Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 1
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Wi
Leto XXX. - Štev. 26 (1509)
Gorica - četrtek, 29. junija 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Uspešen nastop slovenske liste
Nedeljske volitve so za nami. S svojimi izidi so močno presenetile vse opazovalce in voditelje strank. Zato si v prvem trenutku nihče ne upa še izreči kake dokončne sodbe. Tudi mi se ne maramo spustiti v kaj takega. Kljub temu bi radi podčrtali nekaj dejstev, ki se tičejo nas zamejskih Slovencev in naše usode.
DVE DEJSTVI
Prvo dejstvo je, da smo po prvih negotovostih le dobili svojega poslanca v deželnem svetu. Dr. Drago Štoka bo še nadaljnjih pet let zastopal slovensko zamejsko skupnost v deželnem svetu. Komunisti bodo sicer trdili, da so tudi oni izvolili svoje slovenske zastopnike v deželni svet. Toda ponoviti moramo, kar smo zadnjič zapisali: Italijanska javnost bo samo dr. Štoko imela za slovenskega zastopnika, drugi bodo zanje deželni svetovalci PCI. In to po pravici, ker PCI je italijanska stranka.
Po koprski televiziji smo v nedeljo lahko gledali oddajo, na kateri sta nastopila predsednik SPZ Palčič in zastopnik ARCI. Razlagala sta, kako razvejana je kulturna in športna dejavnost teh dveh »demokratičnih« (tj. komunističnih) organizacij. Res razvejana in mnogostranska je ta dejavnost, vendar je njen končni namen ta, da ustvarja iz mladih Slovencev volivce italijanskih strank.
Na nedeljskih volitvah se je to jasno Pokazalo. Saj so glasovi za slovensko listo v petih letih padli na Tržaškem za 1.330 glasov (7.196 leta 1973, 5.866 letos). To je najhujša izguba, ki jo je slovenska lista utrpela na deželnih volitvah; te izgube niso mogli napolniti volivci iz drugih okrožij. Zato je lista Slovenske skupnosti na deželni ravni nazadovala od zadnjih deželnih volitev za 731 glasov.
Še en podoben izid in slovensko ime bo izbrisano iz besednjaka deželnega sveta. To bo zasluga slovenskih komunistov in vseh njenih velikodušnih finančnih podpornikov. Še ene deželne volitve in slovenski Kras bo postal nova Slovenska Benečija Po zaslugi PCI, PSI, SKGZ in njihove dvojezične kulture. Šola »Virgil Šček« v Nabrežini bo ostala edini spomin na dejstvo, da so kdaj Slovenci v Italiji imeli svojega Poslanca v rimskem parlamentu, izvoljenega na listi lipove vejice.
Drugo dejstvo je ponovna izvolitev slovenskega svetovalca v goriški pokrajinski svet. Tega smo izgubili na volitvah leta '575. Nedeljske volitve so nam ga znova Vrnile. To je zadoščenje za Goričane, ki Pa jih ne sme uspavati, saj so Doberdob 'n Sovodnje dve občini, ki krepko stopata Po poti pobenečanjenja Goriške.
Nedeljske volitve so nam zato kot Slovencem v zadovoljstvo, a tudi v zaskrbljenost za prihodnost naše narodne skup-Uosti.
Zares smo veseli: lista Slovenske skupnosti je ohranila svojega zastopnika v deželnem svetu, po treh letih pa se je njen zastopnik vrnil v goriški pokrajinski svet. Ni bilo to lahko delo, saj prenekateri slovenski rojak še vedno noče doumeti, da samo slovenska stranka lahko uspešno in brez odvisnosti od tujih strankarskih vodstev brezkompromisno brani slovenske koristi. Seveda pa nas trenutni uspeh ne sme zazibati v brezskrbnost. Pravkar končane volitve nas morajo usmeriti že na prihodnje. Priprava nanje se mora pričeti takoj!
Preteklo nedeljo so bile deželne volitve v Dolini Aosta in Furlaniji-Julijski krajini, pokrajinske v Gorici, občinske v Trstu ter v več drugih občinah naše dežele.
Če se ozremo naiprej na Dolino Aosta, povedo rezultati, ia je bila najbolj uspešna Unione Valdc aine, stranka, ki predvsem zajema franc isko govoreče volivce. Imela bo 9 zastopniKov (leta 1973 je imela 4). DC in PC sta vsaka ohranili po 7 sedežev, PSI ima enega (prej 3), PSDI 1 (1), PLI 1 (1), PRI 1 (0), Democrazia popolare
4	(8).
DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
V	deželnem merilu je DC ohranila svojo moč, enako PCI. Krščanska demokracija bo imela 26 sedežev kot do sedaj, komunisti pa 14 (prej 13). Zelo so nazadovali socialisti: od osem mest so prišli na pet. Tudi MSI se ne veseli: od 4 predstavnikov je nazadovala na 2. Socialdemokrati (PS Dl) so padli od 4 na 3, liberalci od 2 na enega, Furlansko gibanje je obdržalo dva poslanca, Slovenska skupnost in republikanci pa po enega. Prvič bosta imeli v deželnem svetu svoje predstavnike levičarski grupaciji PDUP in Democrazia prole-taria (po enega).
Poglavje zase pa je »Tržaška lista« (Lista per Trieste), ki je svoj program strnila na tri točke: odklonitev industrijske cone na Krasu, zahteva po integralni prosti coni in protest proti Osimskim sporazumom. To listo so podprli nekateri demokrščan-ski voditelji, zlasti tisti, ki se opirajo na nekdanje istrske begunce, med njimi bivši poslanec za Trst, Bologna, potem bivši tržaški podžupan iz vrst PSDI, Giuricin, gospa Gruber Benco ter nepogrešljivi voditelj radikalov Pannella. »Tržaška lista« je prejela v tržaškem okrožju 54.681 glasov (drugod ni nastopila) ter 4 poslance. Naj za primerjavo povemo, da je DC prejela v istem okrožju 56.245 glasov in prav tako 4 predstavnike. Toda s tem se zgodba še ne konča. Istočasno so bile za mesto Trst tudi občinske volitve. Pri teh je pa »Tržaška lista« prejela največ glasov, tj.
27,4	% in s tem največ sedežev, DC pa je komaj druga s 25,9 %. Kaj takega se v povojnem času Krščanski demokraciji v Trstu še ni primerilo.
Slovenska skupnost
na Goriškem
Rezultati volitev so pokazali, da smo si Slovenci na Goriškem povsem svesti svoje 'hoči. Ta zavest nas navdaja, ko z zadovoljstvom gledamo na izide pokrajinskih ‘h deželnih volitev. Pripomogli smo odločeno, da je bil v deželo spet izvoljen dr. brago Stoka, ki bo v naslednji mandatni dobi igral izredno važno in pomembno Vlogo.
Ponovno se Slovenska skupnost vrača v Pokrajinski svet, kjer nas bo zastopala barija Ferletič. Razmerje sil v goriškem Pokrajinskem svetu je tako, da bodo ve-like stranke prisiljene računati s sloven-skiin predstavnikom, kar bo nedvomno Santo v korist celotni slovenski narodni
skupnosti.
Slovenska skupnost je s svojo trdno odločnostjo dosegla, da predstavljamo Slo-Vehci ponovno tisto težo, ki lahko odločil■
VOLITVE ZA DEŽELNI SVET
V	TRŽAŠKI POKRAJINI
Izvoljenih je bilo 15 poslancev: 4 za DC (Coloni, Rinaldi, Pietri, Vigini); 4 za »Tržaško listo« (Cecovini, Giuricin, Gruber Benco, Bologna); 4 za PCI (Rossetti, Boris Iskra, ta izvoljen s slovenskimi glasovi, Tonel, Colli); 1 za MSI (Morelli); 1 za PSI (Pittoni), 1 za SSk (Drago Štoka).
DC je prejela v vsej pokrajini 56.245 glasov, leta 1973 66.402, v odstotkih 26,49 (31,94); PCI 46.601 (51.007) v odstotkih 21,94 (24,53); »Tržaška lista« 54.681 in 25,75 %; SSk 5.885 (7.196), v odstotkih 2,77 (3,46); PSDI 4.684 (11.394), v odstotkih 2,21 (5,48); PSI 10.084 (17.247), v odstotkih 4,75 (8,29); MSI 13.868 (26.773), v odstotkih 6,53 (12,88); PRI 5.509 (10.660), v odstotkih 2,59 (5,13).
V tržaški občini je prejela DC 51.795 glasov, »Tržaška lista« 51.949, PCI 30.101, PSI 8.722, PSDI 4.136, PRI 5.047, PLI 2.962, MSI 13.390, Samostojno tržaško ozemlje 3.748, Destra nazionale 2.007, Furlansko gibanje 4.135, Democrazia proletaria 2.364, PDUP 1.794. Slovenska skupnost je prejela 4.135 glasov (2,2 %).
V občini Milje: »Tržaška lista« 1.428, DC 2.313, PCI 4.330, PSI 455, PSDI 249, PRI 259, PLI 107, MSI 180, Samostojno tržaško ozemlje 179, Slovenska skupnost 72.
V občini Dolina: Slovenska skupnost 578, PCI 1.952, DC 573, PSI 331, PSDI 88, »Tržaška lista« 370, PRI 46, PLI 19, MSI 60.
V občini Repentabor:	SSk	126,	PCI	171,
DC 62, PSI 67, PSDI 14,	PRI	10, PDUP	10,
MSI 17, »Tržaška lista« 43.
V občini Zgonik: SSk	240,	PCI	541,	DC
97, PST 100, PSDI 34,	PRI	22,	MSI	18,
»Tržaška lista« 148.
V občini Devin-Nabrežina: SSk 734, PCI 1.506, DC 1.405, »Tržaška lista« 743, PSI 409, MSI 203, PSDI 163, PRI 125, PLI 44, PDUP 120, Samostojno tržaško ozemlje 58.
DEŽELNE VOLITVE
V	GORIŠKI POKRAJINI
Izvoljenih je bilo pet poslancev: za DC
3	(Tripani, Cocianni in Brancati) ter dva za PCI (Zorzenon, Battello).
V vsem goriškem okrožju je bilo oddanih za DC 40.431 glasov (39,4%), leta 1973 pa 37.319 glasov (38,6 %); za PCI 30.665 glasov (26.621); za PSI 8.423 (10.020); za PSDI 4.430 (6.721); za PRI 3.118 (2.255); za PLI 1.235 (2.995); za MSI-DN 4.278 (6.519); Furlansko gibanje 2.075 (947); radikali 3.354 (0). Ti so zlasti odvzeli glasove socialistom. Slovenska skupnost je prejela 2.954 (2,9 odstotka), leta 1973 2.989 glasov (3,1 %).
V goriški občini je SSk dobila 1.801 (5,9 odstotka), DC 13,605 (45 %), PCI 4.625 (15,3), MSI 2.101 (6,9), PSI 1.826 (6), PSDI 1.812 (6), PRI 969 (3,2), PLI 822 (2,7), radikali 1.305 (4,3), Furlansko gibanje 715 (2,3).
V občini Števerjan: SSk 242 (44,2 %), PCI 184 (33,5), DC 66 (12), PSI 32, radikali 6, PSDI 7, PRI 4, MSI 3, PLI 2, DP 2.
no poseže v upravo tako celokupne dežele Furlani j e-J ulij ske krajine kakor goriške pokrajine.
Zavedamo se težke odgovornosti, ki jo s tem sprejemamo, vendar je naš namen, da bodo k sprejemanju odločitev, ki jih bo naša stranka morala zavzeti, pritegnjene najširše plasti zamejskih Slovencev zlasti potom različnih slovenskih organizacij.
Ob koncu moramo izreči prisrčno zahva-
lo	vsem, ki so naše liste podpisali, ki so Slovenski skupnosti oddali glas in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali k tako pomembnemu uspehu. Kar smo med votivno kampanjo trdili — namreč da glas, oddan Slovenski skupnosti, ni zavržen, ampak je odločilen glas, se je v celoti uresničilo.
■ Silovito neurje, združeno z zračnimi vrtinci, točo in nalivi je v soboto popoldne opustošilo gričevnati pas severne Furlanije. Prizadeti so bili predvsem vinogradi in sadovnjaki, voda pa je poplavila obširne površine. Škode je za deset milijard lir. Drugi dan na noč pa je toča prizadela tudi vinograde v števerjanski občini, zlasti na področju od Jazbin do Valerišča, kjer je šlo v vinogradih v izgubo 70% letošnjega pridelka.
■ Na izredni seji deželnega sveta Furla-nije-Julijske krajine so bili za volitve novega predsednika republike 29. julija izvoljeni kot določa 83. člen ustave, trije svetovalci in sicer Sergio Coloni (DC), Valentino Vitale (PSDI) in Mario Colli (PCI).
tl Na 30. mednarodnem tržaškem velesejmu je bil v četrtek 22. junija »Dan Jugoslavije«. Sejem si je ogledalo posebno odposlanstvo iz Jugoslavije pod vodstvom podpredsednika gospodarske zbornice SR Slovenije dr. Borisa Zidariča. Ta je nato na tiskovni konferenci orisal dosedanji razvoj poslovnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter opozoril na nove izglede, ki jih odpirajo Osimski sporazumi.
■ Podpredsednik deželnega odbora Nereo Stopper je postal žrtev svojevrstnega atentata, ki so si ga prilastile »Napadalne skupine za komunizem«. Teroristi so v noči deželnih volitev zažgali dva avtomobila, ki sta stala na dvorišču Stopperjeve vile.
■ V Trstu so trije roparji odnesli v opoldanskem času plen 50 milijonov lir iz agencije C »Banco di Roma«. Ker bančni urad ni imel avtomatične povezave s kvesturo, je bila policija o ropu obveščena šele potem, ko je bilo zločinsko dejanje izvršeno.
II	Prvi kazenski odsek kasacijskega sodišča je razveljavil razsodbo o petovelj-skem atentatu, v katerem so bili ubiti trije karabinjerji. Razsodba je znova potrdila, na kako krhkih temeljih je bila osnovana obtožnica in kako nevzdržna je bila trditev, da so pokol zakrivili mladi goriški prestopniki, ki naj bi se hoteli tako maščevati nad karabinjerji. Vrhovno sodišče je poslalo vse sodne akte tržaškega prizivnega sodišča beneškemu prizivnemu sodišču, da obnovi proces. To sodišče je namreč pred nedavnim formalno obtožilo izkrivljanja izsledkov goriške preiskovalce, ki so vodili prvo preiskavo.
■ Po štirih dneh posvetovanja je porotno sodišče v Turinu objavilo razsodbo zoper skupino rdečih brigadistov. Skupno je bilo obsojenih 29 obtožencev, 16 jih je bilo oproščenih, zoper enega pa je bil odrejen nov sodni postopek. Najstrožjo kazen 15 let sta dobila voditelja rdečih brigad Renato Curcio in Pietro Bassi.
■ V Genovi sta dva rdeča brigadista med vožnjo v avtobusu ubila 36-letnega .policijskega komisarja Antonia Esposita. Komisar je do nedavnega vodil antiteroristični oddelek pri genovski policiji, pred nekaj tedni pa je prevzel vodstvo policijske postaje v kraju Nervi pri Genovi.
■ V Beogradu se je končal 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Novo predsedstvo ima 23 članov, glavni tajnik predsedstva pa bo še naprej Slovenec Stane Dolanc. Kakor prej uvodni govor je imel tudi zaključni govor Tito. Opozoril je na pomanjkljivosti in napake, ki so bile storjene in ki da jih bo treba odločno odpraviti. Tito je spregovoril tudi o odgovornosti in o potrebi večjega marksističnega izobraževanja.
■ Močan potres, z jakostjo devete stopnje po Mercallijevi lestvici je prizadejal področje mesta Solun v severni Grčiji. Središče potresa je bilo ob jezeru Volvi 30 km od Soluna in sicer 20 km pod zemljo. K sreči je bilo žrtev sorazmerno malo. Umrlo je 27 ljudi, 300 pa je ranjenih. Potres je povzročil veliko valovanje v južnem Jadranu. Valovi, visoki tudi 3,5 metra, so preplavili mnoge kraje na otokih Visu, Korčuli in Lastovu.
9	Do svojevrstnega atentata je prišlo v Severnem Jemenu na Arabskem polotoku. Odposlanec južnojemenske vlade, ki je izrazito levičarska, je izročil severnojemen-skemu predsedniku A. Gashmiju majhen diplomatski kovček, v katerem je bilo razstrelivo. Prišlo je do eksplozije, pri kateri sta bila oba, predsednik Sev. Jemena in odposlanec ubita. Nekaj ur nato pa je prišlo do poskusa državnega udara v Južnem Jemenu. Zgleda, da se je bolj zmerni predsednik Rubayi Ali skušal znebiti glavnega tajnika levičarske »Fronte za narodno osvoboditev« Ismaila Fattaha, vendar ga vojska ni podprla, tako da je bil med spopadom Rubayi Ali skupaj z notranjim ministrom umorjen.
V občini Sovodnje: SSk 329 (28 %), PCI 446 (38), PSI 180 (15,4), DC 101 (8,7), PSDI 39, PRI 16, PLI 6, MSI 9, Furlansko gibanje 10, radikali 17, DP 6, DN 9.
V občini Doberdob: SSk 242 (26 %), PCI 513 (55,2), PSI 55 (5,9), DC 68 (7,31), PSDI 10, PRI 7, PLI 5, MSI 8, DP 12, radikali 5.
V občini Tržič je SSk prejela 64 glasov, v Ronkah 80, v Krminu 107, v Štarancanu 14, v Šlovrencu 9.
DEŽELNI IZIDI V OSTALIH OKROŽJIH
V videmskem okrožju je DC prejela 10 poslancev, PCI 4, PSI 2, po enega pa Furlansko gibanje, MSI, PRI, DP, PDUP, PLI in PSDI. Za Slovensko skupnost je bilo oddanih 365 glasov (0,13 %), leta 1976 pri državnozborskih pa 526 (0,17 %), torej korak nazaj. V samem Vidmu je glasovalo za SSk 98 volivcev, v Čedadu 14, v občini Dreka 6, Grmeku 4, v Brdu 9, Št. Lenartu 6, v Špetru ob Nadiži 6, v Sovodnjah pod Matajurjem 12, v Srednjah 3, v Tipani 15 (pomoč goriških skavtov tej občini je oči-vidno dala svoje sadove), v Tarčentu 7.
V tolmeškem okrožju bo imela DC 2 poslanca, po enega pa PCI, Furlansko gibanje, PSDI in PSI. SSk je tu prejela 154 glasov (0,26), leta 1976 199 (0,31). Od lega v trbiški občini (Trbiž, Rabelj, Žabnice) 46 glasov, v občini Naborjet (kamor spadajo tudi Ukve) pa 42.
V pordenonskem okrožju je DC osvojila 7 poslanskih mest, PCI 3, po enega pa PSI in PSDI. Slovenska skupnost je prejela 115 glasov (leta 1976 201) in sicer največ v samem mestu Pordenon: 32.
GORIŠKE POKRAJINSKE VOLITVE
Vso zadnjo zakonodajno dobo smo Slovenci bridko čutili, kako nam je manjkal predstavnik SSk v goriškem pokrajinskem svetu. Čeprav sta bila na listi PCI in PSI izvoljena tudi Slovenca, tega v svetu skoro ni bilo čutiti. Bali smo se, da se bo to tudi pri teh volitvah ponovilo. Pa so to pot Slovenci storili svojo dolžnost. SSk ima zopet svojega svetovalca in glas Marije Ferletičeve se bo vrnil v sejne prostore.
DC je prejela 39,4 % glasov in bo imela 10 svetovalcev (+1); PCI 30,9% - 8; PSI 8,9 % - 2; PSDI 5,2 % - 1 (—1); MSI 4,5 % -1; PRI 3,4% - 1; Slovenska skupnost 3,1 % - 1.
Slovenska lista je to pot prejela 3.253 glasov, tj. 3,2%, kar je precej več kot na 'letošnjih deželnih volitvah (skoro 300 več) ali leta 1975 na goriških pokrajinskih volitvah, ko je zbrala 2.970 ali 2,9 % glasov. Očividno so ji glas zaupali še drugi zavedni Slovenci, ki drugače volijo levičarske stranke. V Gorici je SSk prejela 1.955 glasov, v treh slovenskih občinah pa: v Šte-verjanu 266 (deželne 242), v Sovodnjah 324 (329), v Doberdobu 271 (242). V Krminu je SSk prejela 126 glasov.
OBČINSKE VOLITVE V TRSTU
Na teh volitvah je odnesla največ glasov »Tržaška lista«: 27,4%; sledi ji DC s 25,9 odstotka. PCI je prejela 18 % glasov, PSI 3,9%, PSDI 2%, MSI 7%, PRI 2,2%, PLI 1,1, radikali 6, Slovenska skupnost 2,1%, Razdelitev sedežev v tržaškem občinskem svetu je sledeča: »Tržaška lista« 18, DC 17 (leta 1972 22), PCI 12 (13), MSI 4 (8), radikali 3 (0), PSI 2 (4), PSDI 1 (4), PRI 1 (3), PLI 0 (4), Gibanje za STO 1 (1), SSk 1 (1). Slovenska lista je prejela 3.939 glasov (2,1 odstotka), leta 1972 pa 4.961 glasov (2,4%).
Izid volitev kaže, od kod je »Tržaška lista« prejela svoje glasove: od desnega krila DC, ki je izgubila 5 sedežev, od MSI (izgubili 4), od liberalcev (izgubili vse štiri), od republikancev (izgubili 2) in od PSDI (izgubili 3). Socialisti in komunisti so izgubili zlasti na račun radikalov, ki so odvzeli socialistom 2 sedeža, komunistom pa enega.
Jasno je, da je tak izid volitev popolnoma postavil na glavo dosedanjo večino v tržaškem občinskem svetu. Treba bo mnogo politične diplomacije, da se ustvari nova večina.
Torinski prt
gpl
» '	,,	■	'%•	??	‘S	,	*	■	«•'
;* X ' X.	J5^f*	x	v	>	^5#
Ivi...
t Anton Vode - duhovnik SDB
Turinski prt ali Sv. sindon je veliko platno, dolgo 4,36 in široko 1,10, vse en kos. V sredini tega prta se vidi s prostim očesom zelo zbledela podoba človeškega telesa, z ranami na rokah, nogah in na desni prsni strani. Na celotnem dolgem prtu je dvojna človeška podoba, sprednja in hrbtna stran, ker je bil mrlič po vsej dolžini zavit v prt. Prt je zelo izrabljen, skoro preperel in sedaj prišit na svileno podlago in navit okrog lesenega valja. Hranijo ga že 400 let v katedrali v Turinu in sicer v posebni kapeli »Sindone«, ki jo je leta 1694 zgradil arhitekt Guarini.
V Janezovem evangeliju je zapisano, da sta Jožef iz Arimateje in Nikodem s Pilatovim dovoljenjem snela Jezusovo telo s križa in ga zavila v veliko platno, ki sta ga prej prepojila z miro in raznimi dišavami kakor so takrat Judje pokopavali mrliče. Tretje jutro, to je na prvo veliko noč sta Peter in Janez našla prazen grob in velik mrtvaški prt, zložen ob zglavju.
Ob tem praznem grobu se začne velika zgodovina krščanstva in z njim tudi zgodovina prta, ki ga sedaj splošno imenujejo »sveti prt« ali »Sveti sindon«, premnogi pa kar »turinski prt«. V neavtentičnem ali apokrifnem evangeliju iz prvega stoletja je zapisano, da sta Peter in Janez našla »sveti prt« v Jezusovem grobu in na njem sledove Jezusovega telesa. Zgodovina priča, da so prvi krščanski škofje v svojih spisih omenjali prave človeške odtise na prtu, v katerem je bilo zavito Jezusovo telo pred vstajenjem. Cesar Konstantin je v četrtem stoletju poslal izvedence iz Carigrada v Jeruzalem, da bi dognali prave podatke Jezusovega fizičnega telesa. Po raziskavah so prinesli podatke, ki so v celoti isti kakor so danes odkriti na turin-skem prtu, sindonu imenovanem.
V vsem prvem tisočletju po Kristusu so vzhodni škofje in patriarhi pošiljali raznim odličnikom na Zahod »jeruzalemski prt«, to je na platno slikano podobo Jezusa v grobu. Vedno pa so pri tem poudarjali, da hranijo v Jeruzalemu pravi »sveti prt«, ki so ga okrog leta 1000 slovesno prenesli iz Jeruzalema v Carigrad. Francoski kralj Ludvik VII. se je leta 1147 odpravil v Carigrad, da bi tam počastil Jezusov prt ali sindon.
Leta 1204 so vojaki četrte križarske vojske zasedli Carigrad in med drugim prenesli »sveti prt« v Francijo; poveljnik križarjev, neki Oton, je »sveti prt« izročil v varstvo škofu v mestu Besan?on v južni Franciji. Odslej naprej je ta prt v najbolj skrbnem varstvu raznih škofov in kraljevskih dinastij v Franciji in sedaj v Italiji že 400 let.
Tu omenimo, da je pred prenosom v Italijo ogenj kar dvakrat resno poškodoval »sveti prt«, prvič leta 1349 in drugič 3. decembra 1532, ko je zgorela stolnica v mestu Chambery. Zgodovina poroča, da so poškodovani prt sestre klarise dobro popravile; bil pa je poškodovan samo na robovih in zgibih, ker so ga v Franciji hranili vedno v zloženi obliki v srebrnem sarkofagu. Pege ob telesu mrliča so danes na fotografijah svetli znaki zašitih mest na robovih in zgibih.
Za prenos v Turin je zanimiv ta zgodovinski dogodek: ko je leta 1578 prenehala velika kuga v Milanu, se je svetniški Škot Karel Boromejski napotil v Francijo, da bi tam v mestu Chambery spokorniško počastil »sveti prt«. Tedanji savojski kralj Emanuel Filibert je hotel svetniškemu škofu prikrajšati naporno potovanje in je zato poslal »sveti prt« v glavno mesto Savoje Turin. Tu je bil slovesno izpostavljen 12., 13. in 14. oktobra 1578. Od takrat naprej do danes ta prt skrbno hranijo v Turinu in sicer najprej v kraljevski palači, od leta 1694 naprej pa v katedrali. Prvotno so ga velikokrat izpostavljali, pozneje pa vedno manj, ker so se zaradi spremembe zraka pri prenašanju vedno bolj bali večjih okvar in poškodb.
Leta 1898 je »sveti prt« prvič fotografiral advokat Secondo Pia. Ob tedanjem primitivnem fotografiranju je odkril odtise ran na rokah, nogah in na desni prsni strani. Takoj so se začela okrog Sv. sin-dona prava tehnična raziskovanja, ki so se zaključila leta 1973. Strokovnjaki so te-daj z najmodernejšimi aparati odkrili celo cvetni prah, ki je bil v miri in dišavah pred skoro dva tisoč leti. Prof. Maks Frei, ravnatelj znanstvene policije v Ziirichu, je po dolgem času dognal, da je cvetni prah v dišavah tega turinskega prta s cvetlic in rastlin, ki rastejo samo v Jeruzalemu in okolici še danes. Dalje je odkril, da je vsaka podmena izključena. V tem mrtvaškem prtu je bilo zavito pravo telo na križu umorjenega, ki je bilo pred smrtjo vse krvavo, ne umito in prav zato se vidijo odtisi, ker se je kri ubitega pomešala z miro in dišavami. To se vidi predvsem ob ranah na rokah, nogah in
na desni prsni strani. Prof. Maks Frei je pred petimi leti dal sledečo izjavo; »Ne vem, če je bilo v turinskem prtu zavito telo Jezusa Kristusa, vem pa gotovo, da je to prt iz Kristusovega časa in da je bil prav ta prt izpostavljen v Jeruzalemu, v Turčiji, v Franciji in sedaij v Italiji v določenih dobah kakor potrjuje zgodovina.« Zadnjič v našem času so turinski prt izpostavili leta 1933 ob 1900-letnici Jezusove smrti in vstajenja.
Naj omenimo še to, da so 1973 poslali najboljše fotografije turinskega prta v in-terplanetarni laboratorij v Pasadeno v Severni Ameriki, kjer so s preciznimi aparati dognali isto kakor strokovnjaki v Evropi.
Po teh ugotovitvah ostane za nas zadnje vprašanje: ali je bilo v ta prt res zavito telo križanega Jezusa Kristusa ali pa koga drugega izmed toliko Judov, ki so jih Rimljani pred dva tisoč leti pred smrtjo mučili in barbarsko križali? Naš odgovor je sledeč:
1.	Zgodovina turinskega prta je takšna kakor smo jo po verodostojnih podatkih opisali in zbuja danes zanimanje številnih svetovnih znanstvenikov. Nastaja celo veda sindonologija in letos v septembru bo v
Vzgojitelj si od mladine želi pač zmeraj več in boljše, vendar rad prizna tudi dobro voljo mladih in njih uspehe. V preteklem šolskem letu so naši dijaki pokazali največ dobre volje in dosegli največji uspeh v organiziranju četrtega dijaškega obmejnega srečanja v Gorici 22. aprila. O tem srečanju je bilo že dovolj napisanega. Tu bi rajši povedali besedo o zborniku, ki so ga dijaki pripravili ob tej priložnosti, kei se o tem še ni pisalo.
Navada je, da dijaki ob svojih obmejnih srečanjih prispevajo tudi svoj literarni delež. Letos so se organizatorji odločili, da pripravijo zbornik s pregledom o slovenskem šolstvu na Goriškem namesto dosedanjih literarnih prispevkov. Zbornik je iz tehničnih razlogov izšel z zamudo, je pa sedaj na voljo šolam in tudi občinstvu. Ker bi tiskarski stroški bili previsoki, se je gimnazija-licej »Primož Trubar« odločil, da zbornik izda kot razmnoženino na ciklostil. Pri zborniku so sodelovali dijaki vseh višjih srednjih šol v Gorici, potem še dijaki iz Nove Gorice, liceja »Prešeren« iz Trsta, iz Ajdovščine ter Sežane.
Temeljni prispevek v zborniku je prvi članek, ki obravnava razvoj slovenskega šolstva na Goriškem od prvih početkov do danes, članek je nastal kot skupinsko delo goriških dijakov. V članku seveda ne bomo našli kakih novih dognanj, obsega pa prilično dober pregled, kako so nastale slovenske šole na Goriškem za časa Avstrije, kako so se razvijale in kakšna je bila njih usoda zaradi dveh svetovnih vojn, fašistične diktature in državne razmejitve leta 1947.
Temu glavnemu članku sledijo prispevki na temo »Boj za narodni obstanek in kulturna prizadevanja goriških Slovencev med obema vojnama«, pa še »Politični boj Slovencev na Goriškem po drugi svetovni vojni«. Končno so članki o »Deležu goriških ustvarjalcev v besedni, likovni in glasbeni umetnosti«. Vsebina zbornika je torej zares »primorska« oziroma goriška v širšem pomenu besede.
Turinu mednarodni seminar, kamor bodo imeli dostop vsi znanstveniki, tudi neverni, kakor v Lurdu.
2. V ta prt je bilo zavito mrtvo telo človeka, ki so ga pred smrtjo bičali, ga na križ pribili, mu s sulico prebodli desno prsno stran med šestim in sedmim rebrom, vse kakor je v evangelijih zapisano o smrti Jezusa Kristusa.
3. Znanstveniki so leta 1973 nagrmadili še veliko dokazov, ki vsi potrjujejo, da je to tisti prt, ki ga je kupil Jožef iz Arimateje in vanj zavil mrtvo Gospodovo telo.
Sveta Cerkev ni po zadnjih končnih dognanjih dala nobene uradne izjave, pač pa še naprej hrani turinski prt z največjo skrbjo in sam sveti oče Pavel VI. je s privoljenjem savojske hiše v izgnanstvu dovolil, da se sme letos za 400-letnico «svete-ga prta» v Turinu vršiti javno češčenje in to kar celih šest tednov od 27. avgusta do 8. oktobra. Takrat bo nad štiri milijone romarjev, ki so že napovedani, videlo turinski prt v razdalji treh metrov za nepro-dirnim steklom. Ali bomo med temi množicami tudi mi? Če druga romanja za zveličanje niso nujno potrebna, gotovo pa vedno duhovno zelo koristna, velja to predvsem za «sveti prt» v Turinu.
Dijaki so pokazali dokajšnjo prizadevnost. Glede objektivnosti in nepristranosti njihovih prikazov bi ta in oni imel kaj oporekati. Zlasti se zdi pomanjkljivo, da so pri uporabljeni bibliografiji izpustili dela pok. dr. Rudolfa Klinca. Kdorkoli bo namreč pisal o naši zgodovini med prvo in drugo svetovno vojno, ne bo smel mimo njegovih del in člankov. To pozabo pa gre najbrž bolj pripisati mentorjem kot pa dijakom. Tudi med časopisi in revijami so izpuščeni nekateri, ki so se prav tako bavili s šolsko in kulturno problematiko, a jih v zborniku niso uporabili. Mislim, da bi vsaj mi na Goriškem in Tržaškem morali biti boljše informirani, kaj pri nas izhaja oz. je izhajalo in pri zgodovinskih študijah upoštevati ene in druge vire, da se dokopamo do čim popolnejše zgodovinske podobe.
Kljub lem pomanjkljivostim bo zbornik goriških dijakov ostal trajen spomin na VI. DOSP in tudi praktičen vir za informacije o šolstvu na Primorskem.
Na god sv. Alojzija 21. junija smo se v Turinu poslovili od salezijanskega duhovnika Toneta Vodeta, ki je kljub rahlemu zdravju dosegel v življenju zelo lepe uspehe (rodil se je 1904 v Dolu pri Ljubljani). Prištevamo ga v vrsto naših odličnih pokojnih sobratov Wallanda, Logarja, Blatnika, Valjavca, Knifica (ta zadnji živi že 19. leto v nezavesti v bolnišnici blizu New Yorka, žrtev nesreče na poledeneli cesti). Že sam pogreb pok. Vodeta v Turinu je pokazal, kako je gledala na tega našega rojaka tudi tujina. Nad sto salezijancev, med temi dvanajst slovenskih, lepo število dijakov in nekaj sester, to smo bili pogrebci ob tem novem odhodu slovenskega duhovnika v večnost.
Duhovnik Tone Vode je našim bralcem kar dobro znan, saj je večkrat pošiljal Katoliškemu glasu članke, predvsem iz misijonskega sveta. Vedno je bil v zvezi z misijonarjem Andrejem Majcnom in z zdravnikom Janežem na Formozi in tako nam je posredoval razne zanimive dopise; veliko je pisal o slovenskem misijonarju Jožefu Kerecu. Sam je nad trideset let izdajal notranje glasilo »Naše delo« za slovenske salezijance in sestre v tujini. V tem občasnem listu je rad objavljal svojim sobratom razne novice iz Katoliškega glasa.
Sploh je treba poudariti, da je pokojni Vode vse življenje pridno in spretno rabil pero. Veliko je sodeloval pri Salezijanskem vestniku in pripravil dragoceno knjigo, po pisatelju Janezu Lemovnu prirejen življenjepis sv. Janeza Boška. Njegovo življenjsko delo pa je zajetna knjiga (nad 1200 strani) »V prijateljstvu z Bogom«, to je velika zbirka premišljevanj p. Gabrijela di
S.	M. Maddalena. To knjigo so izdale ra-kovniške Knjižice, prevod pa sta po večletnem prizavedanju pripravila za tisk oba velika pokojnika Anton Logar in Anton Vode.
Komaj sedaj ob pogrebu smo v Turinu zvedeli, da je bil g. Vode vsa povojna leta zelo iskan spovednik mnogih redovnikov. »Nismo se sploh zavedali, da ta tihi knjižničar izredno bogate knjižnice v velikem zavodu Valsalice živi med nami. Sedaj, ko ga ni več, čutimo njegovo odsotnost.«
Tako je povedal ob pogrebu ravnatelj zavoda Valsalice, kjer je v teh časih katoliška gimnazija z nad 600 dijaki. V sredini tega zavoda je skromna kapelica-votlina, v kateri je do beatifikacije (od 1888 do 1929) počival Janez Boško. Na to mesto polagajo sedaj vsakega mrliča iz zavoda — do pogreba.
Tu smo se poslovili od našega sobrata tudi mi in tako tukaj kot pozneje v cerkvi in ob odprtem grobu zapeli nekaj naših pesmi sobratu v zahvalo in slovo. Pogrebni nagovor je imel tudi inšpektor slovenskih salezijancev g. Rudolf Borštnik. Šele daleč v tujini človek občuti, kaj je naša beseda, naša pesem ob pogrebu zaslužnega, ponižnega, zavednega slovenskega duhovnika, sobrata, prijatelja. - F. Štuhec sdb
UTRIP CERKVE
» Pred petnajstimi leti je bil 21. junija milanski nadškof Giovanni Battista Mon-tini izvoljen za naslednika papeža Janeza XXIII. V zvezi s to obletnico je italijanska televizija v veliki dvorani za avdience v Vatikanu priredila koncert, ki ga je posvetila Pavlu VI. Zbor in orkester Rai-a sta ob sodelovanju priznanih solistov izvedla Schubertovo mašo v Es-duru.
• V škofiji Aversa (južna Italija) je umrl naj starejši katoliški škof na svetu, Antonio Teutonico. 13. oktobra bi dočakal 104 leta. Škof v Aversi je bil od 1936 do 1966.
• Škofija Kolvvezi v zairski pokrajini
sec zaradi vdora gverilskih čet iz Angole divjali hudi boji, je velika za skoro dve Sloveniji. Po umiku evropskih misijonarjev so ostali poleg domačega škofa le še štirje domači duhovniki. Mnogo misijonskih postaj je bilo povsem uničenih.
» Državne oblasti so kaznovale v Mana-gui (glavno mesto srednjeameriške države Nicaragua) radijsko postajo »Preferida« z globo 1.500 dolarjev, ker je objavila poslanico domačih škofov, v .kateri je bilo govora tudi o socialnih krivicah v državi.
• Rodezijski gverilci so napadli v bližini meje z Mozambikom misijonsko postajo, ki jo vodijo člani angleške pentekostalne Cerkve ter ubili 13 oseb, vse angleškega porekla. Med žrtvami je tudi enomesečen otrok.
• Nemški katoličani so v letošnji postni akciji nabrali 83.200.000 mark za namene dobrodelne nabirke »Misereor«. Nabirka je presegla lansko za tri odstotke.
S TRŽAŠKEGA
Tržaško italijansko gledališče na Dunaju
Pred kratkim je gostovalo v dunajskem gledališču Burgtheater Stalno italijansko gledališče iz Trsta s Horvathovo komedijo »Pripovedke iz dunajskega gozda« (Storiel-le del bosco viennese). Liberalni dunajski tednik da je celo zapisal: »Kdo bi si bil mislil, da nam lahko tržaško gledališče ponudi tako čudovito in obenem popolno predstavo?« Predstave so se udeležili tudi italijanski veleposlanik na Dunaju, Cagiati, avstrijski notranji minister Lane in italijanski naseljenci v avstrijskem glavnem mestu. Dan pred predstavo je avstrijska televizija prinašala obširen prikaz delovanja tržaškega stalnega odra z nekaj igranimi prizori.
Ob tem je treba zapisati, da bi bilo ne le za slovensko skupnost, ampak tudi za našo deželo primerno in prav, če bi se podobno gostovanje omogočilo tudi slovenskemu tržaškemu gledališču, ki ima povrh vsega še mnogo daljše izročilo od italijanskega. Tako bi svet spoznal, da je tržaško mesto resnično stičišče dveh kultur. Bati pa se je, da imajo odgovorni na deželi za takšno poslanstvo manj posluha.
Nabrežina
Razstava domačih vin. Prvo nagrado sta prejela Boris Škrk in Danilo Lupine iz Praprota. Slikarska razstava (Godnič, Dra-šček, Razza in Jerman) pa je nudila nekaj novosti in precej kupcev. Športno srečanje je ob tej priložnosti v domači telovadnici pritegnilo lepo število udeležencev. Tombo-
lo	50.000 lir in druge dobitke so zadeli domačini.
24-urni košarkarski maraton. Od sobote -4. do nedelje 25.junija je nastopilo na igrišču Sokola 130 športnikov. Plavi so zmagali s 1.343 točkami nad belimi s 1307 točkami. Zanimiva je starostna razlika: najmlajši 9 let, najstarejši pa 40.
Skavtski večer. Priklical je v soboto 24. junija v župnijsko dvorano kar lepo število prijateljev in sorodnikov, ki so z zanimanjem in aplavzi spremljali bogati spored: skavtski miniansambel, diapozitivi lurškega kolesarja (Zdravko Skupek iz Ko-ludrotvice - 1.550 km), smešnice, prizori, zvočni film skavtskega taborjenja (Jevni-kar) in še »obilen« srečolov. Iznajdljivi skavti so poskrbeli tudi za posebne značke s češarkom in minikiosk s pijačo. Le pogumno naprej!
Pohitite z vpisom za ogled in počastitev Sv. sindona v Turinu, saj obiščemo še druge zanimive kraje. Poslužite se tudi telefona v večernih urah, štev. 200678 (župnišče).
Zbornik »Alternativa«
Časnikar Franc Jeza je izdal maja letos prvo številko zbornika tega imena, v kate-icm več piscev obravnava gospodarska, politična in kulturna vprašanja slovenskega obstoja. Zbornik je kritičen predvsem do sedanjega položaja slovenske republike v jugoslovanskem okviru in se zavzema za slovensko državno samostojnost. Vprašanja torej, k reševanju katerih zamejstvo ni poklicano, ne more pa popolnoma mi" mo njih. Tako ob zadevi z industrijsko cono na Krasu, ki sta si jo zamislila Beograd in Rim in ki bo globoko posegla v' slovensko narodno tkivo na obeh straneh meje. Ma italijanski strani se bo naselil0 okoli 30.000 italijanskih delavcev in njih družinskih članov, na jugoslovanski strani pa okrog 60.000, povečini z jugoslovanskega juga, in ti bodo temeljito spremenili narodnostno podobo južne Primorske. Zbornik se naroča pri izdajatelju (Via di PrO' secco 3, 34016 Opčine-Opicina, Trst-Triestc, (Italija) ter v slovenskih knjigarnah.
Šaba (bivši Katangi), kjer so prejšnji me-
Gojenci glasbene šole v okviru SKPD »M. Filej«, ki so nastopili na zaključni prireditvi
v Katoliškem domu v Gorici 11. junija
llll!lllllilllllllt(!lllllllllllllil)illlilllliillll!llllllinillllltlllillilllllUlllitllllllllillltllllliiilllllilll!lllllllllllllliUllllllll(lllllllIUIIIIIIiltll!lllllliHIIIIIIIIIIIIIIII!lllilllllillUlin!i!li
Goriški dijaški zbornik
Slovenska nova maša
V nedeljo 9. junija ob 17.30 bo na VEJNI ob sodelovanju treh slovenskih novomašnikov in dveh srebrnomašnikov
PROSLAVA CIRII METODOVE NEDELJE IN NOVOMAŠNO SLAVJE
Spored slovesnosti: Pozdrav novomašnikom in jubilantoma. Slovesno somaševanje. Ekumenska pobožnost ob oltarju svetih bratov Cirila in Metoda. Sodelujejo združeni pevski zbori postojnske dekanije. Toplo vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Beseda zahvale zglednemu dušnemu pastirju
V nedeljo 25. junija je bil v Gorici dvakrat lep dan, ker smo imeli novo mašo in ker je bilo lepo vreme. Tudi vreme je pomagalo, da je novomašno slavje uspelo v vseh ozirih.
Novomašnika Vojka Makuca smo predstavili že v prejšnji številki, zato ni potrebno, da bi tu ponavljali. Naši verniki so ga v nedeljo v cerkvi sv. Ignacija videli ter se z njim veselili, da so znova lahko slišali pesem »Novi mašnik, bod' pozdravljen«, saj smo že več kot dvajset let morali poslušati le »Srebmomašnik« ali »Zlato-mašnik« bod’ pozdravljen.
Posvečenje je bilo prejšnji večer v oglejski baziliki, kjer je g. nadškof Cocolin posvetil letošnje tri nove mašnike za goriško nadškofijo. Med mašo v Ogleju ni bilo veliko naših ljudi navzočih, ker je ta kraj za nas nekoliko oddaljen. Zato pa je bilo več vernikov naslednji dan pri novi maši. Prišli so iz mesta in tudi iz vasi, da je bila cerkev sv. Ignacija polna kot v časih, ki smo nanje že pozabili.
V spremstvu duhovščine in sorodnikov je novi mašnik pristopil k oltarju, potem ko sta ga v imenu slovenske verske skupnosti pozdravila mladinec in mladenka ter mu izročila novomašni križ. S kora se je oglasil mešani pevski zbor, ki se je zbral nalašč za to priložnost iz pevcev raznih zborov v Gorici; prišli so na pomoč tudi nekateri pevci iz bližnjih vasi. Vendar bi človek ne sodil, da ne gre za stalen pevski zbor, kajti njegovo izvajanje Tomčeve maše v čast sv. Jožefu in tudi vse ostale pesmi so bile na zelo visoki ravni. Zbor sta za nastop pri novi maši pripravila prof. Lojzka Bratuževa in Mirko Špacapan, dirigiral je pa prof. Stanko Jericijo. Mad mašo sta se pri orglah zvrstila Lojzka in
I ■■ V V ■
Učiteljišče in
Dijaki zadnjih razredov učiteljišča in liceja se pripravljajo na maturo, ki jo bodo začeli 3. julija. Usoda letošnjih maturantov bo zaupana na liceju naslednji komisiji:
Predsednik Martin Jevnikar; za slovenščino Alojzija Bratuž, grščino Marija Lui-sa Cenda Klinc, italijanščino Marija Ravnik, matematiko Boris Fabiani, notranji član za Gorico Katerina Faganel, za Trst Ivan Černič.
Na učiteljišču pa je izpraševalna komisija takole sestavljena:
Predsednik prof. Josip Seražim, za slovenščino Marija češčut, matematiko Zdenka Vodopivec-Tomažič, italijanščino Teodora Vončina-Bednarik, za pedagogiko in filozofijo Sheila Laurenčič. Notranji člani Majda Sirca-Mašera za Trst in Majda Corsi-Sfiligoj za Gorico.
Poleg dijakov liceja in učietljišča bodo imele maturo tudi dijakinje 3. razr. tečaja za otroške vrtnarice. Izpraševalna komisija teh slednjih je sestavljena iz profesorjev, ki so jih učili med letom, predseduje Pa ji ravnatelj A. Bratuž.
POTEK ŠOLSKEGA LETA
Prostori, iv katerih so sedaj gimnazija licej, učiteljišče in tečaj za vrtnarice v ul. Al
viano, so za pouk zelo ustrezni. Sobe so vc!ike, zračne in sončne. Veličastna stavba bivšega malega semenišča je tudi v dokaj mirnem kraju, tako da dijakov nič ne mo-
li	pri pouku. Le pozimi je bilo v nekaterih razredih nekoliko hladno, a to ni trajalo Veliko dni, ker je bila zima mila. Nad položajem, kot je zdaj, se šole ne morejo Pritoževati, ker imajo tudi potrebne prostore za razne kabinete. Seveda si na šoli Zelijo še to in ono, toda v glavnem je učnim potrebam zadoščeno, da se more pouk redno razvijati.
USPEHI IN NEUSPEHI
Na učiteljišču je bilo v preteklem letu vPisanih 65 dijakov in dijakinj; prevladujejo dijakinje. Tečaj za vrtnarice pa je °biskovalo 22 dijakinj. Učni uspehi so bili v nekaterih razredih boljši, v drugih nekoliko manj. V prvem razredu je izdelalo '5 dijakov, 6 jih ima popravne izpite, dva sta bila zavrnjena. V drugem razredu: 9 dijakov je izdelalo, 11 jih ima popravne izPite, en dijak je med letom izstopil. V J^tjem razredu: 5 dijakov je izdelalo, 2 '^cila popravne izpite. V četrtem razredu s° bili vsi dijaki pripuščeni k maturi.
Pri otroških vrtnaricah so bili izidi ta-^ile: Prvi razred: 4 dijakinje so izdelale,
4	‘niajo popravne izpite, 3 so bile zavrnje-rie- V drugem razredu so 4 dijakinje izde-ena je med letom izstopila, 2 imata PoPravne izpite. V tretjem razredu so vse
'le pripuščene k maturi.
Na gimnaziji-liceju so bili izidi nasledek četrta gimnazija: 10 izdelalo, 2 imata
Andrej Bratuž. Zlasti je lepo izzvenela pesem »Novomašniku« pok. Lojzeta Bratuža na besedilo Ljubke Šorlijeve in ki je bila v nedeljo prvič izvajana.
Novomašniku je spregovoril Jožko Be-nedetič. Njegova beseda je bila prisrčna, učinkovita in kratka na temo: Vsak duhovnik je iz ljudi vzet in postavljen v to, kar je božjega.
Novi mašnik je z jasno besedo in seveda nekoliko ganjen daroval svojo prvo daritev. Veliko število prisotnih je pristopilo k sv. obhajilu in še več se jih je po maši udeležilo tradicionalnega darovanja, pri katerem jim je g. novomašnik prijazno stisnil roko in jim dal v spomin podobico. »Življenje je meni Jezus«, si je izbral kot svoj duhovniški program. Da temu programu ostane zvest, mu moramo pomagati tudi mi vsi, ki smo božje ljudstvo, iz katerega je izšel.
Popoldne se je lepo slavje zaključilo z blagoslovom pri Sv. Ivanu.
$ $ ^
Gospod novomašnik! Po stranskih poteh te je Kristus poklical v svojo službo, saj si najprej mislil na drugačen poklic. Pa si kakor Matej pustil vse in šel za Kristusom. Odločil si se tudi, da boš ostal med slovenskim ljudstvom. Glej! To ljudstvo je danes idejno zmedeno in tudi za Kristusom ne hodi več tako kot nekoč. Vendar ima duhovnike rado. Še zmeraj jih spoštuje. Zato se nikar ne ustraši, če ne boš imel cerkve tako polne kot v nedeljo, če boš kdaj bolj sameval ob nedeljski maši. Saj je kljub temu še zmeraj žejno besede Kristusove in hvaležno tistim, ki mu jo nudijo. Kakor te je v nedeljo ob novi maši z veseljem sprejelo, prav tako te bo z veseljem sprejelo, kamorkoli boš poslan.
licej v Gorici
popravne izpite. Peta gimnazija: 7 dijakov izdelalo, 2 imata izpite. Prvi licej: 11 izdelalo, 1 ima popravne izpite. Drugi licej: 11 izdelalo, 2 imata izpite.
Ocenjevanje na višjih srednjih šolah je ostalo še po starem, to se pravi, da dijaki dobijo ocene izražene s številkami od 1 do 10, dobijo tudi šolska spričevala in imajo možnost popravnih izpitov v jeseni.
Višješolci imajo ta privilegij, da lahko stavkajo. Tudi v preteklem šolskem letu se mu niso odrekli in so parkrat stavkali, vendar med stavkami ni prišlo do nobenih nevšečnosti. V višjih srednjih šolah smejo dijaki namesto pouka imeti šolska zborovanja, in sicer po štiri ure na mesec. Tudi te pravice so se redno posluževali razen proti koncu šolskega leta. Kaj posebnega se na takih zborovanjih ne rodi.
IZVENŠOLSKA DEJAVNOST
Po ministrskih navodilih naj bi bila šola povezana s kulturno-socialno sredino, v kateri živi. Za naše šole je taka sredina slovensko ljudstvo na Goriškem. Kako so sc dijaki vključili v to sredino?
Opaziti je, da nekateri sodelujejo pri raznih pevskih zborih, v športnih društvih, v dramskih skupinah. Nekaj jih je pri skavtih in tabornikih. To so gotovo zdravi pojavi, saj pomenijo, da dijaki ne živijo samo za red v spričevalu. Vendar ne moremo biti povsem zadovoljni z omenjenim njihovim vključevanjem v našo stvarnost, ker je to še vedno premajhno, to se pravi, da je preveliko število tistih dijakov višjih srednjih šol, ki izven šolskega dela nimajo nobenega drugega koristnega zanimanja. To je negativen pojav, kajti izkušnja uči, da dijak cz. dijakinja, ki se v srednji šoli ne vključita v nobeno izven-šolsko dejavnost, tudi pozneje v življenju ne bosta »našla časa« za kako prosvetno ali drugačno zanimanje. Pomnožili bodo le število tistih, ki že danes stoje ob strani in s posmehom gledajo na tiste, ki kaj store za narod.
Sv. Križ pri Trstu
Procesija sv. Rešnjega Telesa, ki je bila pri nas v navadi že dolgo let na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, bo letos naslednjo nedeljo 2. julija. Ob 10. uri bo slovesna maša, nato pa procesija. Te procesije so se udeleževali, zlasti pred zadnjo vojno, mnogi verni ljudje iz okoliških kra-ških vasi. Stari Križani ne morejo pozabiti, kako lepe in dolge procesije so bile včasih. Prav hvalevredno bi bilo, če bi to navado ohranili in poskrbeli, da bi bile naše procesije še naprej mogočne, in kar je še bolj važno, zbrane in pobožne.
KATOLIŠKI GLAS Jistza hritičn© bralce
PRVO
sv. obhajilo in birma v Doberdobu
Zaradi ošpic, ki so letos prizadele mnoge naše vasi, smo morali v Doberdobu pravnik prvega sv. obhajila večkrat odnesti. Ko so vsi otroci bolezen preboleli, smo se dogovorili, da bo na zadnjo nedeljo v juniju, ki je bila že določena za sv. birmo. Zato je bilo seveda nekaj več skrbi in dela za vse, po drugi strani pa smo imeli kar dvojni praznik v župniji: pri prvi maši prvo sv. obhajilo, pri drugi pa sv. birmo.
K lepoti praznika je dosti pripomoglo tudi vreme: po hladni in vetrovni soboti je sončno jutro naznanjalo prijetno poletno nedeljo.
K obhajilu je prvikrat pristopilo deset otrok: 2 deklici in 8 dečkov. Bili so ne le primerno oblečeni, pač pa tudi dobro pripravljeni, zato je vsa slovesnost prav lepo potekla v splošno zadovoljstvo. Med mašo je prepeval mladinski zbor pod vodstvom dijakinje Egle Frandolič. Skupaj s prvoob-hajanci so k božji mizi pristopili mnogi starši, sorodniki in prijatelji ter drugi verniki. Po maši so imeli otroci v župnišču običajni zajtrk, nato pa je še vsak prejel v spomin umetniško kopijo slike Toneta Kralja: Jezus med otroki.
Za 10.30 je bil predviden prihod g. nadškofa ter sv. maša z birmo. 29 fantov in deklet iz Doberdoba ter 9 iz Dola se je udeleževalo priprave no birmo skozi več mesecev, v zadnjem času pa še devetdnev-nice k Sv. Duhu in raznih srečanj ter predavanj. Matere birmancev in prvoobhajan-cev so skupaj z nekaterimi prizadevnimi verniki poskrbele, da je bila cerkev res okusno okrašena.
Na trgu pred cerkvijo se je znašlo domala vse farno občestvo za sprejem nad-pastirja. Sprejela ga je skupina birmancev z zborno deklamacijo, ki jo je sestavila m pripravila Franka Ferletič. Nič ni motilo, če se jim je zaradi treme kaj malega zataknilo, ker je vse prevzela nje globoka vsebina, zlasti:
Veselo gledamo sedaj v bodočnost, ne straši nas življenja boj.
Obljubljamo najlepše in najboljše, kar hrani mlado nam srce.
A bogve, če v prihodnjih letih bo v naših srcih še navdušenje živelo, bogve, če nam v duši bo takrat še vedno bivala ljubezen.
Mogoče bo postalo nekdaj tudi nam težko, mogoče bo prevzemal nas obup in strah, morda ljubezen dala prostor bo sovraštvu, mir se umaknil valu bo nasilja in gorja. Spremljaj nas v molitvi, oče, in vi duhovniki in starši, vsi nas spremljajte v molitvi.
Ostanite vedno z nami, ne puščajte v življenja nas samoti.
Med mašo je nastopil domači cerkveni zbor pod vodstvom organista Karla Lavrenčiča z vrsto dovršeno podanih pesmi, med njimi s Handlovo Alelujo. Petje je na orglah spremljal 16-letni Hilarij Lavrenčič. Pri slovesnosti sta g. nadškofu asistirala domači župnik in župnik iz Ja-melj g. Srečko Rejec.
Govor je g. nadškof navezal na prošnjo birmancev, kakor so mu jo izrazili v pozdravni recitaciji, naj jih vsi, posebej pa on sam in duhovniki pa tudi starši in botri še naprej spremljamo v molitvi, jih ne puščamo samih ter jih podpiramo z besedo in zgledom, da bo milost svete birme v njih učinkovita in s tem poudaril važnost duhovne rasti mladih v občestvu družine in župnije.
Po končani slovesnosti je g. nadškof rad privolil v prošnjo birmancev ter se z njimi slikal. Nato se je še dolgo časa ustavil v cerkvi ter pred njo, se rokoval in očetovsko pogovarjal z vsemi, ki so se mu približali, posebej še z birmanci, z otroki in starejšimi župljani. Vsi so bili veseli, ker so ga lahko v cerkvi poslušali in se z njim zdaj pogovarjali v svojem domačem jeziku.
Dvojni praznik je bil tako pri kraju. Vsi smo bili zadovoljni in hvaležni Bogu za to milost, našemu nadpastirju pa za obisk in dar Sv. Duha našim mladim.
Zdaj je seme vsejano v duše prvoobha-jancev in birmancev, na nas je, da njih duhovno rast podpiramo, da bodo postali pravi Kristusovi pričevalci.
•	Apostolski sedež je razposlal vsem državam, udeleženkam izrednega zasedanja OZN v New Yorku, kjer se razpravlja o razorožitvi, posebno listino. V prvem delu je govor o oboroževalni tekmi in o prizadevanjih Vatikana, da bi ta nesmiselna tekma prenehala, v drugem delu pa so našteti najrazličnejši posegi papeža samega in drugih vidnih predstavnikov Cerkve, ki imajo za cilj odpravo vojne kot sredstva za reševanje nesporazumov.
Bilo je pred dvanajstimi leti, 28. avgusta. Z žalostjo v srcu smo se poslavljali od svojega župnika in se pripravljali, da z ljubeznijo in prijaznostjo sprejmemo medse novega dušnega pastirja.
Bili smo nekoliko zbegani. Obdajali so nas spomini na vesele trenutke našega dotedanjega skupnega verskega življenja. Pred nami je stal novi župnik, mlad, poln navdušenja in načrtov. Porajala so se nam vprašanja: Kako bo sedaj? Kakšen bo ta novi župnik? Ali nas bo razumel, ali bomo mi njega? Ali bomo lahko ustvarili novo versko družino?
Spraševali smo se. Vsakdo izmed nas pa je že čutit v srcu, da lahko zaupa in veruje v novega župnika. Pripravljali smo mu kotiček v svojih srcih.
Marij Gerdol ga je kmalu osvojil. Pod njegovim vodstvom je versko življenje v naši župniji ponovno zaživelo. Z veseljem srno se zbirali v domači cerkvi in v nekdanji »baraki« ter skupno s svojim župnikom preživeli mnogo lepih iti koristnih trenutkov.
Prišel pa je trenutek, ko nam je naš Župnik pripravil veliko presenečenje. Sklenil je, da nam bo zgradil Dom, v katerem se bomo lahko vsi vaščani versko in kulturno združevali ter se bogatili. Tako je zrasla visoka bela stavba: Mladinski dom Boljunec.
V	njej smo z župnikovo pomočjo uredili bogato knjižnico, ustanovili glasbeno šolo in skavtski sedež, ki delujejo še danes. Priredili smo tudi vrsto kulturnih in zabavnih večerov.
Za to pestro dejavnost pa ima gotovo največje zasluge prav naš župnik, ki je
Srebrna maša v Boljuncu
V	sredo 28. junija je naš župnik Marij Gerdol slavil 25. obletnico mašniškega posvečenja. Rodil se je v Trstu 20. novembra 1930. Obiskoval je semenišče v Kopru, Gorici, Trevisu in Rimu. Teološke študije je dokončal na Gregorijanski univerzi v Rimu.
Najprej je bil eno leto za podravnatelja v Marijanišču na Opčinah. Leta 1954 pa je bil imenovan za slovenskega kaplana v župniji sv. Vincencija v Trstu, kjer je posvečal posebno skrb slovenskemu cerkvenemu zboru in se boril za enakopravnost slovenskih vernikov v tamkajšnji župniji. Avgusta 1966 je prevzel mesto župnega upravitelja v Boljuncu, kjer je bil tudi tri leta kasneje imenovan za župnika in kjer še danes opravlja svoje dušnopastirsko delo.
Boljunski župljani smo hoteli primerno proslaviti njegovo 25. obletnico mašniškega posvečenja. Sklenili smo, da bomo ta jubilej slavili skupno s praznovanjem župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika, ki ga obhajamo vsako leto 24. junija.
Že v četrtek 22. junija je bila v domači cerkvi skupna spokorna pobožnost kot priprava na praznik. V soboto 24. junija pa je bilo zvečer slovesno somaševanje s škofovim vikarjem dr. Lojzetom Škerlom in drugimi duhovniki.
Po maši smo se zbrali v Mladinskem domu na družabnem srečanju, kjer smo se zadržali pozno v noč v veselem razpoloženju.
Naslednji dan pa je naš župnik daroval slovesno zahvalno mašo. Za to dvojno slavje smo se boljunski župljani skrbno pripravili, da bi čim bolje uspelo. Ob tej priložnosti smo posebno lepo okrasili domačo cerkev. Predvsem pa smo se potrudili, da smo bili našemu župniku, kolikor je bilo v naših močeh, čim bliže ob tem njegovem jubileju. - Boljunski farani
Čestitke
Vodstvo in člani tržaških skavtov in skavtinj toplo čestitajo duhovnemu asistentu g. Mariju Gerdolu ob lepem duhovniškem jubileju.
za rast Mladinskega doma žrtvoval veliko svojega časa in denarja ter že sedem let Z ljubeznijo in veliko odgovornostjo spodbuja in spremlja njegovo delovanje.
Naš župnik si je v teh letih tudi neutrudljivo prizadeval, da bi lahko ustvaril okoli sebe skupino ljudi, ki bi mu pomagala pri zahtevnem opravljanju duhovniškega poklica. Njegov trud ni bil zaman. S svojo globoko vero, poštenostjo, delavnostjo in natančnostjo je vzbudil v nas zeljo do tesnejšega sodelovanja in do skupnega ustvarjanja trdnejšega verskega življenja v naši vasi.
V	teh letih svojega bivanja med nami je doživel tudi mnoga razočaranja. Zavedamo se, da smo ga s svojo gluhostjo večkrat hudo prizadeli in ga po nepotrebnem ranili. Za vse krivice bi se mu sedaj radi oprostili in ga prosili, naj pozabi na vsa nerazumevanja in nevšečnosti, na katere je večkrat naletel v naši župniji.
Ob njegovi 25. obletnici mašniškega posvečenja, ob tem tako pomembnem jubileju, mu iskreno čestitamo in se mu res zahvaljujemo za vse, kar je storil dobrega in koristnega v naši fari. V teh dvanajstih letih nam je dal veliko več, kot je bila njegova dolžnost. Vzgajal nas je ne samo kot duhovnik, ampak tudi in predvsem kot človek, ki ga poleg trdne vere odlikujeta še oster čut za resnico in pravico ter velika ljubezen do našega naroda in jezika.
Zato si vroče želimo, da bi g. Gerdol še naprej skrbel za duhovno življenje v naši Župniji in nas spremljal ter krepil na naši poti k Bogu. Gospod Gerdol, še enkrat res iskrene čestitke in srčna hvala!
Boljunski župljani
Pastoralno središče
Tržaški Duhovniški svet je na svoji seji 17. aprila sprejel predlog, da se v Trstu ustanovi »pastoralno središče za Slovence«. G. škof je pa imenoval posebno mešano komisijo štirih duhovnikov (M. Gerdol, D. Pavlocih, F. Tanasco in S. Zorko), ki naj konkretno preuči možnost uresničitve takega središča, obseg in kompetence središča, kraj itd. Komisija se bo morala pri svojem iskanju in študiju ozirati na obstoječe pastoralne strukture in na dosedanje izkušnje pri dušnem pastirstvu med Slovenci v Trstu. Zaenkrat ni predvidena ustanovitev osebne župnije.
O pastoralnem središču se je veliko govorilo in pisalo. Največkrat so pri teh debatah prišle do izraza predvsem želje (klic v potrebi), ki se niso veliko ozirale na dejanske možnosti za uresničitev’ središča. Poglejmo pa sedaj stvari v oči in pomagajmo komisiji s stvarnimi predlogi!
Največja težava ali ovira bo vedno pomanjkanje duhovnikov. Kdo naj središče sprejme v svoje roke in kdo naj ga vodi? Če je bilo včeraj težko ali skoraj nemogoče odgovoriti na to vprašanje, bo jutri še bolj... - Lojze Škerl
Vabilo fantom in dekletom
Nič manj v naših časih, kakor kdaj v preteklosti, človek potrebuje časa, da se zbere in razmisli o osnovnih vprašanjih svojega življenja in delovanja. Najbolj služijo temu namenu duhovne vaje, kjer se vse dogajanje presoja po trajno veljavnem merilu razodete vere.
V	dneh od 23. do 26. septembra se bodo zbrala na tridnevnih duhovnih vajah dekleta od približno 18. do 30. leta starosti. Od 27. do 30. septembra bodo tridnevne duhovne vaje za fante iste starosti. Duhovne vaje bo vodil jezuitski pater Stanko Grošelj, ki ima veliko izkušenj s sedanjo mladino. Vršile se bodo v domu «Le Bea-titudini» v Trstu.
Dragi fant, drago dekle, rezerviraj si liste dni, ki morejo odločilno vplivati na tvoje življenje!
Prijave sprejemajo slovenski duhovniki: Franc Vončina, Mačkolje; dr. Jože Prešeren, Trst; Jože Kunčič, Sv. Križ.
■iHi
Pobratenje med Sovodnjami in Škofjo Loko
V	zadnji številki smo o tej slovesnosti, ki je bila 18. junija v Sovodnjah, že poročali. V poročilu smo tudi omenili, da je v imenu Slovenske skupnosti spregovoril član občinskega sveta Remo Devetak. Med drugim je dejal:
Pobratenje s Škofjo Loko utrjuje vezi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Z matično domovino, čim tesnejša povezava naših ljudi, zlasti še naše mladine z dogajanjem, ki se razvija onstran meje, je edino poroštvo za nadaljnji obstoj in rast naše tukajšnje manjšine.
Ko na eni strani SSk, ki jo predstavljam v sovodenjskem občinskem svetu, pozdravlja vsak napor za dosego naše globalne zaščite po Osimskih sporazumih, se pa na drugi strani zaveda, da bo ta zaščita ostala mrtva črka, če ne bo življenjskega pretoka z našo domovino.
Naša stranka se razteza iz Trsta prek vsega Krasa, čez Goriško in Videmsko v Slovensko Benečijo ter prek slovenskih naselij v Kanalski dolini do avstrijske meje, kjer tamkajšnji Slovenci enako kot mi bijejo težko borbo za svoj obstoj. V svojem delovanju je Slovenska skupnost pluralistično doprta do vsakega posameznika in do vsake skupine, ki se bori za iste vrednote, tj. za naš narodni obstanek. Zato se je SSk za bližnje deželne in pokrajinske volitve predstavila s svojimi kandidati ne samo v naši sovodenjski občini in ostalih slovenskih občinah Italije, temveč po vsej tržaški, goriški, videmski in pordenonski pokrajni, trdno prepričana, da daje prav samostojni nastop največ jamstev za uveljavitev naše narodne skupnosti.
Današnje pobratenje naj bi bilo začetek nenehnega medsebojnega bogatenja, ki naj ga bo deležen zlasti mladi rod. Če se še vedno dogaja, da se pod pretvezo nekih zakonov iz fašističnega obdobja preprečuje naši mladini s te strani obisk krajev onstran meje, ima pa vaša mladina vse mož-
V	[glasbeno sezono, ki je bila v Gorici zelo bogata, se med druge kulturne ustanove častno uvršča tudi goriško SKPD »M. Filej«. Ob zaključku svoje dejavnosti v tej sezoni nam je pripravilo res prijeten večer baročne glasbe, ki je v razkošnem vzdušju Attemsove palače odgovarjajoče stilno izzvenela.
Zoran Brajša iz Zagreba in Helena Plesničar iz Gorice sta dognano in z velikim smislom za skupno igro izvajala pet sonat za flavto in klavir iz bogate zakladnice znanih baročnih mojstrov Veracinija, Albi-nonija, Bellinzanija, Sammartinija in Abela.
Flavtist Zoran Brajša je diplomiral v Zagrebu. Najprej je igral v Ensembel da camera, s katerim je pred leti že nastopal
nosti da pride k nam.
Vse, kar si v tem trenutku naše srce poželi, naj izrazim z besedami pesnika Simona Jenka:
»Naj čuje zemlja in nebo, / kar dans pobratimi pojo! / Naj se od ust do ust razlega, / kar tu med nami vsak prisega: / da srce zvesto, kakor zdaj, / ostalo bode vekomaj!«
Zaključna prireditev glasbene šole v Štandrežu
Ob zaključku šolskega leta so se zaprla tudi vrata štandreške glasbene šole, ki je letos imela 25 gojencev in sicer v klavirju, harmoniki in kitari. Glasbeni tečaji so se zaključili s prireditvijo, ki je bila 15. junija v prosvetnem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu.
V skoraj dveurnem programu so se gojenci predstavili s številnimi točkami, predvsem na klavirju, saj tega vadi največje število gojencev.
Na prireditvi je sodeloval tudi domači mladinski pevski zbor, ,ki je s tem nastopom tudi zaključil sezono, ki je bila izredno uspešna, saj je zbor, ki ga vodi Elvira Chiabai, letos imel res veliko nastopov in je stalno "vadil.
Zaključno izvajanje štandreških mladih učencev glasbe je pokazalo, da je bilo tudi to leto zelo koristno in uspešno, saj so nastopajoči zabeležili vidna napredovanja. Pri tem gre seveda v prvi vrsti zahvala in priznanje učnemu osebju.
Prihodnje leto se bodo tečaji nadaljevali. Kdor se želi prijaviti, naj to stori čimprej.
Poroka
V Števerjanu sta v župni cerkvi v soboto 24. junija popoldne sklenila zakonsko zvezo Alenka Komic, vneta cerkvena pevka v domači fari in Igor Paulin iz Štan-dreža, ki tudi sodeluje pri farnem cerkvenem zboru. Novoporočencema želimo obilo sreče in blagoslova na novi življenjski poti.
niško pot kot solist v raznih zasedbah.
Helena Plesničar je študirala klavir pri Damjani Bratuževi in nato diplomirala v Bocnu pod vodstvom prof. Franca Alunni-Fabroni. Spopolnjevala se je nato v Salzburgu v komorni glasbi. Sedaj poučuje klavir na goriški sekciji Glasbene matice in koncertira, predvsem v zadnjem času, v različnih komornih skupinah. V letošnji sezoni je že nastopala v goriškem Avditoriju, v Šempetru in imela tudi uspel koncert v Firencah.
Izbrano občinstvo je nagradilo izvajalce z 'iskrenim aplavzom. Želeti pa bi bilo, da bi predvsem tista mladina, ki se študijsko ukvarja z glasbo, bila bolj dovzetna za take pobude.
8. zamejski festival domače glasbe v Števerjanu
SKPD »F. B. Sedej« ob sodelovanju ansambla Lojzeta Hledeta organizira že vrsto let zamejski festival domače glasbe, ki je letos že osmi in se bo vršil v števerjanu v Formentinijevem parku v soboto 1. in v nedeljo 2. julija.
V	soboto 1. julija se bo na odru zvrstilo 28 ansamblov, ki bodo predvajali samo nove skladbe, katere so pripravili za festival. Letošnje število nastopajočih, ki se bodo potegovali za nagrade, je brez dvoma rekordno.
Nagrade: Prva nagrada za najboljšo melodijo 120.000 lir, druga nagrada 70.000 lir; prva nagrada za najboljšo izvedbo 80.000 lir, druga 50.000 lir; nagrada za najboljše besedilo 50.000 lir; nagrada, ki jo podeli občinstvo 50.000 lir. Sledi še nagrada uredništva »Nedeljskega dnevnika« iz Ljubljane ter pokali, ki jih bodo podelile razne ustanove in podjetje. K prvi nagradi je priključena tudi trofeja ansambla Lojzeta Hledeta.
Zaradi velikega števila prijavljenih ansamblov se bo program v soboto 1. julija začel že ob 20. uri po italijanski uri. Nastopili bodo naslednji ansambli:
»Color« iz Kranja; »Darinke oder« iz Mislinja; »Francija Lesjaka« iz Rogaške Slatine; »Planinski odmev« iz Vranskega; »Cerkljanski inštrumentalni kvintet« iz Cerknega; »Zvezde« z Opčin; »Slavček« iz Novega mesta; »Mavrica« iz Maribora; »Kvintet bratov in sestre Knušič« iz Šentilja pri Mislinju; »Tineta Stareta« iz Domžal; »Podgorska dekleta« iz Podgore pri Gorici; »Pina Vežnaverja« iz Pirana; »Mejaši« iz Gorice; »Dobri prijatelji« iz Brežic; »Terca« iz Lesc; »Francija Zemeta« iz Vojnika; »Rajmunda Obermajerja« iz Ljubljane; »Laški pivovarji« iz Laškega; »Jan« iz Dolenje Trebuše; vokalni kvartet »Ingrad« iz Rogaške Slatine; »Ludvika Lesjaka« iz Ljubljane; »Šaleški fantje« iz Velenja; »Taims« z Opčin; »Hanzija Artača« iz Železne Kaple (Avstrija); »Mariborski kvintet« iz Kamnice; »Gojški inštrumentalni trio* iz Frankolovega; »Marka Hladnika« iz Zadloga pri Črnem Vrhu; »Gornjesavski kvintet« iz Kranjske gore.
Vsak ansambel bo izvajal dve novi izvirni skladbi. Te skladbe in besedila bo ocenjevala dvojna komisija in sicer:
za besedilo: Zora Saksida in Ivo Bolčina iz Gorice ter Emil Valentinčič iz Štever-jana;
za glasbo: Lojze Hlede iz števerjana, Nevo Radovič iz Nabrežine, dr. Andrej Bratuž iz Gorice, Tomaž Tozon iz Ljubljane, Ivo Kralj iz Nabrežine, Tulio Možina z Opčin ter Mirko Špacapan iz Gorice.
Po končanem programu v soboto 1. julija bo komisija objavila imena 15 ansamblov, ki bodo v nedeljo 2. junija ob 17. uri (po italijanskem času) nastopili v finalnem delu tekmovanja. Sledilo bo nagrajevanje ansamblov. Za povezovanje bo poskrbel Marjan Šneberger iz Ptuja, ki je na tem festivalu že star znanec občinstva in je vedno zelo uspešno opravil poverjeno mu nalogo.
Pouk slovenščine v Rimu
S	prelepim izletom v okrilju rimske slovenske skupnosti v Civita di Bagnoreggio in Orvieto in s podelitvijo nagrad se je zaključilo z mesecem majem prvo leto rednega pouka slovenščine v Rimu.
Lani jeseni, ko je glasilo Slomškovega društva »Med nami« prineslo novico o lej pobudi, ni nihče pričakoval, da se bo odzvalo temu (za rimske razmere ne malenkostnemu podvigu) 17 študentov, še manj pa je bilo pričakovati, da jih bo vztrajalo do konca in uspešno zaključilo prvi letnik kar štirinajst.
S	poučevanjem je odbor Slomškovega društva zadolžil svojega člana in bibliotekarja v marksističnem centru Gregorijanske univerze, Marjana Rebernika, ki je sam pripravil za svoje študente tudi ustrezen in lepo ilustriran učbenik. Direktor rimskega inštituta Gerezijanske družbe (Gor-res-Gesellschaft) s sedežem v samem Vati-konu, je dal rimskim Slovencem za to priložnost brezplačno na voljo prijetno učilnico, v kateri je lahko tako enkrat na teden in sicer v sobotnih popoldnevih zaživel slovenski jezik.
Rimsko slovansko društvo Slomšek bo s to pobudo nadaljevalo tudi naslednje šolsko leto. Na zadnjem izletu se je že priglasilo več novih -kandidatov. - ir
• Vatikansko mesto ima 390 državljanov. Od teh je 37 kardinalov, 212 škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter 141 laikov.
Važno za vse udeležence romanja v Španijo in Lurd
1. Vsi udeleženci naj takoj tam, kjer so se prijavili, povedo datum in kraj svojega rojstva.
2. Kdor bo odstopil po 15. juliju, bo izgubil ves znesek, ker bo ta dan odposlan denar v Španijo oz. Francijo na hotele, kjer se bomo namestili.
3. Oba avtobusa sta polna (48 in 48 oseb); če pa bi se kak posameznik še hotel priključiti, mu to do 10. julija še lahko omogočimo.
4. Potreben je veljaven potni list. Če ga kdo še nima, je zadnji čas, da ga oskrbi.
5. Odhod je v torek 25. julija tako iz Gorice kot iz Trsta ob 5. uri zjutraj. Trajekt odpelje iz Genove ob 13. uri. V Gorici odpelje avtobus s Travnika, po Corsu Italia, prek Sovodenj, Gabrij, Devetakov in Doberdoba do Liserta v Moščenicah. Tam se sreča z avtobusom, ki bo odpeljal iz Trsta s trga Oberdan. Udeleženki iz Rima naj ibosta ob 11.30 v pristanišču v Genovi.
6. Če kdo hoče sobo z eno posteljo (proti doplačilu), naj to takoj sporoči.
★
Bralci pišejo
Za slovenščino ni mesta
Slovenija in zamejstvo sta mogla slediti prenosu tekem iz Argentine v srbohrvaščini prek ljubljanske, v italijanščini pa prek koprske televizije. Pa se človek sprašuje, zakaj si italijanska manjšina v Jugoslaviji (okoli 20.000 duš) lahko privošči svojega lastnega poročevalca iz Argentine, »ne more« pa si ga Slovenija. In spet: radio Trst A lahko pošlje v Argentino svojega poročevalca, »ne more« pa si ga privoščiti RTV Ljubljana. So se mar vrnili časi Aleksandra Rankoviča?	—ez
★
OBVESTILA
Vincencijeva konferenca sporoča, da bo odhod dečkov v gorsko kolonijo v torek
4.	julija ob 16.30 izpred železniške postaje, k morju pa v sredo 5. julija ob 17. uri izpred železniške postaje, vedno v Gorici.
Slikar Andrej Košič razstavlja svoje akvarele v Gradiški v umetnostni galeriji »La Serenissima«. Razstava bo odprta do nedelje 9. julija vključno. Ob ponedeljkih je galerija zaprta.
Števerjanski vestnik št. 5. Najprej je govora o upravnih volitvah, ki so se med tem že izvršile. Obširno je poročilo o pripravah na 8. zamejski festival domače zabavne glasbe. Sledi pregled šolskih uspehov števerjanskih osnovnošolskih otrok, dijakov in dijakinj. Objavljena je črtica Prežihovega Voranca »Dobro jutro«, ki je izšla v mladinski knjigi »Solzice«. Objava črtice ni naključna; nekatere naše ljudi naj bi opozorila, kako so smešni, ko se v slovenski vasi udinjajo neslovenskim strankam. A. Č. je napisala ob predavanju ginekologa dr. Kostadinoviča števerjanski mladini nekaj misli o splavu. Končno je v tej številki še poročilo o gostovanju ansambla Lojzeta Hledeta v Švici.
Maša za edinost bo v Trstu v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v ponedeljek 3. julija ob 18.30. Sledi razogvor in vpisovanje za ekumensko potovanje v Vojvodino (od 25. do 31. avgusta).
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Pavla Rijavec, Cleveland, 20 dolarjev.
Za Zavod sv. Družine: Marija Spera 10.000; prof. Slavko Pavšič 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: Janez Baučič in Peter Markež iz Toronta po 10 dol.; Herman Šuligoj, Toronto, 30 dol.; Stanko Šuligoj, Toronto 50 dol.
Za Goriško Mohorjevo družbo: Jože Časi, Toronto, 36 dol.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Irena Ker-pa, Štefanka Horvat in Marija ter Ivanka P. namesto cvetja na grob Marije Mlinar po 5.000 lir.
Za števerjansko cerkev: ob krstu treh otrok 20.000 lir.
B. Š.: za Alojzijevišče in za cerkev sv. Ivana po 25.000 lir in za Zavod sv. Družine
10.000	lir.
Za kapelo p. Leopolda: tržaški romarji v Padovo 192.000; romarji iz. Ricmanj na Trsat 16.000; verniki iz Nabrežine 55.000 lir.
Za cerkev v Kicmanjih: družina Petaros ob poroki hčerke Nadje 5.000; Olga Demark namesto cvetja na grob Karla Lavrenčič 5.000; Pierina Hrvatič v isti namen 5.000; N. N. 10.000; Erminija Kuret ob obletnici smrti moža Gašperja 3.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
SKPD »F. B. SEDEJ« IN ANSAMBEL LOJZETA HLEDETA
priredita v ŠTEVERJANU
■ v soboto 1. julija ob 20. uri in
■ v nedeljo 2. julija ob 17. uri (finale)
VIII. zamejski festival domače zabavne glasbe
Ves čas prireditve pokušnja izbranih briških vin.
Uspel koncert v palači Attems
tildi v Gorici. Nato pa je začel svojo umet-
MM
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja. ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-JulLjske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 2. do 8. julija 1978 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Belo Peč. 11.05 Mladinski oder: »Joe med pirati«. 11.35 Nabožna glasba.
13.00 Oprostite... samo nekaj besed. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.05 Lahka glasba. 9.30 Tone Penko:	»Živalstvo Jadranskega morja«.
10.05	Koncert. 10.45 Cicibani poslušajo.
11.00 Naš gorski svet. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Spoznavajmo gobe. 14.20 Koncerti »Live«. 15.35 Uspešnice naše dežele. 17.05 Deželni orkestri. 18.05 Trst in njegove prometne zveze. 18.20 Operna glasba.
Torek: 9.05 Veliki orkestri. 9.30 Vinko Beličič:	Prelistavanje poldavnine. 10.05
Koncert. 10.45 Cicibani telovadijo. 11.00 »San Michele«, I. nadaljevanje. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Mladi na počitnicah.
14.20 Iz jugoslovanskega glasbenega repertoarja. 15.35 Napotki za dobro diskoteko.
16.30 Otroci, ali veste da... 17.05 150-letnica Schubertove smrti. 18.05 Zgodovina slov. gledališča od 1848 do 1920. 18.20 Operna glasba.
Sreda: 9.05 Folklora slovanskih narodov.
9.30 Antologija ljubezenske lirike. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani poslušajo. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Najboljše zdravi-
lo	vseh časov - smeh. 13.15 Naši zbori. 14.10 Mladi na počitnicah. 14.20 Prijeten popoldan z vami. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Orkestri Rai-Tv. 10.85 »Suterjevo kraljestvo«. Radijska zgodba. 18.30 Operna glasba.
Četrtek: 9.05 Včeraj in danes. 9.30 Govorimo o manjšinah. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani rišejo. 11.00 »San Michele«, drugo nadaljevanje. 13.15 Primorska poje. 14.10 Mladi na počitnicah. 14.20 Mladi in glasba.
16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Orkester RTV Ljubljana. 18.05 Slovenska politična in socialna misel. 18.25 Operna glasba.
Petek: 9.05 Jazz. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani telovadijo. 11.00 Tržaške črtice Zofke Kvedrove. 12.00 Festival slovenske domače glasbe Števerjan '78. 13.15 Primorska poje. 14.10 Mladi pisci. 14.20 Resno, a ne preresno. 15.35 Izbor novih plošč. 16.30 Na počitnicah. 17.05 300-letnica Vivaldijevega rojstva. 18.05 Zgodovina filmske umetnosti.
18.20 Operna glasba.
Sobota: 9.05 Iz vseh koncev sveta. 9.30 Naš horoskop. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 S pevskih revij. 14.10 Mladina. 14.20 Kje so tiste stezice. 15.35 Glasba. 17.05 Slavni orkestri. 18.05 »Južna železnica«. Radijska igra. 18.45 Vera in naš čas.
Za lačne po svetu: ob sedmi obletnici smrti dragega brata daruje njegova sestra S. K. iz Sv. Križa pri Trstu 10.000 lir.
Za »Našo pot«: B. M., K. Š. in P. A., vsi iz Podgore po 10.000 lir.
Za misijonarja p. Rudeža: E. Fischer, Trst, 15.000 lir.
★
Romarjem v Turin
Kakor že objavljeno, se vpisovanje povsod zaključi 11. julija. Vpisujejo: Fortu-nat, Nabrežina, Gorica. Informacije v vsakem župnišču. Potovanje v Turin bo na prvo, tretjo in četrto nedeljo v septembru, vedno po tri dneve: petek, sobota, nedelja, za duhovnike od 11. do 13. septembra.
Zavedajmo se edinstvene priložnosti in zato pohitimo kljub težavam z množicami vernih iz vsega sveta pred Sveti sindon v Turin! Vabijo duhovniki-spremljevalci.
★
Zahvala
Dekliški pevski zbor z Vrha se toplo zahvaljuje g. Renatu Devetaku, gostilničarju na Vrhu, ki je vsem članicam tega zbora oskrbel obleke za nastope in jim tako dal novih vzpodbud, da bodo še z večjo vnemo gojile slovensko pesem in jo posredovale svojim rojakom.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Zoran Brajša in Helena Plesničar na koncertu 15. junija v palači Attems v Gorici