Tečaj
LVI.
i
m
Izhaiajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr
pol leta 1 gld. 75 kr
četrt leta 90 kr
po
pošti prejemane pa za celo leto 4 gld
pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo
se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr
trikrat 15 kr
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic
V Ljubljani 14. oktobra 1898.
V ftftflift ftft AMft A MÉá&M & &	&
to
Politiški oddeiek.
€
99	»«F»*
Kranjske ne pozabite!
Vso slovensko politiko označuje skrb za obstanek in napredek takoimenovanih obinejnih Slovencev, zatiranih bratov na Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem. To daje slovenski politiki nekaj idealnega, nekaj vzviše-nega, cesar pri drugih strankah vsaj v tej meri ni opa-zovati. Čehi in Poljaki se na pr. za svoje tlačene rojake v Šleziji veliko manj brigajo in trudijo, kakor kranjski Slovenci za rojake na Koroškem ali v Trstu.
Tako bodi vedno in tako mora biti
y
saj
samo
na Kranjskem bivajoče slovenstvo se ne moglo vzdrževati
dolgo
ako
bili premagani obmejni Slovenci, kateri tvorijo večino slovenskega naroda. Zategatelj je prav, da osredotočuje narod vse sile na pomoč v laškem in v nemškem jarmu vzdihajočim bratom in bil bi neodpusten
gr eh,
ako bi v tem le količkaj opešal.
tistih gospodarskih potreb, katere so jako nujne in v nekem oziru življenskega pomena za kranjsko kronovino.
Doslej je bila naša dežela v gospodarskem oziru zelo zanemarjena in vlada
za nas kaj stori. In vendar sta zlasti dve točki iz naših gospodarskih potreb tako poreči, da smemo pač zahte-vati, naj slovenski poslanci iz kranjske pri pogajanjih z
se kar ne more odločiti, da
vlado radi glasovanja o nagodbi nanji na noben način ne pozabijo.
točka so državna posojila, katera so po ve-
Prva
liki potresni katastrofi dobili najhuje prizadtti ljubljanski
hišni posestniki
teh posojilih tiči velika nevarnost in
kdo
ve
>
če še ne pouzroče gospodarske
katastrofe
v
Ljubljani, katera bi lahko postala usodnega občenarod-nega pomena. V nekaj letih bodo morali namreč hišni posestniki ta posojila vrniti. Le malokateri iz mej njih bo mogel to storiti, kajti večinoma so tako zadolženi, da zna-šajo hipoteke na posamičnih poslopjih veliko več, nego so hiše vredne. Ako začne država svoja posojila iztirja-
Hauserkrach" kakor se, glasi tehnični izraz
vati
j
velik
»
neizogiben in ljubljanske hiše pridejo
v
roke
tujcev
Potrebe izvenkranjskih Slovencev so v prvi vrsti morda celo židov.
)
Kdor
pozna
narodnopolitičnega značaja in prav je, ako kranjski Slo venci za toliko časa zapostavimo svoje narodnopolitične nič ne pretiravamo zahteve
î
ljubljanske razmere, tišti ve, da prav
nevarnost v istini jako velika
da
na
dokler
pr. notranji uradni jezik na Kranjskem in da torej mi nikakor ne zahtevamo preveč, ako pripo
obmejnim rojakom ne zagotovimo pogojev ročamo slovenskim poslancem,
naj
se pri pogajanjih z
narodnega življenja. Vlada bi gotovo rajše kranjskim Slo- vlado zavzemo za odpis ljubljanskim hišnim posestnikom vencem koncedirala notranji uradni jezik, kakor da ustreže dovoljenih potresnih posojil. Če vlada že ne more vsega vsem zahtevam tržaških in kcroških Slovencev, a če bi posojila odpisati, naj odpiše vsaj en del, za vrnitev dru-
kranjskim Slovencem dala notranji uradni jezik, bi potem zega delà pa raztegne termin tako

da
gotovo rekla, da tržaškim in koroškim Slovencem česar ne da.
ga bodo mogli
ni
dolžniki v manjših obrokih vrniti.
Druga
»
prav tako važna točka, je belokranjska že
Tudi
pri sedanjih pogajanjih z vlado so slovenski leznica. 0 tej potrebi so slovenski poslanci že opetovano
poslanci postavili tište narodno-politične in kulturne
za
jako prepričevalno govorili v državnem zboru. Dokazovali
hteve na prvo mesto
i
kat ere
so vprid izvenkranjskim so, kako Bela krajna gospodarski propada, ker je ločena
Slovencem ali vsemu celokupnemu slovenstvu. To popol- od ostalega sveta, opozarjali, da vsled nedcstajanja ko-noma odobravamo in temu iz vsega srca pritrjujemo, munikacij se ne izkoriščajo zemeljski zakladi belokranjski, pričakujoč, da kranjski poslanci pri tem niso popolnoma se ne razvija industrija in se ne morejo spraviti v denar
pozabili svoje ožie domovine, ampak se spomnili
vsaj
kmetski pridelki

vsled
česar se prebivalstvo trumoma
402
izseljuje v Ameriko in bodo doma že kmalu same ženske. Vzlic temu in dasi deželne finance kranjske nikakor ne dovoljujejo, da bi dežela vzela to stvar v svoje roke, je vprašanje belokranjskih železnic kar nič ne premakne naprej in se nahaja še danes istotam, kjer je bilo pred desetimi leti.
Nobena gospodarska stvar v deželi kranjski ni tako nujna, kak r sta si dve zadevi in zato je želeti, da jim posvetijo slovenski poslanci največjo pozornost in da se zanji pri nagodbeni h pogajanjih z vlado krepko zavzemo.
Za vseucilišče in nadsodišče v Ljubljani.
Še predno se je sešel državni zbor, smo priobčili članek, v katerem so razložili, kako morajo slovenske občine podpirati prizadevanja poslancev za pridobitev vseučilišča in nadsodišča. Posebno smo priporočali, naj bi vse slovenske občine poslale državnemu zboru peticije.
Slovenskih časnikov se tega našega nas veta ni no-beden spomnil, samo „Slovenec" je spoznal, da je umeten in primeren in je priporočal, naj se pošljejo take prošnje ministerstvu.
Da olajšamo slovenskim občinam ta posel, jim za take prošnje nasvetujemo naslednje obrazce, katere je priobčil „Slovenec."
1.	za vseučilišče:
Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje!
Odbor občine......je v svoji seji dne . . . .
izrekel soglasno prepričanje, da je ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za Slovence in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategatelj sklenil, prositi visoko c. kr. vlado, da čim preje izposluje takšno vseučilišča.
Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotnejše uva-ževanje udano podpisano županstvo.
Županstvo v......
(Pečat)	(Podpis)
2.	za višje deželno sodišče v Ljublani:
Visoko c. kr. ministerstvo za pravosodje!
Odbor občine......je v svoji seji dne . . . .
izrekel soglasno prepričanje, da je ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani vsaj za Slovence na Kranjskem, Spodnjem (slovenskem) Štajerskem in na Koroškem v pravosodnem in gospodarskem oziru nujno potrebna, in je zategatelj sklenil, prositi c. kr. vlado, naj blago-
voli poskrbeti, da se čim preje ustanovi takšno višje deželno sodišče v Ljubljani.
Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotnejše uva-ževanje udano podpisano žnpanstvo.
Županstvo v.....
(Pečat)	(Podpis)
Priporocamo slovenskim občinam naj take prošnje nemudoma odpošljejo. Prav zdaj se pogajajo slovenski z vlado radi vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani in bodo take prošnje njih prizadevanja znatno olajšala in izdatno podprle.
Politični pregled.
Državni zbor. — V četrtek so se zopet začele seje poslanske zbornice in zajedno se je začela razprava o nagodbi v nagodbenem odseku. Te dni se pokaže, če bo mogel državni zbor še delati, ali če se bo morala vlada končno lotiti radikalnih sredstev, da naredi konec krizi. V zadnji seji je drž. zbor vladni načrt za uredbo plače državnih slug odkazal pro-raČunskemu odseku z naročilom, da o njih poroča tekom osmih dnij. Sedaj pride na vrsto najprej proračunski provizorij za tekoče leto, kateri je bila vlada uveljavila s § 14., zajedno pa se bo v večernih sejah razpravljalo o raznih nujnih pred-logah, katerih je bilo že doslej jako mnogo polanih.
Položaj. — Značilno za položaj je, da nihče ne ve točno povedati, kakšen da je prav za prav bistru. Morda tega ministri sami ne vedo. Skrb za nagodbo je vlado prisilila, da se približala desnici. Stopila je s posamičnimi strankami desnice v pogajanja in zajedno na mesto odsfcopivšega nemškoliberal-nega ministra dr. Barnreitherja poklicala v ministerstvo načelnika nemško katoliške ljudske stranke — a drugače se še ni zgodilo ničesar, kar bi pojasnjevalo položaj. Thun, Kaizl in Dipauli so bili ta teden v Pešti in so se dogovarjali z ogersko vlado. Jedni pravijo, da so zahtevali, naj ogerska vlada privoli v nov nagodbeni provizorij, ker baje nikakor ni mogoče, dognati v avstrijskem parlamentu definitivno nagodbo ; drugi trde da se je vlada dogovorila z Ogersko glede kvote, tretji pa sodijo, da je vlada uredila kar je bilo treba za uveljavljenje nagodbe s § 14., češ, v parlamentu ni dobiti večine za nagodbo, zato bo vlada parlament v krátkém zaključila. Jedna teh eventuvalnostij se gotovo izpolni — a katera, to je tisto vprašanje, na katero ne ve nihče odgovora.
Pogajanja z Lahi — Razni listi so poročali da se je začela vlada posredovanjem barona Dipaulija pogajati s klubom laških poslancev, da bi podpiral vlado. To vest je dunajska „Reichswehr", katera ima v novejšem času trdne zveze z baronom Dipaulijem odločno dementovala. Ako so se vršila kaka pogajanja, jih je vlada začela gotovo le radi tega, ker misli, da se na Slovansko krščansko-narodno zvezo ni več zanašati.
Razpor mej nemškimi strankami. Nemškoliberalni
veleposestniki so iz različaih vzrokov silili na to, naj bi nemške stranke opustile obstrukcijo in omogočile zopet redno poslovanje parlamenta, ter so to tudi res dosegli. Schônerer-janci so bili jedini, ki so se trdno ustavljali a brez vspeha, ostali so izolirani in morali so se udati. Mislilo se je že, da je obstrukcija pokopana. Nakrat pa se mej nemškimi strankami začelo veliko gibanje v namen, da se zopet začne obstrukcija. Znamenjo za to je dal dr. Bareither, jeden naj-uglednejših in najuplivnejšiš nemških nacijonalcev. Bareither je izstopil iz kluba nemških nacijonalcev, ker je ta sklenil, da obstrukcije ne bo nadaljeval. Bareitherja korak odobra-vajo vsi radikalni elementi. Izmed volivcev se čuje čedalje več glasov, ki obsojajo opustitev obstrukcije kot izdajalsko in zlasti na Češkem pa tudi na Štajerskem se je začela velika agitacija za obnovitev óbstrukcije. Ker je mej nemškicni poslanci jako mnogo tacih, ki se strinjajo z Bareitherjem, bo to gibanje ali nemške stranke napotilo, da začno zopet obstrukcijo, ali pa bo iz dotičnih strank nekaj poslancev izsto-pilo in se pridružilo Schoaerjancem, katerih upliv v vseh nemških pokrajinah neizmerno raste.
Važni ukazi. — Ministerstvo notranjih del je odredilo, da je iztirati vse tište, v Avstriji živeče inozemce, kateri nastopajo kot govorniki na političnih shodih ali se tacih shodov udeležujejo. Ta odredba je naperjena proti Nemcem iz Nemčije in proti Lahom iz Italije, ki so se zlasti v zadnjih letih na prav usiljiv in predrzen način vtikali v notranjepoli-tične zadeve naše države in nastopili kot prvaki ekstremnih
403
političnih strank. Takisto značilen ukaz je izdalo pravosodno hrano. Tudi dandanes še ljudje v nekaterih krajih ne
ministerstvo. V njem
opozarja
sodnike, da se ne strinja z
njih pokličem, da se udeležujejo političnih agitacij in stran-karskih bojev, ker potem ne morejo biti nepristranski in ker tudi ljudstvo vsled tacih sodnikov izgubi zaupanje v pravo-
sodstvo. Ministerstvo hoče take elemente iztrebiti.
Mi
že-
poznajo stanovališča in obleko kot potrebo, ker oboje vsled ondotnih klimatičnih razmer lahko pogrešajo. Kulturni člověk naše dobe pa potřebuje obleko tako nujno, kakor hrano in stanovanje. Zajedno z razvije-
tudi
limo, da to stori, zakaj kar že pocenjajo nekateri nemškonaci- vanjem civilizacije se razvija in spopolnuje
jonalni in laški sodniki, to presega vse meje.
Kvotno vprašanje.
V torek
m
v
sredo
sta
v
obleka.
Dočim je obleka prvotno imela samo namen, zavarovati telo pred uplivi vremena, je dandanes ev-
Pešti zborovali obe kvotni deputaciji. Tudi to pot niso pogajanja imela uspeha. Avstrijska kvotna deputacija je predlagala, naj se kvota določili na podlagi čistega dohodka neposrednih davkov, v katerem slučaju bi Avstrija morala plačevati 62%,
Ogerska pa 38%. Ogerska kvotna deputacija se ni hotela iz- obleki se odpirajo nezadržno nova pota in na čast reči o tem predlogu, ampak je izjavila, da pove svoje mnenje rokodelstvu se mora reči, da nobena stvar ni bolj
ropska nosa v celem svetu znak civilizacije njenega nositelja. Narodne noše izginjajo čedalje bolje. Moderni
pismenim potom, vsled česar sta se deputaciji razšli, ne bili kaj opravili.
da
Hrvatska.
Stranka prava je imela v sredo v Su-
šaku pri Reki svoj letni občni zbor, katerega se je uđeležilo
pospešila demokratiziranja človeške družbe, kakor razvoj in razširjenje novodobne obleke. Vsled teh okol-nostij je krojaška obrt postalo za milijone ljudij jedno najvažnejših sredstev pridobivanja in to tudi ostane.
rokah krojačev pa je, da spravijo krojaškega obrta nadaljni razvoj na taka pota, da se bo izplačal pri-
Ogerska. - V poslanski zbornici je ministerski pred- merno njega pomenu in dal veselje in ljubezen do
tudi vec Slovencev.
Načelnik oddelka za nauk
in
bogo-
častje pri hrvatski vladi postane zagrebški vseučiliški profesor Armin Pavić.
sednik baron Banffy
izjavil,
da
zahteva ogerska vlada, naj
avstrijski parlament sprejme nagodbene predloge nespremenjene sicer da uredi Ogerska svoje razmerje napram Avstriji samostojno.
Nemčija.
četrtek se
nemški cesar vkrcal v
Benetkah in se odpeljal na velevažno politično popotovanje v Jeruzalem. Malo dnij pred tem odhodom se je sprl s papežem
tega pokliča onim milijonom ljudem, kateri so se mu
Vpfl^iH HM/KHBK1 rTnJSfry^ J A.f |wFfi^rai^BK ciipB™ ■ i^B wFyY '-1 yd RH1 K "Hi^P » W^ftfKH:.' jjg%
posvetili.
Ni zahtevati, da bi deček v starosti 12 ali 14 let, kateri se posveti iz bodisi katerikolih razlogov krojaški obrti, se zavedal pomena njegovega koraka.
Ta je bil namreč slovesno přiznal Francijo kot začitnico vseh, Prav čestokrat niti dosti starejši mladeniči, niti ab
v Orijentu živeČih kristijanov, dočim pravi nemški cesar, da
on že sam dovolj moČan, da šČiti nemške kiistjane in
da
mu v
to
ni treba Francije, ter je v izraz svojega mišljenja
odpoklical sedanjega zastopnika Nemčije pri Vatikanu.
solvirani srednješolci ne vedo, če se ne bodo pozneje
še kesali radi izvolitve špecijalnega svojega pokliča, navadnem življenju se pogostoma govori o priro-
Štrajk v Parizu
delavcev. Razburjenje mej
V Parizu štrajka nad 100 000

njimi
toliko,
da se
že
splošno blizu
jenem nagonu k kakemu pokliču. Tudi mnenje, da je veselje in ljubezen za kak poklic neizogibno potrebna, je prav razširjena. Po moji sodbi tako veselje

govori o revoluciji. Vlada se tudi boji in je poklicala
20 000 vojakov v Pariz, tako da je tam zbranega vojaštva sicer nič ne škoduje, ali napačno je sklepanje, da bo nad 50.000 mož.	tucji trajno to veselje, ki se v začetku kaže pri neiz-
kušenem dečku. To vse so sami ideali, kateri spadajo v minole čase in ki so v današnji, jako prozajični dobi izgubili mnogo svojega prvotnega pomena. Zlasti stariši, kateri izbirajo za svoje otroke poklic, bi morali v prvi vrsti pomisliti, da je eksistenca v vsakem pokliču težavna in da si ljudje ne izbirajo pokliča iz navideznega veselja zanj, ampak zjozirom na potrebo
4àz
m
Obrtnija.
• M»
m i*
GWWWWWWW www wwwww WWWWWWé
pokliču in o vzgoji v rokodelstvu.
(Spisal M. Kunc.)
„Tri znanosti, o katerih bi tega nihče ne verjel, vedo tudi nekaj povedati o človeški obleki : zemljepis,
zaslužka.
Člověk,
ki hoče biti marljiv in delà ven,
narodoznanstvo in zgodovina civilizacije.
Da,
trde
kakšen
celo. da je evropska noša, kakoršna je, nastala vsled
skupnega upliva zemljepisnih, narodopisnih in kulturno zgodovinskih faktorjev."
Tem besedám, katere sem posnel „zemljepisno
statistiški
studiji
dr. Karola Zehdena, profesorja na
najde pri vsakem pokliču, kateri ga živi, neko dobro stran in merodajno za njegovo izvolitev je to, zaslužek mu da dotični poklic.
Ta spis bi ne izpolnil svojega namena, ako bi starišev, kateri hočejo svoje sinove posvetiti kroja-škemu pokliču, ne opozoril na vzgojne okolnosti pri tem rokodelstvu. Razmer pri tem ni treba niti po-
dunajski trgovinski akademiji«, treba samo dostaviti, lepševati niti jih grje predstavljati, kakor so v res-da pozna človeštvo prav za prav samo troje materi- nici. V obče se lahko reče, da je krojaču ves svet
jelnih potrebščin in sicer: 1. hrano, 2. stanovanje in odprt. Krojač ne najde samo v velicih mestih, kakor
obleko. Ta dva stavka nam morata služiti kot	drugi obrtniki, ampak v vsakem, tudi najoddaijenej
vrednostno merilo, ako hočemo spoznavati in ceniti	sem innajsamotnejšem kraju, delo. Za izvrševanje kroja-
rokodelstvo kot kulturno in eksistenčno sredstvo čio-	škega obrta ni treba niti posebnega znanja niti ka-
veštva. Svoj čas ni člověk druzega potřeboval, kakor	pitala, zadostujejo pridne in spretne roke. Vzlic vsemu
404
vzdihovanju je še danes na tisoče priprostih, marljivih in štedljivih delavcev, kateri so s svojo eksi-stenco zadovoljni.
Vsakdo seveda se ne more povzdigniti nad vsak-danjost. To tudi ni treba, ker to nikakor ni pogoj
Cepitev z nakladom je priporočati samo
takrat,
kadar sta divjak in cepič jednake debelosti
Div jak
odreže
se
od
spodaj
navzgor
»
do
mm pod spodnjim očesom od zgoraj
cepič navzdol
pa in
obeh
rezij mora biti popolnoma
sreče in zadovoljnosti.
prvi vrsti mora biti člověk
v svojih zahtevah skromen in mora vedno v mislih imeti, da se nobena stvar ne da izsiliti, in da vstrajni ter potrpežljivi ljudje, ne da bi se bili namenili, če-stokrat dlje pridejo, kakor so kdaj mislili; zato je velika napaka s slikanjem gradov v oblakih obujati v ljudeh tako veselje. Kdor si ne upa, živeti kot priprost delavec pri krojaškem obrtu, naj si te stroke ne izbera. Najmanj sposobni zanjo so pa tišti, kateri so nagnjeni lenobi in lahkomiselnosti. Iz tacih ljudi tudi naj bolj ši in najvestnejši moj ster ne more ničesar napraviti, a mej sto slučaji je gotovo devetindeve-đeset tacih, v katerih je vajenec sam kriv, ako po končani učni dobi še vedno ni sposoben, si svoj kruh zaslužiti.
Pri mnogih obrtnih strokih osebna nesposobnost ne škoduje preveč, zlasti ker delo samo sili člověka,
sicer napošev, dolgost jednaka.
Ako ni mogoče, da bi se obe površji popolnoma pokrivali, to je, ako je površje divjaka nekoliko večje,
položi se cepič tako nanj, da na
vsaki
strani spodnjo
stran pokriva. Ako je divjak slabejši kot cepič. potem naj se na ta način nikdar ne cepi.
Obvežejo in zamažejo se pa rane isto tako, kakor smo prej povedali.
Cepitev na
kožo
vrši se
takrat
ko je sadno
drevje najbolj sočno in se koža lahko od lesa odlupi. To cepljenje ima toliko prednosti, da prekosi z njimi mncgo druzih narodov cepljenja.
Cepitev za kožo se jako lahko in hitro izvrši
brez
velikega truda.
Rana
»
ki
se pri tej cepitvi napravi
i
je
mnogo manjšanego ona pri cepitvi v sklad, v pol sklada ali pa še celo z nasadom, torej se tudi hitreje zaceli
m
zaraste.
da se giblje in kjer ni treba, da bi bila marljivost tako velika in trajna, kakor pri krojaštvu. Vsled pla-čevanja od izdelanlh komadov, katero je skoro splošno uvedeno, zasluži takozvan počasen delavec komaj za vsakdanji kruh, a tudi tišti je na slabém, ki v časih, ko je mnogo delà, ne pomisli, da so pri krojaštvu tudi slabi časi in to vsled narav tega obrta-kjer je člověk često proti svoji volji prisiljen vzeti v
Ako treba cepiti debelejše divjake ali pa precepiti starejša drevesa, je najboljše cepiti za kožo. Jako dobro
ter
tudi
bilo, ako bi se ta način cepitve razširil po celi deželi
se opustila cepitev a sklad. Pri tej cepitvi se divjak odreže nekoliho na pošev, nič ne de, ako se odreže popolnoma vodoravno.
Potem se koža na jedini strani divjaka od spodaj navzgor
od
roke popotno palico.
(Konec prih.)
na kake 3 cm do lesa prereže ter na obeh straneh lesa vzdigne. Za to kožo se potem vtakne cepič.
Cepič odreže se isto tako, kakor pri cepitvi z na
4!«ťktkitAiftđtsadom ter se tako globoko za kožo vtakne, da pride
«I
Kmetijstvo.

I »I
=8»
I»
Najvažnejši načini cepljenja.
(Konec.)
cepičevo sedlo na površje divjakovo. Ako je divjak nad cm debel, vtakneta se vanj tudi dva cepiča ali še več.
Obveže in zamaže se rana s cepilnim voskom in to kakor pri cepljenju v sklad.
Najboljša in najzanesljivejša je cepitev z očesom.
take
Ako hočemo cepiti slabeje divjake, zadostuje popolnoma naslednji način cepljenja.
Divjak se odreže na pošev in zgornji rob se pri-krajša vodoravno kaka 2 mm globoko, Cepičem odreže
Ta cepitev se hitro in brez velicega truda zvrši.
Divjak
se pod spodnjim očesom sedlo
i
od
sedla
do
navzdol in na cm dolgo se
pošev do druge strani cepiča kake cepič odreže.
Divjaku se potem na pošev ravno toliko kože in lesa odreže, da se obe dve površji popolnoma zakrijeta.
dobro zavežeta in rane s cepilnim
se malo rani in stroški pri tem cepljenju so jako majhni. Vse peškato in sočno sadje se na ta način z najboljšim vspehom cepi. To delo zvrši se od konca julija do začetka septembra.
Kdaj je pričeti s to cepitvijo pri posameznih sadnih
Potem se oba
delà
voskom zamažejo.
Ako bi divjaku večje površje odrezali, treba je, da cepič vsaj na jedni strani kožo, ličje in belino divjakovo dobro pokriva.
vrstah, ravna se po tistem pravilu, kakor pri spomla-danskem cepljenju. Torej se prične najprvo s cepljenjem češenj, potem pridejo hruške, marelice, breskve, slive in češple in konečno jablane, katere včasih lahko na oko cepimo do konca meseca septembra.
Glavna stvar pri cepitvi z očesom posameznih očes v divjak. To se pa napravi na ta način da se oko cepiču ne odvzame samo, ampak z nekoliko
štavljenje
Rane zamažejo se
i
kakor
smo že prej povedali
»
paziti se mora le na to, da se vse rane dobro zamažejo da zrak ne more do njih.
j
kože vred, katera obdaja oko ter se potem za divjakovo kožo vtakne, jednako, kakor smo pri prejšnjem načinu
opisali.
405
Cepiči
za
to
cepljenje vzamejo se kot jednoletne
Potem se obe kožnati perutici od lesa ločita, ščitek
mladike najlepših dreves in od teh cepičev se izberejo prime se z levo roko na peresnem peclji ter se s kon
najlepša očesa

ki
se nahajajo
na
sredi mladík, kajti cem naprej tako globoko za kožo vtakne, da zgornji
spodnja in zgornja očesa se le slabo razvita in torej niso ščitkov rob pokriva zgornjo zarezo. Potem se rana ob
za rabo.
Oko se ali z zarezanim kožnim ščitkom od cepiča odlomi ali pa z nekoliko z lesom od cepiča odreže. To se pa lahko naredi na tri načine.
Napravi se kacih 0*5 cm nad očesom. dolga zareza počez skozi kožo do lesa, od te zareze na
cm
veže, najbolje z rafia ličjem. Obe koži se dobro s kakim ličjim trakom privežeta.
Oko se nikdar ne sme privezati. Rane s cepilnim voskom zamazati ni potreba in tudi ni navada. Štiri do šest tednov po cepitvi naj se ličje rahlo odveže
ali
pa
popolnoma odstrani, ker drugače se ličje preveč v kožo uje.
levi in desni strani očesa navzdol vrežejo se pa dve po dolgasti loku podobni zarezi do lesa, kateri se
cm
pod očesom križata. Na ta način nastane iz kože, ki ob-daja oko, ščitek, katerega z nožem varno od lesa vzdig-
pa pri peresnem peclju primemo in
nemo z levo
roko
lahko proti nasprotni strani odlomimo.
ťtíťfcjfc AílUlíífc*l6jll	^^jftjft^jftjfctfcflMiftffcrthiiiA
Mž
t:
Poučni in zabavni del.
...............................................................................................-
m	9VWWWWW9
-a
I»
4
Fortunatus.
Hitreje in pripravnejše se oko iztrga tako-le:
Sebastijan Cifra je čevlje krpal. Ta posel izvrše val
Na očesu nasprotni strani cepiča napravi se napošev za- je z nedosežno vstrajnostjo in ženijalnostjo. Zato je bil
vita
i
navzdol obrněna zareza do lesa, katera se na zadnji včasih tako zabarikandiran z neštevilnimi ženškimi in
strani
do
cm nad očesom pričenja in spredaj
cm
moškimi čevljički in čevlji, da Fortunatka, ženka njegova
»
pod očesom neha. Ako pogledamo to zarezo od strani, ni mogla do njega. 0 tacih prilikah bil je Cifra strašno
podobna še na dolgo raztegnjeni črki
do
mm nad srečen.
očesom napravi se počasna zareza, s katero se ščitek od
Cifra je bil omamljivo visoke postave. Poleg svoje
druge kože odreže. Ščitek se na desni strani s pomočjo visokosti imel je namreč lastnosti navadnega termometra. koščene plošče cepilnega noža od lesa nekoliko odvzdigne Včasih je rasel in rasel, drugo pot pa zopet padal in
in z lahnim pritiskom na levo izlomi. Pri tem važnem minai se, da se mu je moral člověk čuditi, delu Redati so mora posebno na to, da takozvana kal je tako.>
To
bilo
ostane pri ščitku. Ako pogledamo spodnjo stran pravilno
Kadar je Cifro kdo pohvalit, ćeš, da mu je dobro
izlomljenega ščitka, zapazimo
očesu
nasproti podolgasto zakrpal na pol razpalo ubutev, zaiskrilo se mu
oko
i
in svitlo barvano liso, katera ni nič druzega, nego mlada ščetinasti lasje so se mu ulegli po nizkem čelu, in tanka
kal, to
i
desni del očesa, iz katerega pozneje nastane postava njegova je vzrasla. To je desegel Cifra z glavo
desni del nove plemenite mladike. Kal je za rast očesa strop svoje zaduhle in tesne besnice. Usta so se mu do
neobhodno potrebna.
Ako se prikaže na mestu prej imenovane svitle lise mala votlina v ščitku, v drugem lesu na isti strani pa
malo vzvišen kraj, je vselej znamenje, da je kal iz očesa iztrgana. Zaradi tega ali oko ne požene ali pa mladika kmalu pogine.
Da se močneje olesenelim očesom pri izrezavanju
ušes raztegnile in prikazalo se je iz njih troje majajočih
se zob
jedino
, kar mu je od tega zaklada ostalo pr nekem tepeži. Pri tacih pohvalah smejal se je Cifra.
kakor bi ga šegetal ves svet.
Kadar
pa Furtunatka prišla v sveti jezi v nje
govo továrno z metlo v roci
in to je bilo najmanj
jedenkrát na dan
nižal se je Cifra kakor s veder
9
ki
ne odtrga kal,
potreba
i
z očesom odrezati tudi neko- se ga zavrta v mehek les.
liko lesa, kar se napravi na sledeči način. Nekoliko mi-
Po
dokončanem dnevnem delu
šel
Cifra redno
limetrov nad očesom se vreže, kakor smo přeje povedali, v gostilno in tam
zavžil
dva kvargelja in vrček piva
povprečna
i
nekoliko
globoko
zareza, potem se zatakne Kvargelji bila so mu najljubša delikatesa njegova. Morali
nož 1 cm pod očesom in ščitek z nekoliko lesom od ce-	so pa biti temnorujavi in mehki, da so sa skoraj cedili.
piča odreže. Pri odrezavanji očesa paziti se mora, da se	Mladi poredneži hodili smo v njegovo draščino in
ne odreže preveč lesa, ker oko težko priraste. Izreza-	hvalili njegovo idealno krpanje. Vselej so se na to ra^-
vanje očes je na ta način posebno pri hruškah nekatera	prostrle Cifrové dolge roke in v nebeškem veselji objele
leta neobhodno potrebna, ker očesa hitro ozelene in jih	nag vseh pet ali šest, kolikor nas bližini. Potem
potem ni mogoče izlomiti na navadni način.
se je
Cifra v nizkem basu zarežal, da je rohnelo in hreščalo.
Divjak
se pri cepljenju na oko ne odreže, poišče kakor star kovaški meh, in dejal ponosno :
»
)
fantje
j
se
pripraven in gladek prostor pri tleh in se napravi to pa, to! Krpati pa znam, da nihče tako."
počezna prereza, kakor je širok zgornji rob ščitka ter se koža od lesa loči. Potem se nož nastavi na sredo zareze ter se vreže naravnost navzdol, tako da dobi vsa zareza podobo
i
ta zareza ima dolgost ščitka.
*
*
#
Iz Dunaja, kamor sem šel za dve leti, prijađram veselega srca nazaj v rodno mesto.
406
Nečega večera sedim v kavarni pri kasirki in sre
»
Njej na ljubo", nadaljuje Cifra, „vstopii sem potem
baje črno kavo, izprašujem jo, kdo
ta
i
kdo oni.
Pri
med slovenske igralce in si dal ime Fortunatus, ker se
zadnjem billardu opazim h krati obrise visoke, tenke po-
ona klicala za Fortunatko.
Tako
sem
zdaj na gle
stave, ki
»
ne posebno gracijozno, igrala karambol s diškem odru jedna najvišjih oseb"!
tujim gospodom.
«
„Kdo je oni dolgin, ki na tretjem billardu igra? vprašam kasirko.
„Pravijo, da je slovenski igralec. Prej je bil čevljar." Cifra, Cifra!" uide mi tiho, zategnjeno iz grla in komaj čakam, da konča moj stari prijatelj partijo.
Kmalu potem položi Cifra, divje svojega nasprot-nika zroč, palico na billard in de z gromovitim glasom:
»
„Gospod

u gn ali
ste
vse! To je moje občutljivo
srce užalilo, zato vam tega ne odpustím nikdar."
Tujec
ga zučujeno pogleda. Cifra se pa vsede na stol, ob steni
stoječi, in prekriža nogi
tej poziciji dotika se ogromno
stopalo njegove tenke desne noge ravno billardeve stene.
Nekaj časa ga opazujem potem si pa mislim : glej! Cifra slovenski igralec. To je zanimivo.
»
Glej
>
Moram govoriti z njim.14
Počasi korakam proti osamelim dolgim in vprašam „Gospod Cifra, me še poznate?"
Nič odgovora. Glasneje ga ogovorim
»
Čujt
e, gospod Cif
U
Niti izgovoriti me ne pusti. Grozno me pogleda in
Premerim ga od nog do glave in moram si pritr diti, da prav pravi velikan.
«
Kake uloge pa imate navadno" ? vprašam ga
„0, gospod, meni vse prav pride, naj bo to ali ono".
Nekaj časa še govori z mano, potem se pa oprosti, da mora oditi po sila nujnih glediških opravkih.
Poreden prijatelj mi oni večer zatrdi, da Fortunatus večino kulise premika, česar mu seveda ne verujem.
Nečega dne grem v hudem dežji po dunajski cesti domov. Srečam ženico ki nosi glediške plakate okrog. En komad ponudi tudi meni. Med igralci berem danes tudi Fortunatus-ovo ime. Prisodili so mu ulogo strežaja.
Na mizi v moji sobi čaka me pismo
Črke
ravno
niso vabljive, kajti jedna stoji navpično, druga je na levo, tretja na desno naslonjana. Znamke ni na pismu nič. Prijatelj, s katerim sem skupaj stanoval, mi pravi:
„Ti, glej, kažen sem záte plačal, ker ni bilo znamke na pismu. Kaj praviš, je oddajalec pozabil pritisniti jo, ali
se
odluščila, ko je bilo pismo oddáno" „Čakaj, bodem pogledal, kdo mi piše, potem se bo
^agromi :
že razvidelo, kaka
stvar
«
n
Kakošna vragova Cifra? Jaz Cifra? Da bi vas na
mestu Faustov Mafistel premikastil! Jaz nisem večtisto, vgaki strani le štiri vrstice, toda kaj kar sem bil, temveč slovenski igralec Fortunatus. Ste me vsebini.
Pismo odprem. List je ves popisan
je
Res, da so na obsežnost proti
razumeli, mladi Fortunatus sem! Sploh pa ne nadlegujte mirnih ljudi !"
Ta prepijazni vsprejem me je sicer pogrel, a vendar
se utolažim in začnem lagati:
»
Kaj
»
vi ste oni slavni igralec Fortunatus
»
o ka-
terem sem na Dunaji že toliko bral? če je to resnica
moram vam pač častitati."
Podam mu roko.
Tedaj
se mu raztegnejo
usta
j
pred leti, ko je še čevlje krpal. Krepko ramo in veselo presenečen pravi;
ravno tako, kakor
potrka na
mi
„Gospod, oprostite mi! Zdaj se spomnim na
as
Da, da, nič se niste izpremenili. Prej sem bil malo za
mišljen
i
zato sem bil slabe volje, ko ste me ogovorili
Pa saj veste, mi, kar nas je igralcev, moramo se učiti
j
misliti in včasih tudi pesnikovati ste brali o meni?"
Na
Dunaji
»
pravite
i
Pismo glasi se tako:
„Spoštovani gospod" !
Nebo se mi odpira. Danes imam prvo večjo ulogo. Vabim Vas uljudno, da priđete i tudi Vi pogledat svojega
igralca. Gospod, jaz Vas ljubim ; Vi mi mo-
igral izvrstno ali
znanca
rate jutri povedati, če bodem
danes
>
samo prav dobro. Zaupajoč samemu sebi in ženki svoji ki gotovo danes zame Boga prosi, stopil bodem neustra-šljivo pred slavno občinstvo. Ne bodem se tresel in bal.
i
mi znamo.
Srčno se Vam klanja vedno Vaš
Fortunatus.
Priložena je vstopnica in program. Toraj prost vstop in mene izbral si
Pa saj tako vem, da ga ni rodila zemlja, ki bi bil mo
kritikom
jemu znancu kot igralec kos.
„Da, na Dunaji. Kako ste vendar postali igralec
gospod Cif
Ci
. Cincinatus, ali kako ime imate zdaj ?
prišeš
Fortunatus
gospod
»
jo poznali, mi je umrla.
Med branjem polasti se me strah: Kaj ko bi Cifra
meni ker me tako ljubi ? Že čujem v duhu trde njena to ime sem ponosen. gove korake po stopnicah, vidim kako so sobina vrata
: Tukaj
? krst me ne spravi več od
Kako sem postal to, kar sem zdaj ? Ženka moja, saj ste odpro, kako vstopi dolgin, se vrže na stol in pravi
zadnjih dihljejih me še po- sem, ljubljeni gospod
si za kaj višjega rojen
te
kliče k sebi in reče : „Rastel, kakor za čevljarje. Ti bi bil izvrsten igravec besede izusti, potem pa precej umrje."
Pri zadnjih besedah izdihne Cifra tako globoko da vrže sapa njegova nekaj listov z mizice.
i
Vas
Jaz Vas ljubim, jaz sem Vaš od pete do las. Na svoje veliko veselje sem se zaman bal neljubega
poseta.
i
Ura za uro poteče.
Tišti
večer bil sem
sicer
jeden med zadnjimi
prvi v gledišči.
401
*
*
*
Oglašena igra bila je noviteta
m
zato
meni ne-
ali
se za
znana. Ugibljem in ugibljem, kako ulogo pač ima Fortu natus. Gotovo smešno, mogoče koga usmrti, ljubi v lepo grofico, ki potem z njim ubeži.
Godba neba svirati.
Cin, cin, cin.
Zagrinjalo se dvigne. Fortunatus-a ni videti. Oder predstavlja sobo. V desnem kotu stoji mizica. Ob nji sede tri stare gospodične in pleto nogavice. Najstarša
pozvoni
Vrata se odpro
v sobo
se
glava Fortunatus-ova. Gospodična, hteva kave. Glava izgine.
ki
prikaže debela pozvonila,
za
Tako prične se igra
Pazil še nisem nikdar tako
kakor oni večer.
Tu se začno vrata na odru tresti, cela stena se
že
maje.
»
Pum
u
in vrata leže na
tleh.
Fortunatus se pri-
kaže in malo v zadregi
»
menda
preveč butnil ob vrata
z nogo, de pol glasno: „Vragove vrata"!
Smeh med občinstvom.
Hladnokrven, kakor je bil še kot črevljar, postavi Fortunatus desko s kavnimi skledicami na tla, pobere vrata in jih nasloni ob steno.
oknu Cifro z razcapanimi čevlji v roči. Pred sabo mizici ima krožnik kvargeljev in vrč piva.
, gospod Cifra, kako pa, kako?a vprašam ga dosti dobro."
na
»
Kaj ne igrate nič več?
«
n
vrag vzemi igre in gledišče. Prej postane svet
štirivoglat, kakor
da
mene še kdo spravi
na
oder.
u
Potem zavžije en kvargelj, pomigne mi dobrotno z roko in zapre okno
Cifra
gotovo že name pozabil
meni je
£pa še
v spominu vedno moj Fortunatus in njegov
prvi
nap
Rudolf.
s JtrhfltetižfcA iiiifti'it^ ífh /tfï iiru'irt íři ^ ÍÝI íýí ^řiííft íit ♦ rí^ ífc & rft rfc rfc rfc & &&&&&&& ................................v-...................».............................«.......................»
Novice.
{K.............................................................................................................
Osebne vesti.
Okraj.
živinozdravnik A. F o la-
ko w ski je imenovan vladnim živinozdravniškim koncipistom
in mestni tržai komisar
Turk okrajnim živinozdravni
kom za Kranjsko.
Živinozdravnik v Grubišnjempolju Janko
Kaj ar, je imenovan upraviteljem mestne klavnice ljubljanske.
Učiteljem klavirja na šoli „Glasbene Matice" je imenovan Jos. Proházka ir Prage
Promocije. Dne 12. t. m. sta promovirala na
graškem vseučilišču
Viktor G r e g o r i č doktorjem vsega
zdravilstva in Radoslav C ve tko doktorjem prava, čestitamo.
Homeričen smeh med gledalci.
Potem vzame desko in se napoti k mizi. Sreča onu ni mila. Dolgo njegovo stopalo zamota se v preprogo in Fortunatus, kakor je dolg in širok pade in bela barovka
mu odletí.
Diaboličen smeh in burno ploskanje.
Fortunatus se hitro pobere pogleda v skledice, in menda v opravičenje, se zadovoljno nasmehne in pravi:
Kofeta pa vender nisem izlil" ! Tedaj pa se občinstvo nič več ne tuli, vije se, ječi, sosed soseda ščiplje.
„Živio Fortunatus! Izvrstno Fortunatus"! čuje se
med hrupom raz galerijo.
Zdi se mi, da sem čul tudi glas: „Živio Cifra"!
»
směji
»
ampak
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji
Za iupnijo Višnjo goro je prezentován župnik na Colu gospod Konrád Tek ster
pride kot kapelan v Trnovo v Ljublj
Gosp Anton Medved, škoíijski tajnik
na njegovo "mesto pa
imenovan gosp
Viktor Stesk
v Ljublj
kamor pride gosp
Fr
kapelan
pn
sv
Jakobu
Ferjančič iz Trnovega
Novo maso je minolo nedeljo v cerkvi sv. Jakoba
v Ljubljani daroval kapucin o. Ofcon K
rodom
ljančan
ljub
Otvorjenje stiškega samostana se je vršilo dne
4. oktobra na jako slovesen način. Cerkveni
govor je
imel
ljubljanski knezoškof. Slavnosti se je udeležilo jako mnogo duhovnikov in obilo pobožnega ljudstva.
Državno podporo v znesku 200 gld. je naučno
ministerstvo nakazalo „Zavezi slovenskih učiteljskih društev zavezin šolski muzej
za
Crevljarska zadruga v Ljubljani
Čez dolgo potem, ko je „moj prijatelj Fortunatus" ciiativi ces- svei Mur nika in župana Hřib
klanja je se odšel raz oder, potihni hrum in smeh.
Tisti večer ni Cifra nič več nastopil. Drugo jutro je celo mesto govorilo o njegovem prvem nastopu.
meni ga ni bilo kritike poslušat. Po igri mi pride prijatelj na misel, ki je svoj
trdil
»
čas
da Fortunatus večino kulise premika. Morda je
vender prav imel!
osnuje po ini-a r j a skiadišče.
Kdor se za stvar zanima in želi kacih pojasnil, naj se obrne do načelnika Črevljarske zadruge.
Poroke. Sin ljubljanskega podžupana, dr. Demeter
vit. Bleiweis-Trstenišk
se
Sou
vana
poročil z gdč
Roio
hčerjo ljubljanskega veletržca Ferdinanda Sou
Okrajni zdravnik
v
Bohinjski Bistrici
dr
Vacek se je poročil z gdč. Marijo Sepkovo iz Prage Šmarju pri Jelšah se je poročil gosp. Fr. Praunse
Aloj
ml
z gdč. Anko L e s n i k
čestitamo
Gospod
i
ki
stanoval
pod Fortunatus-ovo sobo
pravil mi je pozneje, da se je Fortunatus štirinajst dnij
učil za ono ulogo. Po cele noči je neki prenašal kavo v svoji sobi iz jednega kota v drugi.
*
*
*
ulico.
geljev
Ćez jedno lete privede me slučaj v ozko, Ko fgrem mimo nizke hišice, udari mi hud kvar
umazano
duh v nos. Ozrem
Razglasilo. Na podstavi deželnega zakona z dne
17, februvarija 1885 (dež. zak
13) se s tem
naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri
hočej
splošno
v pri
hodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih
kobil, zglasiti te
žrebce najpoznejo do 10. decembra 1898
pri političnem okrajnem oblastvu, v čegar okoiiši se nahaj stajališče žrebčevo. Dovoljeno je glasilo izvršiti
ustno
ob jednem pak je naznaniti ime in priimek
pismeno
ali
potem
se m zapazim pri odprtem se ne dajejo dopustila za spušc
stanovišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti
mje. Kje in kedaj bode iz-
108
borna komisija zglašene žrebce pregledala in žanje dajala dopustila, dá se ob svojem času na znanje.
. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Javna predavanja je začela slovenska krščansko-socijalna zveza pnrejati v Ljubljani, kar je vse hvale vredno. Ta zveza namerava tudi napraviti javno ljudsko knjižnico
m
Vodna zadruga se snuje za desni breg Bistrice v prosi v ta namen podpore, kamniškem okraju, kar pozdravljamo s posebno radostjo.
Nova šolska knjiga. Naučno ministerstvo je odobrilo „Drugo berilo in slovnico za obče ljudske šole", katero
Josip Tavčar. V soboto je bil pokopan uradnik trgovske in obrtniške zbornice ter več letni sotrudaik „Novic"
sta spisala učitelja M. Josin in
G angl.
Cesarjevo zahvalo za sozalje povodom smrti cesarice Elizabete so v Celju in v Mariboru nabili samo v nemškem jeziku. Vsled pritožbe slovenskih poslancev je vlada odredila, da se mora zahvala nabiti tudi v slovenskem jeziku., kar se je te dni zgodilo.
Vojaški signali z rogom so vsem ognjegascem, veteranskim in drugim društvom strogo prepovedana. Po odloku vojnega ministerstva morajo vojaški poveljniki paziti, da ra-
Josip Tavčar. Vzela ga )e bila sušica. Pokojnik je marljiv in delavan prijazen in skromen mož, kateri si je r narodna društva pridobil mnogo zaslug.
bil
v m
Cvet v oktobru. Doslej je bila jesen jako mila, da so v raznih krajih na Notranjskem, na Dolenjskem in na Gorenskem drevesa začela v drugič cveteti in zeleneti.
tako
Seveda
deževje
spomladanski prikazni v mesecu oktobru
bijo društva le nevojaške signale.
Nove razglednice s podobo škofa Strossmayrja
so izšle v zalogi gdc. Ljudmile Roblek-ove v Litiji, ljubljanski knjigovez gosp. Iv. Bonač pa je izdal več razglednic z podobami iz Ljubljane in njene okolice Sploh se mora naglašati,
naredilo hipoma konec.
Iz ljubosumnosti je posestnik Jožef Kosic v Po-mjanu pri Kopru ustřelil delavca Antona Umka iz Konma, katerega je imel na sumu, da mu je zapeljal Ženo.
Pogumen dečko.
nico 7 letni šolar Viktor Kregar
Ljublj
padei v Ljublja
Bil je
že v
veliki nevar-
nosti
da utone, ko je 14 letni Anton Kastelic skočil za njim
da so v najnovejšem času izdane razglednice jako lične ter v vodo in ga íešil gotove smrti
nikakor več tako primitivne, kakor so bile prve.
Družbi
sv
Cirila
m
Metoda
v
Ljubljani . Franc
Aleš
Redek lovski plen V Kašici pri Mengšu je lovec
. t. m ustřelil progasto hijeno, katera se
dne
so od 25. avgusta do konca septembra poslali: Gdč. Franjica je tam mudila že mesec dnij Ta žival ni v Evropi domača.
Šmid na Gašteju pri Kranju iz društvenega nabiralnika
gld.
Bržcas
Harambaša iz Rajhenburga nabral na shodu na Kumu pri
hajducih
2
gld.
bistriška-trnovska moška podružnica
ušla iz kake menažerije.
Požari.
po
Kr. Hodniku 25 gld.
belopeški fužinski tovarni je vsled ne-previdnosti nastal ogenj, kateri je jeden del továrně popol-
Čemšeniku, 2 gld.
Gospa Matilda Sebenikar
Jožeí Zelnik, župnik v noma upepelil. Škode je nad 60.000 gld.
na
5 gld.
Slavna posojilnica v Cerknici
10
gld.
Rakeku Gosp.
Umor
Leta
1895 se je v neki vasi blizu Pulj
Vinko Poljanec, bogoslovec v Celovcu, nabral pri cesarski
našli posestnico Lucijo Kastesič mrtvo
Bil
je zgorela. Zdaj
slavnosti Bralnega
društva
v
Podovincih
12
gld
Po-
diužnica v Komnu na Krasu po č. g. dekanu Lukežiču 1 gld.
Podružnica na
Greti
družnica za Tolsti Vrh
pri
pri
Trstu 32 gld. 67 kr.
in
okolico 16 gld.
Mala
Po-
družba
. dekanu Lavrenčiču v Šmartinu pri Litiji Iz nabiralnika Slaparjeve gostilne v Lukovici 5 gld.
gld
Gosp.
abiturijent Fr. Kimovec
cerkljanskih pevk pri
gld A
10
kr.,
nabrane na izletu
Mejaču v Komendi.
Slavno
uredništvo „Slovenskega Lista" zbirko 20 gld 82 kr. G. Anton Mežan, gostilničar na Studencn, iz nabiralnika 50 kr.
Podružnica „Gorenjska Dolina" v Kranjski Gori 77 gld. 33 kr.
se je posrečilo razkriti, da so ženo njeni najbližnji sorodniki zadavili in truplo sežgali. Sodišče je zaprlo sina umorjene posestnice, njegovo ženo in njegovo tašca, ki so Lucijo Ko-stesič usmrtili, da so se polastili njenega imetja.
Tatvine. Te dDi je neznan slikovec vlomil v vev-
ški papirnici šipo in se skozi okno vtihotapil v pisarno, kjer
miznico in iz nje ukradel nekaj denarja
Odkar ljubljanska policija dolgopr-
steže iztirava iz mesta, naselili so se ti v okolici in kradejo, kar morejo. Tako je jeden teh ljudij v Mo3tah pod Ljubljano
zadnje
odprl zaklenjeno in nekaj druzih rečij
dni vlomil jeden in isti dan kar v sedem hiè
G. Fran Lavtižar, učitelj v Kamni Gorici, 1 gld. kot me-
Nezgode
V
Sp. Kosezah je 57 letni zidarski
sečna doneska za September in oktober à 50 kr.
Kam-
mojster Martin Petrka iz Brezja pri Krtini pri
stavbih neke
niska ženska podružnica po blagajničarici gdč. Reziki Karol- hiše tako nesrečno pádel z odra, da je vsled dobljenih po
nikovi 64 gld. s prošnjo, „da bi se vender že enkrat ljubi
škodb naslednji dan umri
V malém grabnu v Ljublj
Bog usmilil tlačenih Slovencev". — Stanovitne požrtvovalnosti so našli vtopljenega krojača Tomaža Kastelica
pa prosi vse blage Slovence:
v Kamnigor
38A letna hčerka
Utonila je
Pa-
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. «Soča» bo odslej izhajala vsak torek in vsak petek
dla
v
potok
pri hiši
gostije Marije Hrovatič. Pri Kranjski gori je gorenjski
vlak povozil delavca Ivana Kotnika in mu odtrgal obe nogi
po dvakrat na dan
Železniški
paznik
našel drugo jutro moža, kateri
bil v
Hotel Evropa v Pulju je kupil narodnjak
čenko. Priporočamo njegov hotel vsem tištim, ki potujejo v
Pri gradbi lovske hiše na
padel tako nesrečno z
Pulj
Devinskega župana
Plesa
»
vrlega in zlssti v
pijanosti zašel na tir, mrtvega.
Pokluki delujoči ljubljanski mizar lestve, da se je smrtnonevarno poškodoval. Prepeljali so ga
v ljubljansko bolnico.
krogu turistov znanega gostilničarja, je dalo tržaško sodišče
?
je na sumu, da je sokriv proti italijanskih iz-
gredov v
Devinu in napada na ondotno šolsko poslopje zlogl
Koncertna stradalka. Ženska emancipacija napre
dui
čedalj
bolj
telegrafistinjam, telefonistinjam
kolesa
ncam
koncertno
zdravnicam, učiteljicam in odvetnicam, dobimo zdaj tudi
stradalko. Iz Londona se poroča, da hoče 45ietna
nega društva „Lega nazionale"
Ravnopravnost na Koroškem. Pri okr. sodišču
v Rožeku se je vršila te dni obravnava, katera je jasno po- gospa Ana Avgusta Christensen delati znanému Succiju konku-kazala, da je Slovenec na Koroškem brezpraven. Za slovensko renco. Italijan Succi si je s stradanjem za stavo zaslužil lepo stranko je bila podana slovenska tožba, a dasi ta stranka ne premoženj
Stradal
zna nemški, toženec pa zna slovenski, se je obravnava vršila tednov ter v tem času vžival
pod najstrožjim nadzorstvom po šest
vodo
v nemškem jeziku, sodnik pa še zaatopnikovih izvajanj hotel slovenski zapisati, češ, da ne zna toliko slovenski.
Rečena gospa ga hoče
ni
sedaj posnemati. Stradala bo pod strogim nadzorstvom jeden mesec in upa, da odebeli prav znatno njena
denarnica
409
— Roparski napad z vlaka. Na železniški progi Pariz-Antwerpen blizu postaje Mechelu je eleganten razbojnik napadel v kupeju I razreda vozečo se gospo, jo z bodalom sunil v prsa tako, da je na smrt ranjena in je vzel kaseto, v kateri je bilo vrednostnih papirjev in denarja za 100.000 frankov. Razbojnik je potem Skočil z vlaka, a pádel je tako nesrečno, da se je ubil.
Loterijske srećke
V	Linču dne 8. oktobra t. 1. : 14, 5, 73, 78, 66.
V	Trstu dne 8. oktobra t. 1. : 84, 37, 64, 86, 52.
V	Pragi dne 12. oktobra t. 1. : 63, 58, 39, 43. 55,
Tržne cene.
V Ljubljani dne 14. septembra 1898. Pšenica gl. 9 70 kr. rž gl. 7.60 kr., ječmen gl. 6.75 kr., oves gl. 6.75 kr. ajda gld. 10.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 6.45 kr. leča gld. 11.— kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 9 — kr Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Slavno od višjega stavbnega zdravnika
in fizika dr. G. Schmida
sluh
odstranja hitro in temeljito nastalo gluhobo,
sok iz ušes, šum en je po všesih in nagluh, tudi ako je že zastarano.
Dobiva se samo v lekarni
(1)
Zanetti
Trstu
7
Via nouva 27.
Steklenica z navodilom
Marke
50 vin.
M
\
je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v
Stutgartu 1890 1. odlikovana
z darilom
in
Je
po
izrazu
zdravnikov in tisućih zahval-
nih
pišem
edino
reelno
m
neškodljivo
sredstvo
rast
za las
gospode in katera
in
dame
?
zapreci
ohranijo bujno danje las in odstrani tekoj vse lišaje.
Za uspeh in neškodljivost se jamci
v •
da si izpa-
?
Cena
lončka 80 kr. po
poštnem
povzetju.
K
26
8
Dunaj
)
. Hopp
Wipplingerstrasse
Ljubljani, Dvorni
sprej ema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti
i
0
ali 4% od dneva vložitve do dneva vzdige.
2
0
polumesečno
V tekočem računu (Giro- konto) se računaj o obresti od dneva vložitve do
j__________: oi/ú/
dneva vzdige za zdaj po
2
0
Rentni davek placa društvo samo.
Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po
ali prispevkov.
i
0
2
0
m
po
o
/ 0?
brez vsakih troškov
•s
Poštno-hranilnicne položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti«
Uradne ure od
12. dopoludne in od
ure popoludne.
Člani se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo, pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po
100 gld. se želi.
410
t glavni dobitek 100.000 kron
2. glavni dobitek 25.000
glavni
dobit ek 10.000
v gotovini 20% odbitka.
kron kron
Priporoča
menjalnica v Ljubljani
Spoštovani gospođ!
Zalivaljam Vas. da sté ini poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsili bolezni. Porubil sem jedno steklenico trpotćevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prene-bala. Pošljite mi takoj se tri ste-klenice Vašega izvrstnega trpotee-veiea soka, a zraven se tudi 2 za-vitka čaja proti kašlju. Z velespo-štovanj om
Vas hvaležni
JAKOB SUPPAN
V Divači, 19. oktobra 1897.
Trpotčev
sok
(Spitzwegerich
Sait),
kateri deluje tako izvrstno
proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod jovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.
Naj
pazi
vsakdo
na
varnostno
znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na ste-klenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj-skega, hrvatskega bana.
Cena steklenici trpotôevega soka s točnim navodilom je 75 kr.
Razven trpotřevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj.
Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr.
Oboje se pošilja
vsak
dan
po
poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr.
Lekarna pri Zrinjskem
H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Céiijeni gospod lékárník ! Pred kratkim čhsoiii sem naročil
w
od Vas jedno stéklenico krepilnili švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje znlivaliti. Blagovolite mi za moje znance še tri *teklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati.
8 »poštovanjem
VID ZANIĆ. Modr uš, dne 26. maja 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, pcpravljajo
prebavljenje,
čistijo
kri,
krepijo
želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit.
Paziti znamko,
je
ker
treba
samo
na tište
varnostno švedške
kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana.
Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljie s točnim navodilom
je 80 kr.
Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar naprej, naj
doda
za poštni
list
in
zabojček
20 krajcarjev.
Lekarna
Zrinj skemu
H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročita, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto.
gld. in
Zelo spoštovani gospod!
Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostním bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo
ostaj am
pokoren sluga
Bartol Lisički.
Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898.
Mazilo
proti
kostnim
bole
činam (Fluid) je prav dobro zdra-
vilo
proti
trganju in zbcdanju v
kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prtpihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krep i
stare ljudi, ki nogah.
trpijo
slabost
na
Vsaka steklenica mora imeti var-
nostno znamko
sliko
Nikolaja
Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana,
ker samo tisto mazilo
iz moje
lekane, ki nosi to varnostno znamko na steklenici.
Cena
jedne
steklenice mazila
proti
kostnim bolečinam s točnih
navodilom je 75 kr.
Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar naprej,
za
doda še 20 kr.
poštni
list
in
naj zabojček
Lekarna pri Zrinjskem
H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20.

Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki.