila. Greva mn itak pomagat. Nič se ne boj, navadna omeaievica ]e. — :Tvo,i prijatelj se je prevefi upehal. Le z meno po]ai in a« žaluj." Katrioa skoro ni razumela, KaJ ]8 rekel. TaKo EaSno se ji je zaelo, 3a je tako nenadoma prigla Po- mofl, ne da bi bil kdo v hiSi ix>vedal o nezgodi, 3a Bi Je T; svoji priprostosti zopet predstavljala pomofi Marijino. Z veselim strmenjem je zrla gtarčku v prijazni, tolažbe polni obraz, ki se ]i j« smehljal. Nago gredod ji je rekel gospod: ,,Pridna deklica si, da nl^gemu vojalra izkazuež tako Ijubezen. Odkod pa prihajata? Iz Venloja. ft:aj ne?" ,,Da, iz Venloja, gospoa; flaled Je odtod." ,,Ali si ves čas nosila skrinjico, ki jo imaB na hrbtu?" ,,Oh, gospod';, je vzdihovala aeklioa in tiho jokala. »Revež je slep in težko hodi, lcer ne vidi potaHitela sva: Jaz sem krepka in Edrava. Moi Bog — glejte, tu Ie2i, bled kot smrt!" Tn zopet so se ji ulile sol2». DvHgmila je sAIeN nlene roke in rekla proseCe: ,,)Menda vendar ne umre, gospoS?" Smehljaje se je starec zmajal z glavo in stopil k mladeniCu. Hlapec je postavil steklenice na tla, ne da bi 6akal povelja dvignil z eno roko vo;akovo glavo, z drugo pa mu je odpel ovratnik in obleko na prsih. Med tem ]e stari gospod bolniku umival obraz in tudi žile. Katrica je klečala poleg njijo in opazovala tu skrbljivost, ki sta jo imela neznanca za njenega nesreCnega prijatelja. Kmalu je opazilav da sta moza navajena obSevanja z bolnikii in ni dvpmila, da je stari gospod — zdravnik. Ta misel jo je tolažila in Jo navdajala s tolažbo: obraz ji ]e izražal hvaJežnost ia plaho priftako- yanj«. S« bolj se je zažudila, ko je eliSala hlapoa reči: wMajor, to je vs tako, kakor pri Sabijaai Oe lAlba na Spanskem. Kar žalost me obide, ako se na to spomnim." JVajinega ubogega prijatelja kapitana Steensa misliS, kaj ne?" je odgovoril gospod z vzdihom. mOmedlevica je huda . . . Daj mi steklenico!" «Da, zdi se mi, kakor bi vse virlel pred seboj^ ludi kapitan je ležal tako ob citronovem drevesu, A svoje kosti je pustil pri Vittoriji. To je bilo sekanje, zbadanje in streljanjel Tisti dan smo macsiica* (arega pobrali in obvezali! Jaz sem bil ves krvav od uog do glave, in vi tudi, major!" wSrce že pričenja biti . . . skoro se zavfl!" Strežnik s prstom dvigne mladeuiCu trepalnioe in pravi: ,,Slep je! Stara vojagfca bolezen! Poznamo to nadlogo! A poglejte levo oko, major: meni se zdi , li"; Se ni popoIiriOH «z,/ubl]eno" Vesel krik se je izvii deklici iz prsi. (;, fizovala je na bledera obrazu svo.'ega prijatelja, kako se vanj vrača življenje ter videla utripajoCega srca, da mu je lica barvala lahna rdefiioa. prodira.oča ven . — Zdaj so je tudi zganil Ko se je bil takoj nato zopet osvestil, ^e slepeo obtipaval obleko gospodov, ki sta se trudila zanj in plaho vzdihnil: «Kje sem? Kaj se Je zgodilo z mano?" Segel je z roko Še dalje naokrog in zaklical je proseSe: Katrlca, Katrioa, kje si?"' Vriskaje ga ,je deklica prijela za roko in hitro rekla: „0 Janez! Boga zahvali, da si tukaj paael. To .ie velika srefia: dobri ljudje so pri tebi. Pravijo tudi. da tvoje levo oko g'e ni popolnoma mrtvo. ,,Bodite kdorkoli, liubi Bog naj Tam popla&a to wi^a usmiljenje!" ie rekel mladenič. ..Tovariš!" mu seže hlapec v besedo. ,,Posku»ir«, če morete vstati. Le pogum, bo že Blo!" Prijel ;e vojaka pod levo pazduho, stari gosl»oH pa ga je poapiral na drugi strani. Tako sta pomapala sTbpcu na nog9. Misleč, aa bo hi konee postrežljivosti neznan "v, se Katrica priiazno nasmehlja ter praTi jasnih < -¦!¦ »Uospoda. jae »eni ubogo bnetsfo deklo in aa9 ss tudi ni bogat; a v"8rjemitn, 3a «e res bofleva ;, .mininla ts» žire flni t molitTfth !» raju blago flavljalft za rajino dobroto. N» trudiia s« rftft: pu¦jjtlta. pa, n a! «'di na tr]avi in Bi oOpoftl*. OtiU nro tbra boc«. Zdaj morava v \&a, iam pr*D06iva. Bog vman dai zdravje in srečo n«. »retu, v n«b««Sk p* »*6no izveličanja;!" <Dali« |aaiao<M^M