Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. julija 2022 - Leto XXXII, št. 29 stran 2 »Kot nova zunanja ministrica zagotavljam podporo porabski skupnosti« GNOM – OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE stran 3 »Fajn bi bilau, ka bi mladi ostali na Goričkom, vej pa je tü trnok lepau« stran 4 »Gda nji več sedi kaulakvrat ...« stran 8 2 »Kot nova zunanja ministrica zagotavljam podporo porabski skupnosti« Prvo srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Madžarske, Avstrije, Slovaške in Češke (skupina C5) je potekalo junija 2020 na Dunaju, kjer so usklajevali ukrepe svojih držav v povezavi s pandemijo koronavirusa in posledične gos- nostno skupnost,« je ministrica Fajon dejala v kasnejši izjavi za tisk in dodala: »Seveda pa je vedno možnost tudi za kakšno izboljšanje. Vsekakor bo velikega pomena popis prebivalstva jeseni in želim si, da bi videli, Tanja Fajon se je v Budimpešti ločeno sestala tudi z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Pétrom Szijjártóm podarske recesije. Sodelovanje na ravni ministrov za zunanje zadeve se je obneslo, zato so se po številnih prejšnjih zasedanjih letos 13. julija ponovno sestali v Budimpešti. Na predvečer srečanja se je novoizvoljena slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon mudila na uradnem obisku v Porabju. Pred monoštrskim Slovenskim domom so jo sprejeli parlamentarna zagovornica slovenske narodnosti Erika Köleš Kiss, predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács. Na začetku svojega obiska si je vodja slovenske diplomacije – ki jo je spremljala generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček – najprej ogledala uredništvi Radia Monošter in časopisa Porabje, nato pa so jo predstavniki Slovencev na Madžarskem seznanili z najpomembnejšimi izzivi, s katerimi se skupnost sooča. Pri tem so še posebej izpostavili področje izobraževanja in zagotavljanje perspektive mladi generaciji domačih Slovencev, obenem pa so se osredotočili tudi na prizadevanja obeh sosednjih držav za podporo gospodarskemu razvoju Porabja. »Sogovorniki so me prijetno presenetili, češ da madžarska vlada lepo skrbi za našo narod- da smo res okrepili našo tukajšnjo slovensko skupnost.« Slovenska zunanja ministrica je v nadaljnjem podčrtala, da je stadionu Ferenca Puskása sta bili predsedovanje Češke republike Svetu EU ter vojna v Ukrajini s poudarkom na energetski in prehrambni varnosti. Na pobudo ministrice Fajon so sodelujoči podpisali pismo v podporo širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, vodja slovenske diplomacije pa je poudarila tudi nujnost odprave nepotrebnih nadzorov na mejah znotraj schengenskega območja. V duhu slednjega je Slovenija odstranila ograjo na meji s Hrvaško, kljub temu pa bo zagotavljala zaščito in varnost, tako ministrica. Tanja Fajon se je ločeno sestala tudi z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Pétrom Szijjártóm. V pogovoru je izrazila pripravljenost za nadaljevanje dialoga med državama v duhu medsebojnega spoštovanja, transparentnosti in zaupanja, sogovornika pa sta se zavezala k podpori tako slovenski narodni skupnosti na Madžarskem kakor Madžarska predsednica je bila na prvem uradnem obisku v Sloveniji Katalin Novák obiskala Ljubljano in Lendavo Na povabilo slovenskega predsednika Boruta Pahorja se je v petek, 15. julija na svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji mudila nova madžarska predsednica Na Glavni ulici 7 je svoje nove prostore dobilo tudi uredništvo tednika Népújság in še nekaj drugih narodnostnih organizacij in institucij. Borut Pahor je v na- Predsednika Katalin Novák in Borut Pahor pred častno stražo v Ljubljani Katalin Novák. Veliko pozornosti sta predsednika v pogovorih namenila varnosti, zlasti vojni v Ukrajini in razmeram na Zaho- govoru poudaril, da moramo Slovenci in Madžari svojo identiteto skrbno varovati, tudi v okviru EU. Živimo v skupni domovini, Evro- Predsednika Slovenije in Madžarske s predstavniki prekmurskih Madžarov in Porabskih Slovencev v Lendavi Slovenska zunanja ministrica v uredništvu časopisa Porabje z glavno urednico Marijano Sukič, generalno konzulko Metko Lajnšček in generalno direktorico ministrstva za zunanje zadeve Ksenijo Škrilec bila porabska pomoč ob izbruhu pandemije koronavirusa še kako dobrodošla. »Veliko so nam pomagali tudi z maskami in tako pokazali veliko solidarnosti. Zato moramo tudi mi pokazati solidarnost, da okrepimo jezik, kulturo in identiteto. Sama sem kot nova zunanja ministrica zagotovila podporo porabski skupnosti in dogovorili smo se, na kaj vse naj jutri opozorim madžarskega zunanjega ministra.« Osrednji temi pogovorov zunanjih ministrov skupine C5 naslednjega dne v budimpeštanskem tudi madžarski narodni skupnosti v Sloveniji. (Slika na 1. strani: Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon ob prihodu v Slovenski kulturni in informativni center v Monoštru. Ob ministrici (z leve) Anita Vajda, direktorica Porabje d.o.o., Karel Holec, predsednik DSS, Andrea Kovács, predsednica ZSM, Erika Köleš Kiss, slovenska zagovornica in Metka Lajnšček, generalna konzulka.) -dmfoto: Silva Eöry, Jože Grgurič dnem Balkanu. Slovenski predsednik Borut Pahor je obenem izpostavil sijajno nadaljevanje odnosov med Slovenijo in Madžarsko, kar po njegovih besedah simbolizira tudi to, da je madžarska predsednica za prvi uradni obisk po nastopu funkcije izbrala Slovenijo. Novákova se je srečala še s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in premierjem Robertom Golobom. Obisk v Sloveniji je madžarska predsednica končala v Lendavi, kjer se je skupaj s slovenskim predsednikom srečala s predstavniki slovenske in madžarske narodne skupnosti. Novákova in Pahor sta ob tej priložnosti odprla prenovljeno hišo pomurske madžarske narodne skupnosti. Porabje, 21. julija 2022 pi, ki nam zagotavlja mir, varnost in blaginjo. Katalin Novák, ki je rojake pozvala, naj se odločajo za madžarsko identiteto, je ocenila, da je položaj Madžarov v Prekmurju v mnogih pogledih boljši od položaja pripadnikov madžarske skupnosti v sosednjih državah, saj imajo poslanca v državnem zboru, jezikovne pravice, izobraževanje, kulturno avtonomijo. Predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec v državnem zboru Ferenc Horváth je odprtje hiše ocenil kot uresničitev dolgoletnih sanj pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji. se Fotografiji: Urad slovenskega predsednika 3 GNOM – OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE »Ker mi ni vseeno, kako je bilo, in ker mi ni vseeno, kako bo. Spoštujem staro in razumem novo. Za stare stvari imam srce na pravem mestu. Vidim tisto, kar je skrito. Sem gnóm. In sem ponosen na to«. To je geslo, ki ves čas spremlja slovenske nadebudne restavratorje, saj neprenehoma skrbijo za našo kulturno dediščino. Gre za bolj ali manj znano podjetje z imenom Gnom, ki se ukvarja prek nem. besede restaurieren iz latinske restaurare, kar je sestavljeno iz lat. re- (ponovno, spet) in staurare (trdno stati). (Vir:Verbinc, France. (1979). Slovar tujk. Ljubljana: Can- Brušenje z ohranjanjem našega kulturnega bogastva iz preteklosti. In kaj pomeni beseda GNOM? Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi takole: »To je mitološki škrat, palček, ki varuje zaklade v zemlji«. Zato pa varovalci naše dediščine ob tem radi rečejo, kot že omenjeno: »Vidim tisto, kar je skrito. Sem gnòm. In sem ponosen na to.« Gnom pa ni namenjen samo varovanju zakladov, ampak jih tudi išče in obnavlja. Društvo Gnom d. o. o., ustanovljeno leta 2007, je podjetje, ki deluje na področju varovanja kulturne dediščine in na domačem tržišču skrbi za uspešno ustvarjalno pot. Zadnje čase aktivno deluje tudi v tujini. Pri svojem restavratorskem delu se posveča uporabi izbranih tradicianalnih materialov, ob tem pa z uporabo 3D tehnologije hodi v korak s časom. Za lažje razumevanje je dobro tudi vedeti, kaj pravzaprav pomeni beseda restavrátor, ki jo mnogokrat slišimo. Gre za tujko, ki se pri nas uporablja od 20. stoletja dalje. Izhaja iz besede restavrîrati (lat. restaurare = postaviti v prejšnje stanje, obnoviti, popraviti). Tujka je prevzeta karjeva založba Snoj, Marko. (2003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ščito omenjenih gradiv – ometavanje in beljenje so uporabljali apno ali glino, za zaščito pred vlago in lažjo izvedbo pa razne maščobe. Zato so vsi stari objekti BIO in EKO. Konservatorsko-restavratorska dejavnost sta tako pri nas kot v tujini izredno pestri, saj sta razdeljeni na več posameznih področij in ob naštetju le nekaterih predstavljam naslednje: tehnologija predelave surovin ter izdelava in obdelava predmetov; konserviranje in restavriranje gradiv iz posameznih materialov; splošne konservatorsko-restavratorske tehnike; materiali, ki se uporabljajo v konservatorstvu in restavratorstvu; preiskovalne metode muzealij; delo na terenu; preventivna konservacija; izdelava odlitkov in kopij ter varno, zdravo in organizirano delo. Vsako od omenjenih dejavnosti pa še dodatno pokriva svoje ustvarjalne podskupine. Med njimi so to konzerviranje in restavriranje pogosto uporabljenih materialov, kot so kovine – železo, baker, kositer, svinec …, keramika: porcelan in glazirana keramika in steklo, Zlatenje kapitela Modrijan.) K temu pojasnilu pa prav lepo ustreza latinski pregovor: »Ohrani red in red bo ohranil tebe.« Pri Gnomu nam odkrivajo, da so ljudje svoja bivališča vse do 20. stol. gradili z naravnimi materiali: s kamnom, slamo, z opeko in lesom. Za vezivo in za- sledita še kamen ter tekstil. Ob raznolikosti teh predmetov je jasno, da le-te uporabljamo pri svojih vsakdanjih življenjskih potrebah in hkrati za izdelavo domišljijskih in umetniških izdelkov, ki so namenjeni dekoraciji. Tako je pri slednjih pozornost usmerjena predvsem v oblikovanje in estetiko, pri uporabnih pa v njihovo funkcionalnost. Naloga konservatorjev in restavratorjev pa je tudi ta, da se bodisi v ateljejih, bodisi na terenu izrecno ukvarjajo z vzrokom propadanja omenjenih predmetov. S svojo sanacijo skrbijo za vzdrževanje ustreznih okoljskih razmer, kar pomeni namestitev eksponatov no restavriranje predstavlja priložnost za selektivno odstranjevanje neželenih materialov oz. nečistoč s površin različnih artefaktov in predmetov kulturne dediščine. Lasersko čiščenje je posebej učinkovito na močno poškodovanih površinah, ki jih druge tehnike, npr. peskanje, lahko še dodatno poškodujejo. V primerjavi s kemijskimi in Lasersko čiščenje betona v prostore z ugodno svetlobo, za saniranje njihovega biološkega propadanja, za kemijske nevšečnosti ter preprečevanje onesnaževanja ozračja. Konvencionalne metode čiščenja najprej vključujejo mehansko odstranjevanje nečistoč, nakar sledijo še kemijski postopki. Ob renoviranju brušenih in polirnih predmetov potrebujejo izvajalci temu primerna brusna in polirna sredstva, saj pri brušenju eksponatov odstranjujejo večje količine nečistoč, ki so nanešeni na določen predmet ali na njegov sestavni del. Ob tem razkrijejo njegovo prvotno obliko in mu dajejo videz, ki je bil pred tem skrit. Že dlje časa pa strokovnjaki pri restavriranju uporabljajo metodo delovanja laserskega čiščenja različnih materialov, ki je novejša in zato tudi marsikomu manj poznana. Najbolj razširjen material, ki ga lahko izvedenci čistijo s to napravo, je naravni kamen, z njim pa je mogoče rafinirati še barvna stekla, fotografije, keramiko, kovine, papir, pergament in slike. A žal še vedno širšo lasersko uporabo preprečuje dokaj velik strošek nabave teh sistemov. Pri laserskem čiščenju gre za fizikalni proces in se meri v vatih. Tovrst- Porabje, 21. julija 2022 mehanskimi metodami čiščenja ima še naslednje prednosti kot so brezstičnost, energijo je v obliki svetlobe, majhen okoljski vpliv – ni nevarnih kemikalij oz. topil in pri procesu nastane zelo malo odpadnega materiala. Čiščenje se izvaja postopno, laser pa je možno ustaviti kadar koli. Glede na to, da je lasersko čiščenje razmeroma nova tehnika in varnostni vidiki še niso podrobneje razdelani, je potrebna pozornost predvsem pri nastavljanju žarka, zato morajo biti izvajalci pozorni z ravnanjem delcev in plinov pri sekundarnih radiacijskih učinkih. Vendarle pa obstaja dovolj pravil, standardov in varnostnih ukrepov, ki zagotavljajo, da morebitne nevarnosti zaradi uporabe laserja izvajalec močno omeji z zaščito vida (obvezna uporaba očal) ter raznimi zaščitnimi sredstvi. Materialna dediščina naše dežele je lepa, naše poslanstvo pa, da takšno tudi ohranjamo. Zato tako kot pri uvodu tega prispevka tudi ob zaključku navajam vodilni moto Gnoma: »Za stare stvari imam srce na pravem mestu.« (Slika na 1. strani: Detajl rekonstrukcije okna.) Mojca Polona Vaupotič 4 Slavko Krpič iz Gornjih Slaveč PREKMURJE Zlati maturanti Preminauči keden so tisti dijaki, steri v Sloveniji delajo splošno maturo, zvedeli, kakši so njihovi rezultati. Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, gé je k sprtoletnomi roki mature pristaupilo 85 dijakov in dijakinj, so jo napravili vsi, štirje pa so zlati maturanti, vej pa so dosegnoli več kak 30 (od 34 možnih) točk. Tau so: Jan Dlouhy in Gabor Andromeda (oba iz Občine Radenci), Ajda Kuhar (Občina Moravske Toplice) pa Katja Huber (Občina Murska Sobota). Maturo so v etom leti drügo paut meli tüdi tisti, steri odijo v Ljutomeri na umetniško gimnazijo, smer gledališče in film. K njej je pristaupilo 24 dijakov, pa vsi so jo uspešno zgotovili. Med njimi sta bila tüdi Tine Lukač in Jure Šimonka, steriva sta uspešno napravila sprejemne vižge na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Na soboški gimnaziji je splošno maturo delalo 87 dijakov in dijakinj, trge so nej napravili vižg. Najbaukši med njimi so bili: Alja Kerec (32 točk), Mišel Novak (31 točk) pa Matic Sečko (30 točk). Pauleg trej zlatih maturantov so se dobro vöpokazali ške: Eva Klement (29 točk), Ana Stajnko (29 točk), Manja Klemenčič (28 točk), Tine Fujs Perša (28 točk), Blaž Kuplen (28 točk), Maj Janža (27 točk) in Ajda Barbarič (27 točk). Vsej dijakov, steri so meli 23 in več točk, se pravi ka so dosegnoli odličen uspeh na maturi, je bilou celau 25. V Ekonomski šoli Murska Sobota je letos k splošni maturi v sprtoletnom roki pristaupilo 18 kandidatk in kandidatov, 16 jih je bilo uspešnih. Na lendavski dvojezični srednji šauli pa je od 13 dijakov bilau na maturi uspešnih 12. Najvišiše število točk sta dosegnola Ajda Hozjan (28) in Žiga Tibaut (27). Silva Eöry »Fajn bi bilau, ka bi mladi ostali na Goričkom, vej pa je tü trnok lepau« Slavko Krpič, Goričanec iz Gornjih Slaveč, je tisti, steri je glavni pri Mednarodni nogometni ligi (MNL) Zahodno Goričko, v steroj je letos, o tom smo v novinaj Porabje že pisali, gvinila (győzött) Mladi Slavko ekipa z Gorenjoga Senika. »Mi z Gornjih Slaveč že duga leta sodelüvlemo s Porabskimi Slovenci. Že leta 2000, gda smo v naši vesnici napravili drüštvo, smo se povezali s Senčari in smo začnili oditi na njihove prireditve, tüdi na zabadanja, stera je organizero krčmar Tomaž. Pauleg toga smo se začnili tüdi kartati s pajdaši, steri živejo prejk granice. Naše sodelovanje na fotbalskom področji pa se je začnilo leta 2002, prvo s starejšimi, z veterani, z ekipami z Gorenjoga Senika, Monoštra in Slovenske vesi. Pred petimi leti smo začnili sodelovati ške z mladimi fotbaleri z Gorenjoga Senika. Inači pa sodelüvlemo ške z njihovimi gasilci,« je prva raztolmačo vodja MNL Zahodno Goričko in cujdau, ka je zima najbole tisti cajt, gda se kartajo: »Tüdi té nauri kovid nas je nika nej zmejšo, ške furt smo se kartali, tüdi tau zimo. Istina pa gé, ka je zavolo toga nauvoga virusa bilau malo menje stikov, kak jih je bilou ške prva. Tak brodim, ka tüdi zavolo gezika dobro gé, ka vküper pridemo pa si po domanje gučimo. Mi smo že kakšo starinsko domanjo rejč pozabili, pa nas naši porabski pajdaši kaj nazaj spaumnijo in navčijo.« Sogovornik je gorraso v vesnici Gornji Slaveči, gé ške gnesden žive. »Mi se cujdržimo k občini Kuzma, gé ges sedim v občinski kotrigi, pauleg toga sam tüdi podžupan. Ovači sam že 23 lejt predsednik športnoga drüštva v naši vesnici, pa podpredsednik gasilskoga drüštva in predsednik gasilske zveze v občini,« je raztolmačo Slavko Krpič, steri ške tak pravi, ka je fontoško, ka lidge sodelüvlejo in si pomagajo. Sam si krüj slüži kak kmetijski svetovalec in je zaposleni na Kmetijsko-gozdarskom zavodi Murska Sobota. Inači pa se s paverskim delom spravla že od malih naug, vej pa je na paverstvi gorraso: »Očo sam zgübo trnok rano, gda sam biu star samo deset lejt. Mam ške dva starejšiva brata. Mi smo takši gé, ka smo vseposedi pauleg. Tüdi oba brata, Lujzi pa Milan, sta aktivniva, najbole kak gasilca.« Po zgotovleni osnovni šauli v Kuzmi se je naprej šaulivo na srednji kmetijski šauli v Rakičani, po tistom pa je ške študero agronomijo v Maribori. Kak kmetijski svetovalec ma svojo pisarno na Cankovi, dosta pa odi po tereni in pomaga pavrom: »Najüše je te, seni jo v glavaj odavlemo, pauleg toga pa jo tüdi kvasimo, tak ka jo kisilo tüdi odavamo, vej pa smo jo velkim bautošom nej steli za šenki tadati. Ges tak brodim, ka moremo bole sezonsko gesti. Skvašeno kapüsto leko gemo pozimi, paradajs pa te, gda zraste. Bole bi se mogli nazaj vzeti, ka Slavko Krpič in njegva držina bi dino pa proso meli, nej pa telko makarone pa riž ali pa vse tisto, ka nam z drügoga konca sveta pripelajo. Mi probamo naše pavre spodbujati, ka naj bi neka takšoga pauvali, ka bi te Sogovornik (prvi z leve strani) je tüdi podpredsednik domanjoga gasilskoga drüštva in predsednik gasilske zveze v občini Kuzma gda se morem s paperi spravlati. Tak pavrom furt na sprtoletje pomagamo spunjavati subvencijske papere, s sterimi te pridejo do evropskih penez. Tau trpi kakšen mesec pa pau. Tisti cajt celi den v računalnik gledam. Toga dela nemam glij rad, ali sam vseeno veseli, če leko komi pomagam.« Kak smo že napisali se tüdi sam doma s paverskim delom spravla: »Malo mamo sadnoga drevdja pa drauvnih stvari, največ aronije. Tüdi kapüsto pauvamo. Ge- pri tom rami, steri je nej daleč vkraj od moje domačije,« ške pove oča čerke Nuše in sina Nejca. »Sin rad pomaga na paverstvi. Meu je tüdi na skrbi kokauši. Dugo je gučo, ka de on tak kak ges, ali se je te odlaučo, ka de üšo na srednjo kemijsko šaulo v Ruše, pauleg Maribora. Leko ka leko sami tau tüdi odavali, pa bi s tem več zaslüžili.« Slavko Krpič ma tüdi držino. Žena Jasminka je ravnateljica na OŠ Kuzma, za stero znamo, ka tüdi dobro sodelüvle s porabskimi šaulami, najbole seniško. In gé jo je spozno? »Ona je živela v Murski Soboti, ali rajši kak bi varaški gospaud grato sam jo nazaj na Goričko pripelo. Njena držina je že mela ram na Gornji Slavečaj, tak ka so oni prišli nazaj na Goričko. Ges sam zdaj zet Porabje, 21. julija 2022 si ške premisli, pa de se tüdi on spravlo s paverskim delom. Či pa študera grafično oblikovanje v Ljubljani. Pomalek mo mogli njim prejkdavati delo pa skrbi. Fajn bi bilau, ka bi mladi ostali na Goričkom, vej pa je tü trnok lepau. Čiglij tü živemo lidge, steri smo različnih vör, se dobro razmejmo. Pauleg toga mamo vse, vej pa se pauleg paverstva v zadnjom cajti razvija tüdi turizem,« ške pravi sogovornik, steri tak brodi, ka mladim trbej dati priliko, ka bi se krajina ške naprej razvijala. »Dosta poklicov je takših, ka jih gnesden več nega. Vej pa nemamo več sotlarov pa tistih, ka so omaude (kumate) za konje redli, pa lončarov, tüdi tišlarov nej. Tej, steri se ške s tem spravlajo, so stari gratali, mlade pa takše reči ne zanimajo. Tüdi rosag takšim ne pomaga, vej pa si furt nauve porcije vözbrodijo. Po drügi strani pa zdaj, poglednimo samo bojne, kaže, ka je v velkij varašaj nej fajn živeti. In zatau trbej zriktati, ka do lidge ostali na podeželji,« je na konci ške povedo Slavko Krpič. (Kejp na 1. strani: Ekipa Športno rekreacijskega društva Gornji Slaveči, prvaki 2. slovenske lige, vzhod.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Slavka Krpiča 5 Od prvoga plavalca do mravlinjeka turistov »Človek je v Balatoni! In tradiciji je mogo najgir člo- Na drüžbene razločke so tr- vrauči biu. plava! Nej je normalen ...« je vek tam povödati prve reči nok skrb meli: kancelajski Vö so zračunali, ka je leta 1715 brodilo lüstvo, gda je vogrski ednoga verša Károlya Kis- delavec se je nej padašivo s v 39 vesnicaj kauli Balatona političar Miklós Wesselényi faludyna, šteroga je za dvej poštašom, krščanjski varaša- samo 7 gezero domanjoga na začetki 19. stoletja oprvim sekundi nazajčüu. nec z židauvskim, škonik z lüstva živelo; leta 1900 v 50 prejkplavo jezero od Füreda Na začetki 20. stoletja so ele- direktorom, sodački prejdjen vesnicaj 55 gezero; leta 1970 do Tihanya. Tistoga ipa se je gantni rami letovalcov (nya- z bankarošom. Tau so tak si- pa že 100 gezero. Vküper z eške niške nej kaupo v tajoj ralók) z verandami in 5-10 gurno nutdržali, ka je vsikša letovalci je ta numera tistoga vodej, zvekšoga so samo pavri sobami eške djenau cujpasiva- skupina v ejkstra lokal ojdla. ipa dosegnila 200 gezero lüdi, nutgnali svojo maro, ka bi se li k prausnim, lejpim ižam do- Cvetenje vesnic in varašov je za vikende pa več kak 300 gemalo sladila v njej. S šiftami manjoga lüstva. Skor vsakša po drügoj svetovnoj bojni za zero. Domanjo lüstvo je oprpa so se prva tö vozili vim nej trpelo tihince, po najvekšom madžarska prej »tačas, ka uni kom jezeri, s Keszthelya delajo in švicajo, se vaje na priliko grof Györrašanci samo kaupajo, gy Festetics že v 18. stoležijo na sunci in gejo letji redno pošilo edno pa pigéjo«. jadrnico (vitorlás) prejk Če je že bilau tak dosta v vesnico Balatonkeneletovalcov, so té začnili se. Ništerni njegvi pavse vkriž postavlati tö. utniki so celau brodili, Če rejsan so v 1960-i ka so na maurdji, vej je lejtaj probali regulérati pa voda tistoga ipa eške zidanje ramov, je kisnej trnok šurka bila. prišla liberalizacija. Blatno jezero je začnilo Od tistoga mau so se – rejsan cvesti na srejdi zvekšoga na djužnom 19. stoletja. Oprvim bregej – zdigavale iže s Füred, malo kisnej njegfali materialov in za en Od srejde 19. stoletja je grtüvalo kaupanje v Blatnom jezeri vsikdar bole prilübleno – eške va okaulica, kisnej pa malo je več samo en par pred prvov svetovnov bojnov so ženske in moški v vodej nosili dugše gvante Badacsony na zahodindašnji zidin gordržalo nom tali. V Füredi so edna za domačija je mejla gračenek z 10-15 lejt dojstanilo. V tom caj- atmosfero staroga sveta kauli drügov rasle elegantne vile grauzdjom tačas, ka je filokse- ti je Balaton nej emo pravoga Balatona. z dvoranami za bale, nad vo- ra (trtna vüš) vnauge nej na gospodara, nekdešnji bogatci Turizem in industrija sta v dauv pa so z lesá stesali veuko nikoj djala. Po tistom je vsik- so zgübili svojo mauč. Pá je socialistični cajtaj napravila ižo za kaupanje. V tajoj so mo- dar več lüstva prišlo na Blatno veuki tau lüstva srmački gra- veuko rano na jezeri. Voda je ški in ženske v ejkstra kabi- jezero, vej so pa mesto goric to, zatok so v znamenji glav- gratala vse bole zamazana, naj, s cejlak pokritimi rokami na dosta grüntaj leko vikend ne ideologije lidgé v skupinaj raslo je dosta alg. Ništerni in vrnjim tejlom, z lačami do iže zozidali. ojdli na letovanje. Z nekdešnji nazajponimo, ka se je jezero kaulen sejdli do prsi v vodej Gda se je leta 1918 »veuka privatni hotelov in penzionov vleti večkrat penilo. Vö so zra– kak liki bi meli zdravilno bojna« končala, so gratali lid- (štere je rosag krajvzeu) so čunali, ka je leta 1980 Blatno kuro. Priporačali so jim frtau gé trnok srmački. Začnili so napravili letovišča za veuke jezero telko lüstva gorpoiskavöre namakanja. ovak premišlavati, počinek firme in fabrike. S tejm pa lo, kak so samo za 8-10 lejt Lépota Balatona in njegve pri Balatoni je več nej biu tak so med drügim dosegnili tau kisnej planérali. krajine je zacumprala pisatela reprezentativen kak prva. Me- ranč tak, ka so se leko takši tö Vse tau trpi eške gnes, po Móra Jókaina tö, šteri se je sto veuki vil so zidali menjše kaupali v Blatnom jezeri, šteri štirideset lejtaj. Na djužnom vleti (depa dostakrat drgauč iže, eške parcele so tö trnok so prva eške senjati nej mogli bregej Balatona sta mesto tö) v Füredi zdržavo. Zran- fale bile. Tistoga reda so do- od toga. naravnoga pejska že skor vsekoma je trnok rano stanjüvo sta vsega vküpernakrpöcali, Dobri časi so znauvič prišli posedik trava in beton, slejdin oprvim polago kokaušim, zatok so začnili v 1930-i lejtaj na konci 1950-i lejt, gda so njoga najdemo že na polonje pisauvom in mačkam. Po naprejspišüvati, kakši morejo oprli nauve restavracije in se cejloga bregá. Kaulivrat več tistom je že leko nastrgavo biti nauvi rami. Po vesnicaj je lüstvo pá začnilo drüžiti. samo na ednoj tretjini rasté svojo sausadkinjo, igralko kauli jezera so oprli vsikdar Če so med dnevom vsi moški igarca, štere furt menje geste. Lujzo Blaha, štera je dvej vili več penzionov in hotelov, že kratke kopalne lače, ženske Pitanje je, kelko kvara mo dale gorprijala svoje lübitele. leta 1928 pa je bila gotova be- pa šorte nosile, so si večer na eške narédili našoma najvekPrimadona se je nej vüpala tonska poštija kauli Balatona sé djali modne gvante. Ništer- šoma jezeri in vesnicam pa v vodau, vej se je pa gnauk ranč tak. Vse tau se je pokaza- ni so ojdli v slaščičarne, drügi varašom kauli njega, šteri so na ednom pelanji z jadrni- lo v statistiki tö: če je leta 1921 so se veselili pri ribdjoj župi že gnes preveč puni z lidami. cov skor zalejala. Tistoga ipa eške samo 39 gezero lüstva in ciganjskoj muziki. Tretji pa -dmje grato trnok eričen odmev prišlo k jezeri, je bila ta nume- so plesali na džez ali se malo ilustracija: (visszhang) v Tihanyi tö: po ra leta 1937 že 239 gezero. vozili s šiftom, če je večer preSzilveszter Bartkó Porabje, 21. julija 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Pá bau karneval Savaria Zavolo virusa kovid dvej leta nej bilau Savaria karnevala v Somboteli. Kak organizatorji tak lüstvo že fejst čakajo te festival, zato ka je eden najvekši, najbola obiskani program v Železni županiji. Letos do od 25. do 28. avgusta znauva »Rimljani« kralüvali v Somboteli. Kak vsigdar zdaj tö več prizorišč baude, vsevküp 29, kama na različne (skur 300) programe čakajo obiskovalce. Depa zvün tauga še baude 30 mali programov, gde 150 nastopajočih skupin baude prejk štiri dni. Med nastopajočimi dosta taši skupin baude, stere že od začetka mau vsikšo leto vörno odijo s svojimi predstavami na karneval. Depa baude dosta nauvi skupin tö, stere prvo paut staupijo na oder karnevala Savaria. Organizatorji so gvüšni v tejm, ka vsikša generacija si najde taše programe, steri do zanimivi zanjo. Ranč tak večgeneracijska in več fele muzika baude, od klasične do jazza, od etnomuzike do bluesa, tak ka si vsikši najde zase valaun predstavo. Proto taumi, ka več prizorišč baude, središče karnevala na glavnom trgi bau, gde se največ lüstva stavi. Tistim, steri na dugši čas pridejo, se tö nej trbej bojati, zato ka več štandov baude, gde do piti pa gesti odavali. Fejst zanimivo baude tisto tö, ka de se v zgodovinskom parki dogajalo. Leko si poglednemo rimske legionare pa germanske sodake iz časa po Kristusu (1. pa 3.-4. stoletje). Baudejo vogrski pa nemški sodaki iz 11. stoletja, depa leko se srečamo s kralom sv. Štefanom tö. V času karnevala de se leko koštavalo kvalitetno vino pa ranč tak pivo, steroga do küjali v mali manufakturi. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Premier Golob na delovnem obisku v Berlinu Predsednik slovenske vlade Robert Golob je bil prejšnji teden na delovnem obisku v Berlinu, kar je bil njegov prvi dvostranski obisk v tujini. Med državama ni nobenih odprtih vprašanj, je zatrdil Golob, ki ga je na obisku spremljal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Edini način, da bo Evropa izpeljala zeleno tranzicijo, je povezava vetrnih območij severne Evrope in sončnih območij južne Evrope, je po srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Berlinu povedal Robert Golob. Poleg Zahodnega Balkana so bile posledice vojne v Ukrajini in s tem povezana oskrba z ruskimi energenti, zlasti ob prihajajoči zimi, med osrednjimi temami srečanja. Predsednik slovenske vlade je ob tem opozoril, da med evropskimi državami obstajajo sinergije, ki jih je mogoče izkoristiti, da ob ustreznem varčevanju s plinom to zimo prebrodimo brez »prisilnih redukcij«. Nemški kancler Olaf Scholz pa je poudaril, da bo treba storiti vse za zmanjšanje odvisnosti od Rusije pri dobavi energije, kar je povezano z gradnjo potrebne infrastrukture, ki bo kratkoročno omogočila pridobivanje nafte in plina iz drugih virov. Voditelja sta bila tudi enotnega mnenja, da je treba Ukrajini še naprej pomagati politično, vojaško in človekoljubno ter v okviru sankcij, ki so bile uvedene proti Rusiji zaradi njene invazije v tej državi. Glede širitve EU na Zahodni Balkan sta voditelja opozorila, da so države Zahodnega Balkana že 20 let v čakalnici za članstvo v Uniji, kar je po njunem mnenju predolgo. Golob je dejal, da je treba najti način, kako bodo tudi te države deležne posameznih korakov in predvsem uspehov na poti v EU. »Žal je ta proces, tako kot se je peljal, proces, ki je privedel do apatije v teh državah, ker je absolutno prepočasen,« je opozoril predsednik slovenske vlade. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... POLETNA EKSPLOZIJA BARV NA VRTU Igra barv na vrtovih se začenja in za mnoge je najlepša v pozni pomladi. To je v maju in juniju. Takrat cveti množica rastlin. Skrbeti pa moramo, da o prihajajočih mesecih razmišljamo že zdaj in še pravočasno poskrbimo, da se Prav to smo lahko opazovali letos v Volčjem potoku. Kot nekateri pravijo, da se ti dih ustavi. Toliko barvne usklajene lepote na enem mestu. Vedno, ko razmišljamo o novih enoletnicah, ki jih bomo sejali ali sadili za barvitost Ageratum – enoletnica v modni barvi za gredice igra barv na naših vrtovih nadaljuje brez prestanka. Ko bodo spomladi cvetoče grmovnice in trajnice odcvetele, lahko prazna mesta nadomestimo z raznobarvnimi enoletnicami. Številne med poletnega vrta, moramo v mislih imeti tudi trajnice, ki že rastejo na naših gredicah. Nekatere med njimi bodo cvetele tudi poleti in prav je, da se barve lepo uskladijo. Izberemo lahko harmonično barv- Zanimivi odtenki rdeče, ki jih nizajo prekrasni cvetovi Astrantie so čudoviti, a žal pri nas jih redko najdemo njimi najbolj bogato cvetijo prav poleti in navadno tudi precej uspešno kljubujejo ekstremnim vremenskim razmeram, ki smo jim vse pogosteje priča v poletnem času. Enoletnice nam omogočajo, da se na vrtu vsako leto poigramo z novimi barvnimi utrinki in igro barv prilagajamo svojemu trenutnemu čustvenemu stanju. no paleto s komplementarnimi barvami ali pa se odločimo za drzen kontrast, v katerem bodo poudarjene prednosti vsake rastline. Izbor barv je močno odvisen od trga, na kakšni legi določena gredica stoji. Ne samo da je to merilo pomembno zato, ker moremo upoštevati potrebe izbranih rastlin glede sve- tlobe in vlage, ampak lahko z izborom primernih barv na posameznih legah dosežemo tudi vizualni učinek, ki zakrije pomanjkljivost določene lege. Barve imajo prav posebno moč, z njimi lahko dosežemo različne vizualne učinke. Če timi sortami pa najdemo tudi take, ki cvetijo v beli barvi. Njihova velika prednost je, da cvetijo zares dolgo, od junija do oktobra. Priporočljivo je, da poleg zelene, ki je osnovna barva v našem vrtu, svojo izbiramo Vsestranske barvne kresnice z belimi cvetovi so tako kot nalašč za prefinjen okus je na primer vrt zelo velik, s toplimi barvami, kot so oranžna, rdeča in rumena, dosežemo, da se prostranost približa in vrt postane bolj domač. Po drugi strani hladne barvne kombinacije, kot so modra, omejeno na največ dve dominantni barvi. Splošno pravilo je, da manj je pestrosti barv, bolj je rezultat prefinjen in eleganten. Gavra je odlična zaradi dolgotrajnega cvetenja, a pazimo, da je ne prerastejo trajnice, kot so npr. krvomočnice temno vijoličasta in srebrna vizualno povečajo majhne gredice in v okolico vlijejo nekoliko umirjeno ter osvežujočo atmosfero. Morda še najbolj značilna barva cvetočega poletja je rožnata. V tem odtenku cvetijo tudi cvetovi dolgo cvetoče gavre. Njeni cvetovi spominjajo na majhne metulje, med rožna- Porabje, 21. julija 2022 MORDA NISTE VEDELI … Ob pisanih mehiških hiškah, kjer je polno cvetja in zelenja, se obvezno sprehajajo tudi kokoši, domači kuža in muca, občasno celo razigrana papiga. Besedilo: Olga Varga Fotografije: svetovni splet 7 Pod Srebrnim brejgom … Brod povezuje prekmurske in prleške kraje … se je velka dirka začnila. V tej vrauči dnejvaj punij sparine kandidati za nauvoga predsednika/predsednico države že na velke dirčejo. Ja, Republika Slovenija tau gesen znauva na volitve ide, po dvej mandataj predsednik Borut Pahor de mogo toj funkciji »z Baugom« prajti. Tak regule zapovedavajo. Prve ankete, stere so bile napravlene, so politični gulaž že dobro segrejle. Zaprav, že se je pomalek smoditi začno. Zagnauk največ lidi bi žensko za »prezidentico« melo. Imejna kanditatov eške malo tanjamo, za tau eške čas pride. Ostanimo pri problemaj tej anket, stere mediji vödavajo. Nisterni so za tau, ka se ankete med lidami sploj ne bi smele delati. Pravijo, ka s tejm favoriti eške vekši favoriti gratajo. Lidgé radi svoj glas tistomi dajo, za steroga vörvlejo, ka na volitvaj zmaga. Po tejm leko na velke gučijo: »Vedo/vedla sam, kak trbej naprajti! Mi smo zmagali!« Leko, ka se v tejm neka istine najde. Najbole tisti anket nemajo radi, sterim se je politični pod v tom leti globko pogrozno. Lidgé so se fkraj od nji obrnauli. Njivi mediji tö, steri so od vogrski pejnez živeli, vse bole se mantrajo kak pa kaj drugoga. Vejmo, gda je Janez Janša na sprtolejt volitve zgübo, so se finančne pipe na Madžarskom dojzaprle. Od toga se je pod Srebrnim brejgom že dosta pisalo, tevenge, radionge so od toga ne velke pripovejdali. Tak zdaj od njive stranke (partije) televizija pa novine leko v finančno lüjknjo spadnejo. Tejva dva medija sta zvekšoga samo svajo delala. Zaprav, v njij se eške vsigdar bojna bije s tistimi, steri so nej z njimi na njivoj političnoj pauti. V tej dnevaj se eške slejgnje bitje za nacionalno televizijo RTV Slovenija godi. Pisali smo že od toga, kak so jo ranč Janšovi pod sebe škeli spraviti. Zdaj se nauvi zakon dela, po sterom se politika več nej bi smejla nut v nacionalno televizijo pa radio mejšati. Tejva dva medija morata suvereniva, profesionalniva gratati, nej pa ka na njeni plejčaj politične tapače sejkajo. Zagnauk v RTV-ji eške itak lidge sedijo, stere je »stara« politika ta posedila. Vcejlak neka nauvoga pa je najvišeša birovija naprej pripelala. Pred lejtami je biu v Sloveniji referendum, če se ženske med seuv leko ženijo pa moški ranč tak. Pa če mlajše tö leko posvojijo (örökbe fogad). Na referendumi se je pokazalo, ka aj do toga bi nej prišlo. Na, najvišeša birovija, ustavno sodišče (alkotmánybíróság) je zdaj vödalo, ka se vse takše leko zgodi. Stranke/partije, stere se bole po katoliškom včenji ravnajo, so že k vüški skaučile. Na velke gučijo, ka do se prauti tomi postavlale, ka se tau ne zgodi. Že se nauvi zakon o tejm dela, steri bi tau dopüsto. Ja, nika tak vö ne gleda, ka bi se politični gulaž v tej vrouči dnejvaj enjo smoditi, laditi pa se eške dugo nede začno. Ranč tak se eške dugo računi nisterni špitalov nedo razhladili. Vö je prišlo, kakše minuse na računaj majo, po domanje, zgübo so naprajli. Samo lublanske špitale 24 miljonke evronov minusa majo. Človek bi si brodo, ka minus bi leko vse vküper kaj bole ladno napravo. Depa té minus zagnauk samo na velke sejgrejva. Naš Srebrni brejg bi od toga dosta vedo prajti. Tau tö, ka un s tau zgübo vcejlak nika nema. Un je tak zdrav gé, ka sploj eške v špitalaj nej biu. Pa če je nej biu, un pri tejm minusi rejsan nika nema. Malo ovak povedano, je nikšnoga kvara nej napravo. Lastnik Tinekovega broda na Muri Jože Pozderec je skupaj z drugimi družinskimi člani obnovil brod, ki je med naseljema Mota na prleški strani in Gornja Bistrica na prekmurski strani reke. Brod so poimenovali po njegovem pokojnem očetu Martinu Pozdercu - Tineku, ki je bil pobudnik, da brod na tej lokaciji spet vozi, potem, ko ga več desetletij ni bilo. Za obnovo so se odločili, ker je bil brod že precej dotrajan, saj vozi na tej lokaciji že dvanajst let, pred tem pa je vozil na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Miki Roš Jože Pozderec na obnovljenem Tinekovem brodu Z desne in leve strani Mure se lahko spomladi in jeseni vozijo z brodom v petek popoldne, ves dan v soboto in nedeljo ter ob praznikih. V poletnih mesecih pa vozi vsak dan. Za vožnjo broda skrbi Jože, za ponudbo rib in napitkov ob Muri pa hčerka Nina in drugi družinski člani. Pri obnovi jim je bilo najpomembnejše Poleti se z brodom preko Mure vozi veliko ljudi vodilo varnost potnikov, zato so tudi ograjo nekoliko spremenili. »Vozi se tudi veliko otrok, zato smo poskrbeli, da je ograja višja, masivnejša in tako oblikovana, da ni nevarnosti, da bi kdo padel v vodo,« pove Jože in doda, da je zaščitni znak broda križ, ki je po verovanju ljudi vedno varoval brodarja in potnike na njem. Prejšnjega so dobili iz zbirke zbiratelja iz Prekmurja, sedanji pa je iz Prlekije. Brod je dejansko na zemljiškem katastru, ki spada pod občino Ljutomer, zato so se tudi dogovorili za sodelovanje pri obnovi z Lokalno akcijsko skupino LAS Prlekija. Nosilnost obnovljenega broda je sedaj pet ton, naenkrat pa se lahko pelje trideset ljudi. Na obrežju so ob brodu in v senci dreves lesene mize in klopi za obiskovalce, iz kuhinje pa diši po ribah na brodarski način, po dogovoru pa tudi po čevapčičih in bograču. Besedilo in fotografiji: Jože Gabor Porabje, 21. julija 2022 ... DO MADŽARSKE V Evropski uniji najmanj Madžari zaupajo javnim medijem Po naročilu Evropskega parlamenta so v vseh 27-ih članicah opravili reprezentativno raziskavo o medijski krajini. Zanimalo jih je, kakšne navade imajo državljani, od kod se informirajo oziroma katerim medijem najbolj zaupajo. Raziskava je splošno ugotovila, da ljudje bolj zaupajo tradicionalnim medijem (televizijskim kanalom in tiskanim medijem) kot spletnim portalom. 49 odstotkov vprašanih pričakuje verodostojno obveščanje od javnih RTV-hiš ne glede na to, ali gre za tradicionaolne ali on-line medije. 39 odstotkov zaupa tiskanim medijem, 27 odstotkov anketirancev je označilo za verodostojne tudi komercialne televizijske in radijske kanale. Poljska je edina država, kjer ljudje bolj zaupajo komercionalnim kanalom kot javni televiziji. Na Madžarskem je situacija še bolj skrb zbujajoča, ljudje namreč bolj zaupajo spletnim portalom, raznim skupinam ali svojim prijateljem na spletu kot javnim medijem. Indeks zaupanja v verodostojnost javnih medijev je zelo nizek, le 22 odstotkov pravi, da jim verjame. Za najbolj verodostojne imajo javne medije na Finskem (73 %), sledijo Švedska, Portugalska, Estonija in Luksemburg (66-67 %). Varčevanje z energenti Prejšnji teden so na tiskovni konferenci, ki se ji reče vladni info, najavili, da bo vlada zaradi krize z energenti uvedla načrt, ki ima 7 točk. Med njimi je tudi točka, na podlagi katere bodo tisti državljani, pri katerih je poraba električne energije ali plina nad povprečjem, plačali za ta del potrošnje tržne cene. Za ostali del ostanejo ugodne cene, ki jih plačujemo državljani tudi sedaj. Letna povprečna poraba električne energije je 2523 kilovatov, povprečna poraba plina pa 1729 m3. Država bo domačo proizvodnjo plina dvignila z 1,5 milijarde kubičnih metrov na dve milijardi. Vlada je pooblastila ministra za zunanje zadeve in trgovino za nabavo nadaljnjih plinskih rezerv, obenem je odredila prepoved izvoza energentov, tudi drv za kurjavo. Poskusila bo razširiti proizvodnjo v domačih premogovnikih in podaljšati obratovalni čas v jedrski elektrarni Paks. Ob vsem tem seveda opozarjajo prebivalce na pomembnost varčevanja z energenti. 8 »Gda nji več sedi kaulakvrat ...« Rejdko se tak prejk Varaša drago, depa te je eden kifli pelam, ka bi Marijana Ko- dvajsti filerov košto, za kilo vač, po seničkom Rovatina gob smo pa dvajsti forintov Marika, nej na pauti bila. dobili, tak ka zato je vrejdAli pejški ali na biciklini, depa vsigdar nikan de, kakkoli ka je že v penziji. Kak pravi, ona ne mora cejli den doma v rami biti, ona mora titi, med lüstvom biti. Depa ranč tak rada odi v naravi, v gauštji tö, sploj pa te, če gobe rastejo. Tašoga reda njej düšo baužata mir, tijoča pa tau, kak ftiči Marijano Kovač na Seniki poznajo kak füčkajo. Rovatino Mariko - Marijana, zaka vas doma tak zovejo ka no bilau. Zvün grbanjov Marika, če se Marijana smo več fele gob brali, vse pišete? taše, stere so kipüvali. Gda »Zato, ka moj menši brat, smo je nabrali, te smo je gda je mali biu, nej znau posišili pa te smo je potejm vöpovedati ka Marijana, samo Mari, Mari je gono pa te tak sem Marika ostala, name na Seniki vsikši samo tak pozna ka Rovatina Marika.« - Vi ste na Janezovom brejgi bili doma, tam ste gorrasli, zdaj pa v Varaši živeta, gda ste odli slejdnjič na Seniki? »Nej davnik, zdaj v soboto, da gobe ra- Doma na Gorenjom Seniki v mlašeči lejtaj stejo, tašoga reda ge dosta odim po seniški lopau odali.« lesaj.« - Kakšne gobe ste brali? - Radi berete gobe? »Te smo samo grbanje, sirau»Fejst, zato ka da sem še tak tice pa lisičice, zdaj sledkar, mala bila, ka sem komaj gda sem že v Varaš prišla, üšla, moja mama me je že te galambice pa marele tö. vlejkla v lejs pa smo gobe Prvin smo marele, gda so brali. Mi smo s toga fejst tak visiko gorazrasle, vse živeli, zato ka tistoga ipa gorazbrsali, tau smo misliso gobe kipüvali. Nej tak li, ka so naure gobe, tistoga ipa je tej gob niške nej noso domau. Drügo pa tau, ka te je bilau zavole gob, zato ka samo domanji so ojdli pa brali gobe v lasej. Zdaj je dosta bola težko gobe brati, sto meste ne vej, tisti je težko najde, zato ka vse je zaraslo.« - Vi mate mejsta, gde gobe berete? »Ge meste na telko vejm, če bi mi oči nutzvezali, še tak bi tanajšla. Zdaj je zato težko najdti gobe, ka nej bilau velke zimé. Liske je nej tasprnelo pa gobe vse zakrije, če vejš mesta, te tam malo razkopaš, pa te je najdeš.« - Tau tö pravijo, ka za grbanje oči moraš meti, vsakši je ne najde, istina? »Tau je istina, ka vsikši je ne vidi. Moja vnukica je taša kak ge, v rokej sem go nesla tak mala bila pa že te je grbanje najšla. Pa tau je še gnesden tak.« - Tašoga reda, gda nega gob, te vi tö ne najdate? »Dostakrat tak dem, ka sploj nika ne najdem, depa za dva dni pa dem, zato ka tau je mena velko veseldje, če sem leko v gauštja. Tisti mir, dober luft, tau mena fejst trbej, najbola sama odim v lesej. Dostakrat mi pravi padar, ka nej bi bilau slobaudno, zato ka kakoli se ma zgoditi, depa ge se od tauga nika ne bojim. Če se kaj zgodi, te sem tak zopodla.« - Bilau je tak, ka ste zablaudili? »Nej, zato ka nédem v tašo mesto, gde bi zablaudila, samo ta odim gobe brat, gde poznam lejs. Ge ta nédem, gde sem nej spoznana, če mo ge vsigdar drügoga gledala, gde ta odi, te ge ne najdem gobe. Ge inan nédem, zato ka ge tel- - Kak radi berete grbanje, tak radi je djejte tö? »Ne morem povedati, ka bi je tak rada mejla, veseldje je vekšo, gda je berem. Letos sem že tak šest, sedemkrat brala grbanje pa lisičice, depa še gnauk sem nej gejla, bola je drügim zdavam. Tistim, steri ogradec majo pa te oni zatau mena šalato ali kaj drügo dajo nazaj.« - Kak dugo, kelko kilomejtrov zopodite, gda gobe berete? Portreti iz mladi lejt »Ge dosta odim, s pau sedmim busom dem na Senik pa z skrb trbej meti, zato ka te z edno okauv vsigdar njega edenajstim pridem nazaj, tak ka pet, šest kilomejtrov moram gledati.« - Velko je vesldje, gda prvi gvüšno ka zopodim. Depa ge od tauga sploj ne gratam grbanj zaglednete? trüdna, gda domau pridem, na biciklin sedem pa letim tadale. Kak sem že prajla, v lejs odti je mena nej trüd, še tak nej, če nika ne najdem, zato ka ge tam sploj uživam, tau je mena dobro za düšo, če pa najdem še gobe, tisto je že samo plus.« - Gda je bilau največ grbanjov? Marijana (s prave) kak mlada medicinska »Vejn dvej leta nazaj, gnauk sem telsestra ko grbanjov najšla, »Sploj pa te, gda prvoga za- ka sem je nej vejdla kama glednem pa te kaulakvrat ji djasti, depa itak, gda sem še več tam sedi, tisto vesel- grbanj zaglednila, nej sem dje tapovedati ne more, kak ga mogla tam njati. Ge itak je tau dobro. Ge ne vejm, če bola rada te berem grbanje, sem samo ge tak naura ali gda ga iskati trbej, nej te, drügi tö, depa mena je tau gda fejst raste pa vsikši nauedno najvekšo veseldje, ge ri ga najde.« tau od maloga mau v sebi Karči Holec mam.« ko mest mam, ka je tri dni ne morem dolazopojdti. Pa tau tö neškem, če tašoga sprvajam v lesej, na steroga Porabje, 21. julija 2022 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Indašnje živlenje na Dolejnskom so stau pa stau lejt klauštri ravnali. Se pravi, dosta zemle so meli, lidgé so za nji delali. Zvün toga pa so velko skrb za kulturo meli. Vejmo, indasvejta je nej vsakši človek vedo šteti pa pisati. Zaprav, malo lidi je tau vedlo. Depa najprva od toga več povejmo, zakoj klaušter pa vse drugo, ka iz njega vöpride. Monošter … Vsikši pozna, depa zakoj se ranč tak zové. Ja, Monošter na Nenškom je iz latinske rejči klostrum vöprišla. Ta rejč pa znamenüje, ka je neka doj va se v Stični stavimo. Tam so samostan tö bratje cistercijani gorpostavili. Stična Vejmo, ka te velke rame so si nej vcejlak sami mogli gorpostavlati. Njivi glavarge so njim zemlau dali pa s pejnezami pomagali tö. Vejmo, indasvejta so casarge pa krali z rokau v rokej s katoliško cerkvijo delali. Kak v Monoštri v Stični tö nikak ovak nej bilau. Dokumenti nam pripovejdajo, ka so prvi bratovge v Samostan Stična nin kaulak leta 1650. Tak gnes vögleda nika drugo ne znamenüje kak zaprejto, samo pozvani posveklaušter ali po slovenski samo- čeni lidge tam nut leko živejo. stan. Naš Monošter ménje iz Vejmo, ka varaš Monošter je Grčije nosi. Iz njine rejči monastiri je njegvo ménje prišlo. Prvi tau té rejči nam pripovejda, ka je nekak sam gé. Moramo vedeti, ka prvi sveti lidgé so vcejlak sami v kakšnoj skali živeli, Boga tam svetili. Kuman po tejm, gda so se kak bratovge (szerzetesek) organizejrali v cistercijane ali povejmo frančiškane, so si rame zozidali. Tam je tö zvekšoga vsikši sam v svojoj Té dokument iz skriptorija v Stični je iz sobi, samo gda je 1180. leta. Gnes je v Univerzitetni knjižnici v zapovejdano, se Ljubljani. V tistom časi se je vse v latinskoj rejči vküper dobijo. Slo- pisalo. Slovenska rejč eške nej svoje na rokau venska rejč samo- napisane knjige mejla. Depa ranč v Stični so stan gnako pomeni se na rokau napisani dokumenti našjli, stere je nekak v domanjoj rejči napiso. Gnes ga kak kak nam grška rejč Stiški rokopis poznamo guči; sam v stanu, steri sam živé. Zdaj pa eške k kaulak samostana bratov cisrejči klaušter, stera je iz nemš- tercijanov grato. Mi pa nazaj ke rejči k nam prišla. Zaprav, na Dolenjsko vandramo. Najpr- Stično 1132. leta prišli. Samostan Stična je najstarejši samostan v vsej slovenski krajinaj. Nej samo tau, eške itak živé. Živé pa eške itak legenda, kak so ga ranč na tom mesti začnili zidati. Najprva so ga bratovge na enom drugom mesti zidali. Depa zidine so se vsikšo nauč vküper porüšile. Dugo je tau trpelo, nevola vsigdar vekša bila. Eden den pa zeleni ftič prileti, popejvati začne: »Sit hic! Sit hic!« Za njim idejo, ftič tadale se gnako glasi. Više enoga mesta se stavi pa tadale se gnako čüje. V latinskoj rejči njim je dojdavo: »Tü aj bau! Tü aj bau!« Baugali so ga, začnili zidati, na drugi den s strajom dejo gledat, če zidine stodjijo. Nika se nej zgodilo, do kraja so ga zozidali pa eške gnes na istom mesti stodji. Samostan Stična je že brž vörski, kulturni pa gospodarski center grato. Velke krajine je v dar daubo. Njegva je bila zemla na Štajerskom tö. Zatoga volo se je v njem zavolé bogastva začnilo nabejrati. Vse več knjig, stari dokumentov si je v njigvoj knjižnici mesto najšlo. Vejmo, v tisti časaj so knjig eške nej tiskali (drüknivali), na roke so je prejkpisali, iz ene se ji je več »narodilo«, tau je velko delo bilau, ka so ga zvün vsega drugoga bratovge tö delali. Skriptorij v Stični je trno poznani biu. Gnes bi skriptoriji prajli delavnica, v steroj se na rokau piše. Ka pa ne bi samo znautra zidin samostana ostanoli, malo kaulak nji poglednimo. V zadnjom vandranji smo pisatela Josipa depa v njem se spomini nazaj narodijo… Dale vö ne ovadimo, knjigo dun prešteti trbej. Ovak pa je Jurčič tou skur po istini piso. Törki so Stično dvakrat na nikoj dajli, samostan je kaulak že velke stejne emo. Zvekšoga so nut v njega nej vdarili. Dvakrat so Stično porüšili, leta 1471 pa leta 1475 se je tau godilo. Ovak pa so opati iz Stične mladim pojbom radi štipendije davali. Gvüšno, ka tistim, steri so že nekšen talent pokazali. S tejm so mladi Slovenci leko ojdli v šaule pa tadale študejrat. Jurčič je tö med njimi biu, depa Beč njemi je nej po düši biu, doma njemi je lepše pa baukše bilau. V samostani sta živela pa se včila druga dva velkiva Slovenca. Prvi je Jakob Petelin Gallus (1550-1591), renesančni komponist, pa Anton Tomaž Linhart (1756-1795), prvi slovenski dramatik. V Porabji smo pred lejtami njegvo komedijo Županova Micka gledali. GleJurčiča pa njegvo pripovejst dališka držina Nindrik indrik Jurij Kozjak slovenski janičar nam jo je nut pokazala. spoznali. Ranč ta pripovejst se Kak povejdano, samostan Stična eške gnesden živé. Od vsega je v svejti najbole po patri dr. Simoni Ašiči poznani. Tam so že od inda vrastva delali. Ranč pater Ašič pa je začno recepte iz bildja, iz cvejtov pa korin rediti. Njegvi čaji, vrastva so trno popularni gratali. Samo od toga nam pripovejdajo, kak so lidge že od inda vedli, ka dosta vrastva se leko kaulak nas najde. Leko, V Stiškom rokopisi je zvün latinske slovenska ka ranč s patrom rejč tö. Vcejlak na konci knjige se leko molitve Ašičom smo najbole najdejo. Tau znamenüje, ka v samostani so nej skončali tau pout od samo včeni tihinci bili inda do gnes. Depa telko se je od skrak Stične godi. Jurija so kak Stične napisalo, ka za drugi samladoga Törki zgrabili pa ga mostan, Pleterje se zové, nam na tihinsko odpelali. Tam so je mesta sfalilo. Vej drgauč se z ga za sodaka, za janičara, na- njim srečamo. prajli. Znauva nazaj na rodno grüdo pride, aj se tam bojna, Miki Roš Porabje, 21. julija 2022 10 Aleksander Ružič DAJČOV MLIN »Stari, na cilinder spucaj zrnje pa pelaj v mlin. Eden žakeo pšenice pa enoga žita. Ka ovak krüja nede, zatou ka nam je mela doj! Pa da ta mlela, dobro pazi, ka Dajč ne bi pa graja fcuj mleo, kak eto, da je krüj sivi žvarc mejo. Pa otroubov več za svinje tüdi nega,« se zdaj spominam, kak je moja babica davnoga časa, da se je ešče vse na rokou želo pa doma mlatilo, naroučila mojemi dejdeki. »Moguče si pa nej mela dobroga kvasa. Eto ednouk je krüj dober biu, pa si ga pekla s té mele. Tou, ka Vilmoš guči, je nej dobro se gor djemati, zatou ka vsakši zna, ka ga té mlin že dugo srbi.« Té guč sam si dobro zapoumno, zatou ka se mi je včasi vidlo, ka za tem nika stoji. Te sam nej razmo, ka sta si mela dejdek pa babica okouli toga povedati, če glij sam o tom malo dejdeka spitavo, ali mi je dao včasi znanti, ka naj s tem boudem tjuma. Mi je pa nika pravilo, ka se tou Dajči ne bi splačalo delati, zato ka se graja malo pripouva, zrnja pa dosta več, in sam si gor dao, ka mo vseeno malo gledo, če mo v mlini na kakši graj naleto ali bi pa vido, ka ga notri v kišto sipavle. Rejsan sam tou večkrat kebzüvo, pa sam graja nikdar v mlini nej vido. Dejdek je vse tak napravo, kak njemi je babica zapovejdala. Najprle sva na cilinder spucala zrnje, tak ka je smetje pa drügo slabo vkraj odletelo. Tou sam vsigdar rad delo, zatou ka sam leko za klüko potač gono, cilinder se je pa lepou vrto pa vö fudo smetje, pa ešče vse drügo je na več krajaj fkraj letelo, tak ka se je v krbülo pod njim lepou nasipavalo zlato zrnje. Te sva napunila dva maliva bejliva žakla, v enoga žito, v drügoga pa pšenico in vse na taligaj odpelala v mlin. Rad sam z njim šou v mlin, zatou ka je tam bilou vse felej videti. Bejle lesene stene, pa velkiva hengera, pokrita z melnatim prajom, pa stube, štere so pelale na štok, gé se je zrnje notsipavalo pa doj na henger teklo. Pravzaprav gnesden ne vem, na šteroga se je kaj mlelo, zatou ka so bili trdje. Kama koli si pogledno, vse je bilo od mele bejlo, pa srteo je tüdi biu na tenki kak žida prekriti z melov, če glij je stari Dajč dostakrat vzeo šürko kefo pa probo malo pod pomesti. Včási je stari Dajč, da je ščeo videti, če vse dobro ide, odpro dverice na hengeri in te se je lepou vidlo, kak dva svejkliva velkiva valeka drobita zrnje v melo, pod njima se pa trousi sito in seja melo, bejlo kak sneg, v spodnjo kišto. Druga velka zanimivost v mlini je biu velki okrougli kamen. Pravzaprav sta bila dva gnakiva. Spodnji je biu mirujoči, vrnji pa se je ponjem vrto. Te je meo na srejdi lüknjo, v štero je tekla zlüščena kukorca. Tak smo doubili kukorčno melo, s štere je babica dostakrat sküjala kukorčne žganike. Nej sam razmo, ka vrti te kamen, sam pa vido, ka tou more biti tisti remen, ka vö z ene lüknje tou čüdo poganja. Mlin je bila naša sosedna iža. Malo nej vsakši den sam biu tam, zato ka je ena od čeri staroga Dajča mejla sina, šteri je biu moj vrstnik in sva se že od mali nog vküp špilala. Vleti največkrat na dugoj brvi, štera je visiko nad globoko skopanim djarkom bila prek napravlena, dostakrat pa tüdi v mlini. Tam je bila ena mala ižica, v šteroj se je vrtejla ena čüdna stvar, od nje so pa vkraj pelali oblečeni drodi. Ta sva s Ferivon, mojim pajdašom, nej smela, če glij je bilou vse odprejto, zato ka so nama pravili, ka je tam fejst nevarno in toga sva se müva tüdi držala. Feri mi je razložo, ka tou dela lektriko in večkrat pokazo na žarnice na plafoni, da so svejtile, ka so leko mleli tüdi vnoči. Te sam tou nika nej razmo, samo sam vido svekle grüške, štere na drotaj s plafona dojvisijo pa se svetijo, gnes den pa znam, ka je tou bila elektrarna. Da je v gati bilou zadosta vodé, jo je gnala Kaplanova turbina, štera je poganjala tüdi hengere. Sledik mi je Feri raztomačo, ka je znalo biti vodé tüdi za dva kedna, telko se je nateklo v gat, gda so bili dugi deževni dnevi ali pa se je na sprtoletje topiu snejg. Ta gat je biu dugi globki jarek vöskopani, šteri je sego gor do sosedne vesi. V njem je bila globka voda, puna rib, včasi smo pa vidli tüdi vidro. Tou vodou so piščavali na turbino, štera je vse poganjala. Tüdi žago, štera je bila postavlena ekstra. Pravili so njoj gater. Tam so si lidje dali žagati deske, latoše pa trame. Vekša pogonska sila pa je bila velka peč, v štero se je kürilo. Gnesden znam, ka je tou biu mašin, šteromi se po slovensko pravi lokomobila in je šou na lesni gas. Dedek mi je pravo, ka ide na holcgas. Tou sam te nika nej razmo, mi je pa bilo ešče eno velko čüdo v tom mlini. Vsi so tomi pravili peč. Stala je dojpostavlena v posebnoj iži, zazidanoj kcuj k mlini. S Ferijom sva dostakrat duge čase gledala, kak potač žené šürki dugi remen, najbole sta pa bilé zanimivi dvej žuti krugli, šterivi sta se vsigdar vrteli, včasi itrej, včasi pomalej. Nej sam tou te nika razmo, zdaj pa znam, ka je tou bila centrifuga, štera je odpejrala pa zapejrala dverica za lüft, ka je te ogenj leko gnako goro. Ešče gnesden se mi gdakoli pokažejo v slikaj te krugle, štere mi pravijo, ka se živlenje tüdi tak vrti: ednouk pomalej, te pa pá itrej. In tak vsakši den do … Gnesden toga mlina več nega. Je pa biu duga lejta in daleč naokoli fejst poznani, zatou ka je biu najvekši in je vsaki den z njega vöšlo cejle voze žaklov namlete mele in otroubov. Že pred kakšimi stotimi lejtami si ga je dao postaviti Dajč. Meo je ženo in šestero dece. Vsi so se držali v mlini in dobro jim je šlou. Ali se vsakše dobro ednouk tüdi konča. Po drügoj bojni je prišla nouva oblast (hatalom) in ta lüdska oblast, kak se je te njoj pravilo, je Dajči mlin vkraj vzela. V »imenu ljudstva«. Dosta sledi, gda sam že svejt razmo, sam spoz- Porabje, 21. julija 2022 no, što je bila ta oblast in v glavej so se mi vrtele tiste dejdekove reči, gda je babici etak nazaj pravo: »Tou, ka Vilmoš guči, je nej dobro se gordjemati, zatou ka vsakši zna, ka ga té mlin že dugo srbi.« In tak je stari Dajč v svojom mlini grato samo delavec, šteri je smeo mleti in delati v mlini, zapovejdala pa je »ljudska oblast«. Je pa smeo s svojov držinov dale v njom živeti. Deca? Raztepli so se po svejti, on pa žena pa sta gratala stariva. Te je pa »ljudska oblast« vözbrodila, ka de na veškoj zemli postavila velko fazanarijo, pisarne do pa meli v mlini. In stariva sta mogla oditi. Mašine z mlina so nikam odpelali, turbino zabetonejrali in napravili pisarne. Tak je mlin grato domovanje lovcov, zvekšega državni in vinešnji velikašov. A je po dobri dvajsti lejtaj bilou konec tüdi tomi. Doj so zavertivali in za male pejneze so vse dojküpili nouvi gospodarge. Zdaj tam stoji velka farma za piščance. Mašini brnijo in velki terenski avtonge v fabrike vozijo na tone piščancov, šteri zrastejo za odajo od eden den staroga piščeta v šesti kednaj. Dobri so, gda je v bouti küpimo pa spečemo; če dosta ne brodimo, ka djemo. Včasik se stavim pri tom potoki, gde je inda stao Dajčov mlin. Gledam v malo vodou, štera poskaküvle prejk kamenčkov, kak da bi mi ščela kaj praviti. Ali nika ne guči. Najbrž zatou, ka toga svejta ne razmej dobro. Pa tüdi jaz ga dobro ne razmiejm. 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 22.07.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:15 Ugriznimo znanost, 10:45 TV-izložba, 11:00 Čarokuhinja pri atu: Posavje, 11:20 Moji, tvoji, najini, 11:45 TV-izložba, 12:00 Skodelica kave, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Velika Britanija z Joanno Lumley, 14:20 TV-izložba, 14:35 Prisluhnimo tišini, 14:50 TV-izložba, 15:05 Mostovi – Hidak, 15:40 Otroški program, 16:20 Infodrom, poletje 2022, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta!, 17:50 Družina Jazbečjak, risanka 18:00 Čarokuhinja pri atu: Kozjansko, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Poletni pozdrav, 21:20 Sledi: Monoštrska gimnazija, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Gori, gospodična, 23:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:15 Napovedujemo PETEK, 22.07.2022, II. spored TVS 5:00 Napovedujemo, 9:00 Videotrak, 10:15 Dobro jutro, poletni izbor, 12:30 O živalih in ljudeh, 13:15 Na vrtu, 14:00 Grofičino popoldne, 15:00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, 17:30 Po etapi: Analiza dirke po Franciji, 18:00 Atletika: Svetovno prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:50 Nogomet (Ž): Četrtfinale, evropsko prvenstvo, 22:55 Pero Lovšin - Ti lahko, 0:25 Videonoč, 3:15 Atletika: Svetovno prvenstvo, SOBOTA, 23.07.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:00 Male sive celice, 10:40 Infodrom, poletje 2022, 10:50 Osvežilna fronta, 11:25 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta! 12:10 Duhovni utrip: »Počakaj na nas, Ukrajina!«, 12:30 Ozare, 12:35 NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:55 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Vrtičkarji, 15:30 Obrazi naših rojakov: Valeria Rogan, 16:00 Free spirits - Samosvoji: Ruby, Amadea, Luis, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Ambienti, 18:00 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:05 Dansko dekle, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:30 Krvava dežela, 23:35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 1:00 Napovedujemo SOBOTA, 23.07.2022, II. spored TVS 5:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Pričevalci: Frančiška Pavlič, 10:30 Hotel poldruga zvezdica, 11:40 Karmela, 12:45 Andre Rieu: koncert ob kronanju, 15:00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 17:50 Po etapi: Analiza dirke po Franciji, 18:20 Atletika: Svetovno prvenstvo, 20:10 Katar 2022, 20:50 Nogomet (Ž): Četrtfinale, evropsko prvenstvo, 22:55 Izštekanih 25, koncert 2018, 0:30 Videonoč, 3:00 Atletika: Svetovno prvenstvo NEDELJA, 24.07.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:30 Nezmotljivi detektivi, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Poletni pozdrav, 14:45 TV-izložba, 15:05 Raj 89, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Eolski otoki, 17:55 Joker, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Letovišče, 21:00 Intervju: Marjan Pipenbaher, 21:50 Poročila, Šport, Vreme, 22:20 Rossellinijevi, 0:05 Za lahko noč: Simfonični orkester RTV Slovenija, Elena Dobravec, Ljuben Dimkaroski, Urban Stanič in Irena Yebuah Ti- ran, 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:45 Napovedujemo NEDELJA, 24.07.2022, II. spored TVS 5:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip: »Počakaj na nas, Ukrajina!« 7:15 Ugriznimo znanost, 7:45 Nikola Pajanović, Simfoniki RTV Slovenija in Francesc Prat, 8:30 Igraj kolce, ljudske teme v slovenski simfonični glasbi, 9:30 Hotel poldruga zvezdica, 10:40 Odpotovanja: Kuba, 11:45 #Zelena generacija - Generation Renewal/YVF: Žiga in Barbara, 12:00 Lutkarije: Snežna kraljica, 13:00 Gori, gospodična, 14:15 Ambienti, 14:50 Atletika: Svetovno prvenstvo, 17:00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 19:35 Analiza dirke po Franciji, 20:55 Žrebanje Lota, 21:00 Starodavni gradbeni podvigi: Hagija Sofija, 22:00 Umor na otoku, 22:55 Joker, kviz, 23:50 Videonoč, 2:00 Atletika: Svetovno prvenstvo PONEDELJEK, 25.07.2022, I. spored TVS 6:25 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:20 Obzorja duha, 10:50 TV-izložba, 11:10 Čarokuhinja pri atu: Kozjansko, 11:30 Moji, tvoji, najini, 12:00 Intervju: Marjan Pipenbaher, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, 14:20 TV-izložba, 14:40 S-prehodi: Primož Sturman, pisatelj, zgodovinar, publicist, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Čarokuhinja pri atu: Haloze, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 20:55 New Deal in predsednik, ki je spremenil Ameriko, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Hudičeve igre, 23:35 Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Marko Munih (A. Dvořak: Simfonija št. 7), 0:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:50 Napovedujemo PONEDELJEK, 25.07.2022, II. spored TVS 5:00 Napovedujemo, 9:45 Videotrak, 10:45 Dobro jutro, poletni izbor, 13:00 Prisluhnimo tišini: Tudi to je slovenščina! 13:30 Sledi: Monoštrska gimnazija, 14:10 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Eolski otoki, 14:40 Ljudje in zemlja, 15:45 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 16:45 Atletika: Svetovno prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:45 Odpotovanja: Mongolija: plemenski izzivi, 21:35 Starodavno nebo: Bogovi in pošasti, 22:35 Ledena kraljica, 22:55 Iva, 24, 23:25 Videonoč TOREK, 26.07.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:10 Pisave: Dušan Šarotar, Milan Jesih in Boris Kolar, 10:45 TV-izložba, 11:00 Čarokuhinja pri atu: Haloze, 11:15 Moji, tvoji, najini, 11:45 TV-izložba, 12:00 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, 14:20 TV-izložba, 14:40 Duhovni utrip: »Počakaj na nas, Ukrajina!« 15:00 Potepanja - Barangolások: Budimpeštanski vrtovi in Po sledeh reformacije/Budapesti kertek és A reformáció nyomában, 15:30 TV-izložba, 15:50 Otroški program, 16:10 Firbcologi, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Mestne promenade: Slovenska Bistrica, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Čarokuhinja pri atu: Prlekija, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Bolnišnica dobre karme, 20:50 Reka med nami, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Pričevalci: Bruno Tekavec, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo Porabje, 21. julija 2022 OD 22. julija DO 28. julija TOREK, 26.07.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:50 Videotrak, 13:00 Dobro jutro, poletni izbor, 15:20 Avtomobilnost, 16:10 Josip Jurčič, 17:20 Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:50 Nogomet (Ž): Polfinale, evropsko prvenstvo, 22:50 Skrivnost svobode, 0:20 NaGlas! 0:50 Videonoč SREDA, 27.07.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:15 Mestne promenade: Slovenska Bistrica, 10:40 TV-izložba, 11:00 Čarokuhinja pri atu: Prlekija, 11:15 Moji, tvoji, najini, 11:45 TV-izložba, 12:00 Prazgodovinski svetovi, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, 14:15 TV-izložba, 14:30 Sledi: Monoštrska gimnazija, 15:00 Obrazi naših rojakov: Valeria Rogan, 15:20 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Nepozabni dogodki in prispevki/A legemlékezetesebb események és riportok, 15:55 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ogenj znanosti, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:00 Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Štiri minute na sobo, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Z druge strani Atlantika, 23:45 Ogenj znanosti, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo SREDA, 27.07.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:45 Videotrak, 13:00 Dobro jutro, poletni izbor, 15:15 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Eolski otoki, 16:00 Trutamora Slovenica in Vedun: Zvočne podobe Zemlje, 17:00 Ambienti, 17:45 Nedeljsko popoldne, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:50 Nogomet (Ž): Polfinale, evropsko prvenstvo, 21:50 Žrebanje Lota, 22:05 Nogomet (Ž): Polfinale, evropsko prvenstvo, 22:55 Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe – Kavalir z rožo v izvedbi Herberta von Karajana, 23:55 Videonoč ČETRTEK, 28.07.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:15 Ogenj znanosti, 10:40 TV-izložba, 11:00 Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice, 11:20 Moji, tvoji, najini, 11:45 TV-izložba, 12:00 Biotopi: Izginjanje vodnih okolij, 12:30 Literarno-vertikalno: Iskanje in uporništvo, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, 14:20 TV-izložba, 14:35 Slovenski utrinki, 15:00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Magyar Sanyi, 15:35 TV-izložba, 15:55 Krompir: Kolesarjenje, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost: Udomačevanje rastlin, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:05 Čarokuhinja pri atu: Šaleška dolina, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Velika Britanija z Joanno Lumley, 20:50 Fortuna, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu, 23:30 Ugriznimo znanost: Udomačevanje rastlin, 0:05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:25 Napovedujemo ČETRTEK, 28.07.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 13:00 Videotrak, 14:10 Dobro jutro, poletni izbor, 16:30 Med Muro in Rabo, 17:30 Poletni pozdrav, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:45 Avtomobilnost, 21:15 Ambienti, 21:45 Nevidni otroci – izziv za Afriko, 22:40 Ballet 101, pleše Jason Reilly, 22:50 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija, Steve Klink, Tadej Tomšič in Mia Žnidarič, 23:40 Videonoč Bil sem na Tour de France Prejšnji teden sem se udeležil Dirke po Franciji. Uradnega podatka sicer ni, toda po oceni organizatorjev nas je bilo kakih 500 do 550 tisoč gledalcev. Karavana se je po letu 2018 vrnila na »goro«. Alpe d’Huez je bil vključen v letošnjo dirko kot njena 12. etapa 14. julija, na največji francoski državni praznik. Po čem slovi ta gorski kraj? Alpe d’Huez je francosko alpsko zimskošportno središče. Nadmorska višina znaša 1850 m, kraj je poznan predvsem kot cilj etap Toura. Klanec je dolg 13,8 km s Alpe d'Huez je poznan predvsem kot cilj etap Toura Gledalci na serpentinah Opravičilo V 26. številki Porabja (20.6.2022) smo na strani 6 objavili članek Margite Čuk z naslovom Romanje v Slovenijo, v katerega se je prikradla napaka. Župnik v Črenšovcih ni Ivan Kranjec, temveč Zoran Car. Gospodu župniku se iskreno opravičujemo, kakor tudi našim bralcem. V imenu uredništva, Marijana Sukič TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Tadej Pogačar je etapo končal na 5. mestu povprečnim naklonom 7,9 odstotka, na njem je 21 serpentin. Serpentine so označene s tablami, na katerih so imena prejšnjih etapnih zmagovalcev. Letos sem navijal za Tadeja Pogačarja v upanju, da bo zapisano na tablo tudi njegovo ime. Ni mu uspelo, končal je na 5. mestu, toda v skupnem seštevku se je povzpel na 2. mesto. Bilo je izjemno doživetje, velik uspeh, da o navijačih »blaznežih« in odlični kulinariki sploh ne govorim ... Károly Sohár