cd Samoevalvacija - pot do kakovosti vzgojnega dela v Dijaškem domu CD Ptuj
^ Darka Jurgec in Klementina Pulko
IS
Predstavitev dijaškega doma, vkljuCCenih populacij in specifike dela
Ker si v Dijaškem domu Ptuj prizadevamo za visoko kakovost domskega vzgojnega dela, smo se odlocili in vkljucili v usposabljanje za samoevalvacijo, ki ga v okviru projektov Evropskih socialnih skladov vodi Šola za ravnatelje.
Dijaški dom Ptuj je bil ustanovljen leta 1900 skupaj z otvoritvijo Gimnazije cesarja Franca Jožefa. Imenoval se je Deutsches Studentemheim. Od imenovanja do danes je deloval na treh lokacijah, na današnji delujemo od leta 1980. V domu imamo na razpolago 210 ležišc, 10 ucilnic oz. dnevnih prostorov, dve cajni kuhinji, knjižnico, racunalniški kabinet, fitnes sobo, prostor za namizni tenis, jedilnico, veliko kuhinjo in pralnico. Vsaka soba ima priklju-cek za internet. Za športne aktivnosti najamemo telovadnico, pred domom imamo na razpolago lepo urejeno igrišce in zelenico. V prostorih doma deluje tudi Center za poklicno rehabilitacijo Republike Slovenije in Center za Dawnov sindrom. Predvidena pa je tudi gradnja prizidka Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka.
V Dijaškem domu Ptuj so nastanjeni dijaki srednjih šol, ucenci osnovnih šol in osnovne šole s prilagojenim programom ter študentje. V domu ponujamo tudi možnost dnevnega bivanja in oskrbe ucencev, dijakov in študentov (pomoc pri ucenju, inštruk-cije, hrana, varstvo, kakovostno preživljanje prostega casa, sobe za študij ...).
Vzgojno-izobraževalno delo izvajamo po treh programih:
1.	vzgojnem programu za dijaške domove (za dijake srednjih šol),
2.	posebnem programu vzgoje in izobraževanja (za dijake in ucence s posebnimi potrebami),
3.	vzgojnem programu za osnovne šole (za ucence osnovnih šol).
Z izvajanjem navedenih vzgojnih programov želimo doseci op-voDENJE 112011:95-102
timalni razvoj in sposobnost vsakega uCenca/dijaka/študenta. Izvajamo tudi program Šole druge priložnosti, katerega smo razvili v okviru projekta Ess - Boj proti socialni izkljuCenosti.
UCence/dijake/študente usmerjamo k socializaciji, k uCenju odgovornosti, k osamosvajanju, k oblikovanju pozitivnih medsebojnih odnosov, k socialni integraciji in k razvijanju ekološke ozave-šcenosti.
Naloga našega dijaškega doma je, da omogoci najugodnejše pogoje za cim boljše vkljucevanje ucencev in dijakov v ucno-vzgojni proces v šoli, ki jo obiskujejo in v življenje ter delo dijaškega doma.
Vzgojiteljice izvajamo vzgojno-izobraževalno delo v vzgojnih skupinah osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom in srednje šole. Vzgojitelji nismo razdeljeni na vzgojitelje osnovne in srednje šole, ampak vsi opravljamo delo vzgojitelja v dijaškem domu. Razlog za to je bil vedno manjše število ucencev, dijakov ter posledicno vec medskupinskega dela.
V domu zagotavljamo 24-urno nastanitev s prehrano, izvajanje vzgojnih programov in predvsem skrbimo za varnost naših ucencev in dijakov. Delo v domu je organizirano 24 ur dnevno. Polovica vzgojnega dela je delo z vzgojno skupino, katere nosilec je posamezni vzgojitelj, druga polovica pa zajema medskupinsko vzgojno delo, in sicer:
•	delo ob nedeljah, ko se v dom vracajo dijaki in študentje;
•	delo med tednom, ko smo vsi vzgojitelji vkljuceni v dopoldansko izvajanje dela;
•	delo ob petkih, ko ucenci in dijaki odhajajo domov;
•	interesne dejavnosti;
•	aktivnosti v okviru projektov.
Medskupinsko vzgojno delo se je izkazalo za izredno dobro, saj smo z njim pridobili številne pozitivne izkušnje in s tem posledicno izboljšali kakovost vzgojnega dela.
Kazalci kakovosti
V Dijaškem domu Ptuj si prizadevamo za visoko kakovost izvajanja domskega vzgojnega dela. Pri tem nam vsekakor pomagajo tudi zastavljeni kazalci kakovosti, ki so jasni in sprejeti s konsenzom vseh strokovnih delavcev. Postavili smo jih na skupnem strokovnem izobraževanju v domu z razvojnim nacrtom 2008-2011, v katerem so natancno doloceni cilji zavoda. Kazalci kakovosti so tudi osnova za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev.
Kazalci kakovosti so:
•	timsko delo in dobro medsebojno sodelovanje zaposlenih;
•	dobra psihosocialna klima;
•	zagotavljanje pogojev za doseganje optimalnega uCnega uspeha;
•	ustvarjanje prijetnega in ustvarjalnega vzdušja;
•	aktivna izraba prostega Casa;
•	oblikovanje odgovornega vedenja in pomoC pri procesu osebnostnega zorenja;
•	sodelovanje z okoljem;
•	delo s starši;
•	sodelovanje s šolami in okoljem;
•	promocija dijaškega doma;
•	nadstandardne storitve.
Samo evalvacij a
Samoevalvacija je z vidika uvajanja izboljšav proces, ki ga šola oz. dijaški dom nacrtuje in izvaja z namenom izboljšanja ucenja, poucevanja, v našem primeru vzgojnega delovanja in dviga profesionalnega razvoja strokovnih delavcev. Vodi k višji kakovosti in ucinkovitosti življenja in dela v domu. Namenjena je izboljšanju dela, nacrtovanju dela, krepitvi dobrih stvari, promociji, za lastno ucenje, uvid v proces in lastni profesionalni razvoj.
Dobra samoevalvacija je usmerjena nazaj in naprej, kar pomeni, da je osredotocena na ugotavljanje predhodnih dosežkov, trenutnega stanja in prihodnjih priložnosti. Izpostavi konkretne in izvedljive cilje. Vzgojno-izobraževalni organizaciji omogoca višjo stopnjo avtonomije, saj si le-ta s pomocjo samoevalvacije sama postavlja kriterije, cilje in vizijo svojega delovanja. Prav tako pa omogoca uspešno prilagajanje vse številcnejšim odgovornostim, ki jih v današnjem casu prevzema vzgojno-izobraževalna organizacija (glej besedila na http://www.ipsos.si/web-content/viz-portal/o gled/menu-levo-ravnatelji.html).
CCe strnemo, kaj je dobra samoevalvacija:
•	podpira udnkovito ucenje, poucevanje in vzgojno delovanje;
•	zagotavlja vodeno in nadzorovano uvajanje sprememb;
•	pomaga postavljati konkretna pricakovanja, cilje in zahteve;
•	spodbuja vzgojno-izobraževalne organizacije k cim ucinko-vitejši uporabi sredstev, ki jih ima na razpolago;
•	se ves Cas razvija in izboljšuje ter tako postane neprekinjen postopek dvigovanja delovne in organizacijske kakovosti ter uspešnosti;
•	pozitivno vpliva na vse vidike življenja in dela v vzgojno-izobraževalni organizaciji (na motivacijo, strokovnost, komunikacijo, organizacijsko kulturo, klimo ...) (prav tam).
Z dobro samoevalvacijo v vzgojno-izobraževalni organizaciji pridobijo:
•	varovanci (otroci, ucenci, dijaki, študenti...) - na osnovi dognanj samoevalvacije je vzgojno-izobraževalna organizacija sposobna nacrtovati in uvajati njim namenjene izboljšave ter tako posledicno izboljšuje njihove dosežke;
•	zaposleni (vodstvo, ucitelji, vzgojitelji) - nacrtujejo konkretne cilje in na osnovi povratnih informacij lahko bolje nacrtujejo nadaljnje korake, postopke in delo ter sprejemajo ustrezne odlocitve, omogoca profesionalni razvoj;
•	starši in širša skupnost - s samoevalvacijo pridobijo zanesljive in objektivne informacije o vzgojno-izobraževalni ustanovi;
•	vzgojno-izobraževalni sistem - pridobi informacijo o kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa in delovne organizacije (prav tam).
Samoevalvacija v Dijaškem domu Ptuj
Ker si v Dijaškem domu Ptuj prizadevamo za visoko kakovost domskega vzgojnega dela, smo se odlocili in vkljucili v usposabljanje za samoevalvacijo (Usposabljanje za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (šol in vrtcev) z naslovom Usposabljanje za samoevalvacijo 2009-2011 pod okriljem Republike Slovenije, Ministrstva za šolstvo in šport, Šole za ravnatelje in Evropskega socialnega sklada). Bili smo enotnega mnenja, da nam bo znanje, pridobljeno tekom izobraževanja, pripomoglo še dodatno dvigniti kakovost vzgojnega dela, kakor tudi pozitivno vplivalo na naš profesionalni razvoj.
Na kakovost samoevalvacije vplivajo razlicni dejavniki, ki so med seboj povezani. Le-ti so:
•	kultura šole; sem sodi odnos šole do samoevalvacije, razumevanje šole kot ucece se skupnosti, usposobljenost šole za
samoevalvacijo, stabilnost kadra, razpoložljiv Cas za izboljšave in vodenje za ucenje;
•	proces samoevalvacije; zajema analizo stanja, cilje izboljšav, naCrtovanje izboljšav, zbiranje podatkov ter spremljavo, analizo in refleksijo;
•	izidi samoevalvacije; sem sodijo rezultati samoevalvacije (spremembe/napredek v ucenju in poucevanju ter dosežkih - v šoli, pri ucitelju, pri ucencu), povratna informacija in ukrepanje (Brejc in Zavašnik Arcnik 2010).
Vse te dejavnike smo tekom izobraževanja upoštevali in obravnavali ter s tem dvigali kakovost samoevalvacije.
Vsi vzgojitelji, zaposleni v Dijaškem domu Ptuj, smo bili v letih od 2008 do 2011 vkljuceni v izobraževanje in usposabljanje. Šli smo skozi naslednje faze modela usposabljanja za samoevalvacijo (Brejc in Zavašnik A:rcnik 2010):
•	dolocanje ciljev in prioritet na podrocjuucenja in poucevanja (na ravni šole, aktiva in ucitelja, sodelovalnost, povezovanje dejavnosti v šoli itd.);
•	nacrtovanje izboljšav (dejavnosti, merila, odgovornost, viri itd. na ravni šole, aktiva in ucitelja);
•	izvajanje in spremljanje izboljšav (zbiranje podatkov, strokovne razprave, vkljucevanje deležnikov itd.);
•	refleksija in porocanje (ovrednotenje doseganja zastavljenih ciljev na ravni šole, aktiva in ucitelja, samoevalvacijsko poro cilo itd.);
•	ugotavljanje in ukrepanje na osnovi podatkov (nacrtovanje novega cikla samoevalvacije na ravni šole, aktiva in ucitelja, oblikovanje šoli lastnega pristopa k samoevalvaciji itd.
Potek in ugotovitve samoevalvacije
Usposabljanje za samoevalvacijo je potekalo tako, da sta se ravnateljica in ena vzgojiteljica udeleževali srecanj oz. usposabljanj v okviru Šole za ravnatelje v Kranju. Po vsakem srecanju na Šoli za ravnatelje sta v Dijaškem domu Ptuj pripravili in izvedli delavnico, kjer sta pridobljeno znanje prenašali na ostale strokovne delavce v domu.
Na delavnicah smo izbrali dva prioritetna cilja - podrocji, ki smo ju želi izboljšati, uresniciti in sta bili zapisani tudi kot kazalca kakovosti v letnem delovnem nacrtu zavoda. Izbrana cilja sta bila
rezultat aktivnosti vseh strokovnih delavcev v domu ter sta bila nato ves cas v ospredju našega Izobraževanja in Izvajanja vzgojnega dela v domu.
Izbrali smo dva cilja:
1.	zdravje kot vrednota - zdrav nacin življenja
2.	sprejemanje odgovornosti
Za oba cilja smo Izdelali akcijski nacrtna ravni dijaškega doma, v katerem smo dolocili strategijo, dejavnosti, roke za Izvedbo in merila, s katerimi smo spremljali doseganje posameznega cilja.
Pri prvem cilju smo kot strategijo dolocili vkljucevati in organizirati redno izvajanje prostocasnih aktivnosti ucencev/dijakov, pri drugem pa vzpostaviti ucno okolje, ki krepi odgovornost ucencev/dijakov ter njihove delovne navade. S strategijo smo dolocili, kaj moramo storiti, da bomo dosegli cilj.
Za vsak cilj smo izbrali in zapisali po tri dejavnosti, ki so nam pomagale pri dosegu le-teh. Izbrali in zapisali smo še merila za vsak posamezni cilj, na podlagi katerih smo lahko spremljali, ugotavljali in ovrednotili doseganje posameznega cilja. Nacrtovanje doseganja zastavljenih ciljev je potekalo z medsebojnim dogovarjanjem in usklajevanjem. Med udeleženci se je razvila strokovna in konstruktivna razprava.
Vsak strokovni delavec je za oba cilja izdelal tudi svoj akcijski nacrt, v katerem je upošteval strategijo, doloceno na ravni dijaškega doma. V njem je dolocil še roke za izvedbo in merila za spremljanje doseganja ciljev. Akcijski nacrt mu je bil v pomoc pri izvajanju dejavnosti za dosego posameznega cilja pri vzgojnem delu.
Kot rezultat vseh teh aktivnosti je nastal nacrt izboljšav na ravni dijaškega doma. Nacrt je sestavljen iz:
•	predstavitve dijaškega doma, ki vsebuje poslanstvo in vizijo, vrednote in kontekst šole;
•	namere, ki zajema cilje in kljucne strategije izboljšanja;
•	akcijskega nacrta na ravni dijaškega doma;
•	akcijskega nacrta na ravni ucitelja.
Sledilo je nacrtovanje spremljave izbranih prioritetnih ciljev. Namen spremljave je sprotno preverjanje napredka in priprava na vrednotenje na koncu (Brejc 2009). V nacrtu spremljave smo za vsak prioritetni cilj opredelili, katere podatke bomo potrebovali, kako jih bomo zbrali in analizirali, za kaj jih bomo uporabili in kako bomo poskrbeli za njihovo varovanje ter dostopnost.
Obravnavali in dolocili smo tudi prednosti in omejitve samoe-valvacije, saj je poznavanje in krepitev potencialnih prednosti ter zavedanje omejitev lahko kljucnega pomena pri uvajanju procesov.
Razpravljali smo še o nalogah, odgovornostih in pozitivnih ter negativnih ucinkih vkljucevanja razlicnih deležnikov (ravnatelj, strokovni delavci, ucenci, starši, lokalna skupnost, ustanovitelj, delodajalci...) v proces samoevalvacije ter jih tudi vkljucili v sam proces.
Svoje delo smo na koncu ovrednotili glede na doseganje zastavljenih ciljev v nacrtu izboljšav in ob pomoci nacrta spremljave. Ugotovili smo, da smo pri prvem cilju - sprejemanje odgovornosti - uspeli vzpostaviti ucno okolje, ki je krepilo odgovornost ucen-cev/dijakov in izboljšali njihove delovne navade. Le-to smo dosegli z nadzorom ter spremljanjem ucenja posameznika. Pri nekaj ucencih/dijakih smo opazili tudi samoiniciativnost pri ucnem delu. Pri spremljanju rezultatov smo sodelovali z razredniki ucen-cev/dijakov. Rezultat je bil viden tudi z dobrim koncnim ucnim uspehom ucencev/dijakov v domu.
Pri drugem cilju - zdravje kot vrednota, zdrav nacin življenja -smo dosegli, da so se ucenci/dijaki vkljucevali v redno izvajanje prostocasnih aktivnosti, ki smo jih organizirali v domu (športne igre, obiskovanje bowlinga, športne aktivnosti v telovadnici, sodelovanje na Domijadi, sodelovanje na Igrah dobre volje). Sodelovali so tudi pri organizaciji in izvedbi dolocenih aktivnosti, kar pomeni, da smo uspeli del aktivnosti za organizacijo prenesti na ucence/dijake.
ZakljuCCek
V domu smo z veliko individualnega vzgojnega dela, z dobrim sodelovanjem s starši, šolo in strokovnimi institucijami dosegli dobre rezultate. Upoštevali smo želje in potrebe posameznika, razvijali neposredno in odkrito komunikacijo, vzgajali z zgledom, upoštevali razvojne posebnosti ucencev/dijakov, gojili pristne odnose in se samoizobraževali. Kot posledica vsega tega je, da ucenci/dijaki dosegajo dobre uspehe na številnih podrocjih, se aktivno vkljucujejo v širše okolje, gradijo svojo samopodobo in se dobro pocutijo v domu.
Kot slabost pa moramo omeniti omejenost ^inancnih zmogljivosti, kar je imelo za posledico nedostopnost posameznih dejavnosti. Problem vidimo tudi v tem, da nam zaradi vse vecjega vkljuceva-
nja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zmanjkuje Casa, tako na ucnem, kot na vzgojnem podrocju za vse ucence/dijake.
Na podlagi rezultatov vrednotenja zastavljenih ciljev smo izdelali še prednostno usmeritev za šolsko leto 2010/2011. Izbrali smo tri usmeritve:
1.	izvajanje kazalcev kakovosti za redno vzgojno-izobraževalno delo v dijaškem domu - dvakrat v letu evalvacija, uvajanje in izvajanje tedenskih timskih sestankov strokovnega tima,
2.	razvoj vzgojne dejavnosti na podrocju dnevnega varstva ucencev osnovnih šol v dijaškem domu,
3.	sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoje delo, ucenje in življenje.
Rezultati dela v delavnicah (samoevalvacija) nam dajejo dobra izhodišca skupnega nacrtovanja in izvajanja vzgojno-izobraževal-nega dela v dijaškem domu.
Proces samoevalvacije prispeva k profesionalnemu razvoju posameznika - vseh zaposlenih v domu, dvigu kakovosti vzgojnega dela (sodelovanje v projektih, medskupinsko vzgojno delo, vecja prepoznavnost navzven, timsko delo ...) ter k stalnemu izboljševanju dosežkov ucencev/dijakov (ucni uspeh, telesna aktivnost, medsebojna pomoc, odgovornejše vedenje).
Literatura
Brejc, M., ur. 2009. »Usposabljanje za samoevalvacijo 3.« Interno gradivo, Šola za ravnatelje, Kranj.
Brejc, M., in M. Zavašnik Arcnik, ur. 2010. »Usposabljanje za samoevalvacijo 4.« Interno gradivo, Šola za ravnatelje, Kranj.
■ Darka Jurgec je vzgojiteljica v Dijaškem domu Ptuj. darka.jurgec@gmail.com
Klementina Pulko je vzgojiteljica v Dijaškem domu Ptuj. klementina.pulko@gmail. com